VRHNIŠKI RAZGLEDI 5 VRHNIŠKI RAZGLEDI LETO 5 VRHNIŠKO MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA 2004 Vfi OSOOA^SG Leto 2004 je za Vrhniko jubilejno leto. Pred stoletjem je naše mesto z zavzetostjo razgledanih, podjetnih in smelih ljudi doživljalo nagel gospodarski in družbeni vzpon. V duhu zadružništva so zgradili mlekarno, kmečko hranilnico, eno najsodobnejših šol v takratni Avstro-Ogrski, vodovod in vrsto stavb, ki še danes dajejo prepoznavnost našemu mestu. Da spomin na stvaritve in dosežke takratnega časa ne bi zamrl, smo v vse že uveljavljene kulturne in družabne prireditve skušali vplesti duha praznovanja stoletnice. Tudi Vrhniški razgledi so s to številko tematsko usmerjeni v obdobje prvih let prejšnjega stoletja. Avtorjem prispevkov gre vsa pohvala, da so iz maloštevilnih omemb Vrhnike v pisanih virih tistega časa znali izluščiti zanimive podatke in dogodke ter jih preliti v privlačno branje. Iz njih si bralec lahko ustvari podobo takratnega življenja, kakršno je doživljal predvsem srednji in višji stan tistega časa. O bedi in stiskah malih ljudi v teh zapisih ni veliko govora. Jih je pa na svoji koži doživel mali Ivan s Klanca siromakov in jih kasneje z umetniško besedo tankočutno prelil v večno zelena dela naše književnosti. Drage bralke in bralci, če hočete vsaj malo spoznati Vrhniko izpred sto let, preberite to številko Razgledov od začetka do konca, potem pa vzemite s knjižne police še zbirko črtic Na klancu. Nato se ozrite okrog sebe in presodite, ali se po stoletju vrti življenje kaj drugače kot tedaj. Prijetno branje in veselo praznovanje vam želim. Župan dr. Marjan Rihar VRHNIŠKI RAZGLEDI Leto 5 (2004) Izdalo in založilo Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjev dom Vrhnika Uredniški odbor: Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko (lektorica), France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Carni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski. Oblikovanje in računalniški prelom: Gašper Mrak Tisk: PG Vinko Nagode, s. p. Naklada: 800 izvodov Vrhnika, april 2004 ISSN 1408 - 0583 - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Na naslovnici: Matej Sternen: Rdečiparazol, 1904, inv. št.: NGS 2013, Narodna galerija (foto: Bojan Salaj) Na zadnji strani knjige: Gabrijel Jelovšek, 1858-1927, načrt stavbe Kmetske posojilnice, zgrajene v letih 1903-1905, in fotografija z otvoritve Vrhniške železnice - 28. julija 1899. KAZALO Marija Oblak Čarni OB 5. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV 8 Marija Oblak Čarni GABRIJEL JELOVSEK - VRHNIŠKI ZUPAN V LETIH 1889-1908 11 TRG VRHNIKA ODLIKUJE SE OD VSEH AVSTRIJSKIH TRGOV ... 19 Ivanka Kurinčič STOLETNICA POMEMBNIH ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ NA VRHNIKI 21 Aleksandra Serše CESTA PODLIPA-SMREČJE 26 Olga Pivk HRANILNICE IN POSOJILNICE NA VRHNIKI 31 Janez Kos IZ KRONIKE LJUDSKE SOLE NA VRHNIKI 1900-1920 45 Tatjana Hojan VRHNIŠKO UCITELJSTVO V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH 62 Aleksandra Serše OB STOLETNICI VRHNIŠKEGA VODOVODA 73 Stojan Jakin KAKŠNO VODO PIJEMO NA VRHNIKI DANES 79 Franci Dovč IZBOLJŠEVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA BARJU IN ZADRUZNA DEJAVNOST KMETOV V PRETEKLOSTI 81 Janez Drašler in Tomaž Cunder KMETIJSTVO NA VRHNIKI DANES Sonja Anžič PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA 95 Angela Noč Kržič AMERIKA, OBLJUBLJENA DEŽELA 101 Andrej Smrekar MATEJ STERNEN (1870-1949) 109 Popisi prebivalcev iz leta 1900 MIRKE 135 VERD 141 BISTRA 190 PODLIPA 197 ZAPLANA 215 Marija Oblak Čarni POROČILO 0 DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 2003 243 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 246 OB 5. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV Župan občine Vrhnika je 28. avgusta 2003 imenoval poseben odbor za obeležitev stoletnice zadružništva na Vrhniki ter zgraditve šole, stavbe kmetske posojilnice - danes občinske stavbe mlekarske zadruge in vodovoda. Proslavljanje teh stoletnic naj bi bilo leta 2004 vključeno v že tradicionalne kulturne prireditve na Vrhniki. V odbor so povabili tudi predstavnika vrhniškega Muzejskega društva. Prispevek društva k obeležitvi teh jubilejev pa je na to temo pripravljena 5. številka društvenega zbornika Vrhniški razgledi. V njem v uvodnem prispevku Gabrijel Jelovšek, vrhniški župan v letih 1889-1908 (Marija Oblak Čarni) predstavljamo delovanje Gabrijela Jelovška kot župana in poslanca v kranjskem deželnem zboru. Za ilustracijo objavljamo njegov govor v deželnem zboru ob razpravi o združitvi vasi Hrib z vrhniškim trgom leta 1898. O njegovi vsestranski dejavnosti in prizadevanju za razvoj Vrhnike govorita tudi naslednja prispevka: Stoletnica pomembnih arheoloških odkritij na Vrhniki (Ivanka Kurinčič) in Gradnja ceste Podlipa-Smreč-je (Aleksandra Serše). Dalje predstavljamo ustanavljanje in delovanje denarnih zavodov v članku Hranilnice in posojilnice na Vrhniki (Olga Pivk). Naslednja dva prispevka, Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920 (izbral Janez Kos) in Vrhniško učiteljstvo v strokovnih organizacijah (Tatjana Hojan), sta posvečena šoli, a nam nizata tudi utrinke iz zanimivega in pestrega dogajanja v vrhniškem trgu. V članku Ob stoletnici vrhniškega vodovoda nas Aleksandra Serše seznani z razlogi in prizadevanji za napeljavo vrhniškega vodovoda in potekom gradnje na Vrhniki, Hribu in Stari Vrhniki. V članku Kakšno vodo pijemo na Vrhniki danes (Stojan Ja-kin) pa izvemo, kako je z vodno oskrbo na Vrhniki danes. V prispevku Izboljševanje kmetijskih zemljišč na Barju in zadružna dejavnost kmetov v preteklosti Franci Dovč na kratko opiše stoletna prizadevanja za osušitev Barja, ki so omogočila boljše razmere za kmetijstvo. Zadružna zavest pa je na Vrhniki, tako v kmetijstvu kot pri drugih dejavnostih, omogočila velik napredek. Janez Drašler in Tomaž Cunder predstavljata kmetijstvo na Vrhniškem danes, in sicer v primerjavi s celotno Slovenijo in Evropsko unijo. Članek nakazuje tudi smeri prihodnjega razvoja in je še zlasti aktualen ta hip, ko vstopamo v Evropsko unijo. V prispevku Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja nas Sonja Anžič seznani s pojavom ljudskih štetij v preteklosti in podrobneje opiše popise prebivalstva v občini Vrhnika konec 19. in v začetku 20. stoletja. S sestavkom Angele Noč Kržič o vrhniški izseljeniški družini Amerika, obljubljena dežela, spomnimo na težave in pomanjkanje v številnih vrhniških družinah, katerih člani so si kot izseljenci iskali kruha v tujini, v tistih časih predvsem v Združenih državah Amerike. Končujemo s predstavitvijo slikarja in restavratorja Mateja Sternena (Andrej Smrekar), ki je izhajal iz nekdaj premožne in trdne kmečke družine Sternenov iz Verda. Leta 1869, v času slikarjevega rojstva, je bil njegov oče že delavec na Kotnikovi žagi. Matej se je šolal s podporo mecena Kotnika in z državnimi podporami. Leta 1904 je živel in delal v Verdu in razstavljal na Dunaju in v Beogradu v družbi z Groharjem, Jakopičem, Jamo in drugimi. V Verdu je leta 1904 ustvaril svoje znano, sijajno delo Rdeči parazol. V dodatku objavljamo izsledke popisa prebivalstva iz leta 1900 za vasi Mirke, Verd, Bistra, Pod-lipa in Zaplana. S pričujočim zbornikom smo želeli osvetliti dogajanje na Vrhniškem pred sto leti. Upamo, da smo z njim vsaj malo prispevali k boljšemu poznavanju razmer, dejavnikov in motivov takratnega razvoja. Prav bi bilo, da bi zborniki z raziskavami o bogati zgodovini našega kraja še izhajali. Žal pa moramo opozoriti, da za starejše obdobje manjka podatkov o delovanju županstva in o razmerah v občini in vrhniškem trgu. Nimamo namreč občinskega arhiva, pomembnega vira podatkov o preteklem dogajanju. Vrhniška občina svojega starejšega arhiva žal ni ohranila. Vsaj za zdaj velja za zgubljenega. Zato je treba iskati in zbirati dokumente, ki jih je še moč najti, zlasti pri zasebnikih, ter tako vsaj nekoliko zapolniti globoko vrzel. Vrhnika, aprila 2004 Marija Oblak Čarni urednica Gabrijel Jelovšek se je rodil 10. aprila 1858 na Vrhniki v veleposestniški družini1. Šolal se je na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je obiskoval realko in Mahrovo trgovsko šolo. Po končanem študiju se je za nekaj časa zaposlil v pisarni trgovine A. Krisper v Ljubljani, dokler ni prevzel posestva na Vrhniki. Tu se je Gabrijel Jelovšek, posestnik in trgovec, zgodaj pojavil v javnem življenju. Že v začetku 80. let 19. stoletja je bil med ustanovitelji vrhniške Kmetske posojilnice (1881), kjer je bil več kot 40 let tudi namestnik načelnika. Kmetska posojilnica je v letih 1903/1904 zgradila ob Tržaški cesti stavbo, kjer je danes sedež vrhniške občinske uprave. Proti koncu 80. let pa je soustanovil Društvo za olepšavo trga Vrhnika in njegove okolice, kjer si je kot član in kasneje kot predsednik do konca življenja prizadeval za lep in urejen videz domačega kraja. Jelovšek izvoljen za župana Poleti 1889. je bil Gabrijel Jelovšek izvoljen za vrhniškega župana. Na volitvah 19. julija 18892 je dobil glasove vseh 33 navzočih odbornikov. Hkrati so bili za občinske svetovalce izvoljeni Karol Majer z Vrhnike, Josip Lenarčič z Vrhnike, Karol Kotnik z Mirk, Jurij Grampovčan z Vrhnike, Anton Komotar, vrhniški notar, Franc Galle iz Bistre, Josip Jurca z Vrhnike in Jakob Kovač iz Male Ligojne. Gabrijel Jelovšek je bil župan do 20. januarja 1908, ko je z županskega mesta odstopil3. 1. Gabrijel Jelovšek, 1858-1927. Leta 1889 so na Vrhniki dogradili most prek Ljubljanice. Promet do Borovnice se je po- večeval. Po cesti Vrhnika-Borovnica so na postajo v Borovnici prepeljali ogromno blaga: les iz vrhniških gozdov, deske in opeko iz številnih žag in opekarn v okolici Vrhnike, parket iz parketarne v Verdu, moko iz Galletovega mlina. Cesto so uporabljale tudi druge občine, njeno vzdrževanje pa je bilo zelo drago. Zato Marija Oblak Čarni GABRIJEL JELOVŠEK - VRHNIŠKI V LETIH 1889-1908 so vrhniška in borovniška občina ter vrhniški okrajni cestni odbor zaprosili, da se okrajna cesta Vrhnika-Borovnica uvrsti med deželne ceste. V tem letu so prebivalce Bevk pestile povodnji in slana. V vrhniških gozdovih se je pojavil jelov zavijač. Na Vrhniki so imeli konjske dirke4. Razmere v občini in na Vrhniki sami so bile dokaj neurejene. Kakor je pisal Slovenec5, je mladina neredno obiskovala šolo, v trgu so se dogajali hudi pretepi, krčmarji so brez kazni točili čez dovoljeno uro. Skoraj tri leta po županskih volitvah je občino še vedno vodil namestnik župana. Podrobnosti o razmerah, s kakršnimi se je moral spopasti novi župan, bi lahko zvedeli iz občinskega arhiva. Žal pa starejši arhiv občine Vrhnika velja za izgubljenega. Zato sem poskušala v arhivskem fondu deželnega zbora in odbora za Kranjsko zbrati nekaj podatkov iz tega časa o Vrhniki ter o delovanju Jelovška kot župana in deželnega poslanca. Prošnja za razdelitev občine O razmerah na Vrhniki lahko sklepamo po prošnji6, ki jo je predstavništvo občine leta 1892 vložilo za razdružitev na tri samostojne občine. Predlagatelji so utemeljili svoj predlog z razmerami v občini. V Zaplani, ki leži precej visoko, imajo povsem drugačne interese kot na Vrhniki, kjer so polja večinoma na močvirni barjanski zemlji, zato je v občinskem odboru često prihajalo do nesoglasij in prepirov. Zato je občinski odbor leta 1892 soglašal s predlogom, naj se občina razdeli na tri dele, in sicer na občino Vrhnika, ki bi obsegala katastrske občine Blatno Brezovico, Vrhniko, Staro Vrhniko, Veliko Ligojno in Verd s 5179 prebivalci in 15.246 goldinarji predpisanega davka, samostojno občino Zaplana, obstoječo iz katastrske občine Zaplana s 421 prebivalci in 853 goldinarji in 40 krajcarji predpisanega davka, ter občino Podlipa iz katastrskih občin Podlipa in Zažar s 449 prebivalci in z 921 goldinarji in 62 krajcarji predpisanega davka. Občine bi se razdelile po mejah katastrskih občin in farnih ter šolskih okrajev. V Zaplani in Podlipi so imeli Pozdrav iz Vrhniko Gostilna pri Koeervarju. 2. Stavba Kmetske posojilnice, zgrajena v letih 1903-1905. Spodaj gostilna Pri Kočevarju. tudi šoli "za silo". Tako bi s pravnega in upra-vno-finančnega stališča ne moglo biti ugovorov. Tudi delitev premoženja ne bi povzročala težav, ker občina Vrhnika, razen opreme za zasilno bolnišnico za kolero, ocenjeno na 100 goldinarjev, ni premogla ničesar. Ob predlogu je deželni zbor zaprosil tudi za mnenje deželne vlade. Ko so na podlagi njenega pisnega mnenja leta 1897 prošnjo za razdružitev ponovno obravnavali, je župan Jelovšek že bil poslanec v deželnem zboru. Vlogo je dodatno utemeljeval s podatki, da je na Kranjskem na desetine tako majhnih občin, ki jim to ne dela težav. Naštel je 32 takih in manjših občin in dodal, "da imajo posestniki na Zaplani po 15, 20 in 30 glav goveje živine, imajo gozde, lepe travnike in deloma lepa polja". Glede šolske izobrazbe pa: "Ko sem še v šolo hodil, vem, da so bili fantje iz Žažarja, torej najmanjše teh vasi, na ljubljanski realki in istotako jih je bilo iz Zaplane več v gimnaziji."7 Deželna vlada in deželni zbor sta predlog zavrnila, ker sta menila, da bi z razdružitvijo obema malima občinama, tako Podlipi kot Zaplani, primanjkovalo šolanih ljudi, pa tudi finančnih sredstev za upravljanje njunega področja. Jelovšek izvoljen za poslanca Vsestransko dejaven je bil Jelovšek leta 1895, ko je kandidiral za poslanca v kranjskem deželnem zboru. Bil je že predsednik krajevnega in okrajnega šolskega sveta, predsednik zastopstva zdravstvenega okrožja in načelnik okrajnega cestnega odbora na Vrhniki. Na volitvah 21. novembra 1895 je bil izvoljen za predstavnika kmečkih občin v volilnem okraju Ljubljana - Vrhnika na listi Katoliške - narodne stranke8. Ves čas svojega poslanskega mandata, od leta 1895 do 1901, je bil v deželnem zboru član upravnega odseka. Tako je bil na zasedanjih pogosto poročevalec za vprašanja, ki jih je pripravljal upravni odsek. To so bile prometne poti, njihova gradnja, prestavljanje, preimenovanje iz občinskih v okrajne ali državne, spremembe občinskih meja, melioracije zemljišč, pripravljanje letnih poročil o delu deželnega zbora ipd. Za svoje delo je prejel državno odlikovanje zlati križ s krono. Predlog za pospeševanje trgovine in industrije na Kranjskem Že na začetku poslanskega delovanja najdemo Jelovška med podpisniki zanimivega predloga Josipa Lenarčiča za pospeševanje industrije in trgovine po deželi Kranjski9. V njem so predlagali, naj deželni odbor ustanovi poseben urad pri Kranjski trgovinski in obrtni zbornici, ki bo v povezavi z ustreznim uradom na Dunaju dajal nepristranske strokovne podatke vsem tistim, ki se za kako vrsto trgovine ali industrije zanimajo. Proučil naj bi industrijo na Kranjskem in njene zastopnike seznanjal s potrebami v državi in v tujini ter proučeval tudi naravne in finančne razmere na Kranjskem ter koliko so lahko temelj za nova podjetja. Urad naj bi redno poročal deželnemu odboru. Financiral naj bi se iz deželnih sredstev. Živinozdravniška služba V letu 1896 so se v deželnem zboru začele razprave o nastavitvi živinozdravnika, za katerega sta prosili občini Preserje in Borovnica1". Prošnjo sta utemeljili s tem, da imata skoraj 3000 glav razne živine, a "daleč okoli ni nikogar, ki bi umel stvar". Upravni odsek je predlagal, da bi deželno vlado zaprosili za financiranje. Glede na to, da imata omenjeni občini komaj tretjino toliko goveda kot Vrhnika in imata železniško povezavo, ki je Vrhnika nima, naj deželna vlada živinozdravnika nastavi na Vrhniki. Prošnji je vlada ugodila in 17. marca 1899 je deželni zbor sklenil ustanoviti živinozdravniško službo na Vrhniki s plačo 600 goldinarjev, pri čemer naj bi občina prispevala tretjino. Naslednje leto, ko je občina Vrhnika obljubila prispevati 360 kron in občina Borovnica 40 kron, je bilo razpisano mesto živinozdravnika na Vrhniki. Mesto je dobil diplomirani živinozdravnik Viktor Zaje". Ceste Leta 1897 je deželni zbor ponovno obravnaval tri leta prej vloženo prošnjo vrhniškega cestnega odbora, naj se občinska cesta, ki se pri Podčelu "blizu Rodetove hiše" odcepi od okrajne ceste Vrhnika-Podlipa in pelje skozi Veliko in Malo Ligojno do zaselka Na Fertici, uvrsti med okrajne ceste12. Poročevalec Jelovšek je predlog utemeljeval s tem, da sta Velika in Mala Ligojna precej veliki vasi, ki plačujeta nad 2000 goldinarjev davka, a od okrajnega cestnega sklada "ne dobita nobene dobrote". Zato je prav, da dobita boljšo cestno povezavo. Deželni odbor je prošnji ugodil. Okrajni cestni odbor naj cesto uvrsti med okrajne ceste, ko bo primerno urejena, povsod široka 4 do 4,5 m, z urejenimi "podrovi" (kanali) in ko bodo jarki ter cestišče primerno posuti. Za nadaljevanje oz. zgraditev ceste od Male Ligojne prek ligojnske senožeti do km 17,2 državne Tržaške ceste pa je za leto 1898 odobril deželni prispe- vek 600 goldinarjev, da bodo cesto s pomočjo pristojne občine Velika Ligojna tako uredili, da bo ustrezala predpisom za okrajne ceste13. Leta 1898 so bila končana dela na preložitvi odseka okrajne ceste Vrhnika-Podlipa pri Stari Vrhniki. Sklep o preložitvi so sprejeli že leta 1894, a so se prebivalci Stare Vrhnike nanj pritožili. Deželni odbor je zato organiziral ogled na mestu samem pod vodstvom deželnega glavarja Detele, nadinženirja Vitschla in zastopnika vrhniškega okrajnega cestnega odbora. Ugotovili so, da pritožba ni utemeljena. Ko sta tudi vojaško poveljstvo v Gradcu in okrajno glavarstvo v Ljubljani izjavila, da ni niti z vojaškega niti s civilnega vidika nobenih zadržkov, je bil zakon potrjen in preložitev ceste leta 1898 izpeljana. Po kolavdaciji je deželni odbor okrajnemu cestnemu odboru Vrhnika nakazal odobrenih 2000 goldinarjev.14 Ko je vrhniška železnica stekla, je vrhniški okrajni cestni odbor zaprosil deželni odbor za gradnjo ceste Podlipa-Smrečje. Pripravil je tudi načrte in 13. julija 1901 je Jelovšek na zasedanju deželnega zbora v imenu upravnega odseka poročal o vlogi vrhniškega cestnega odbora. Po dograditvi vrhniške železniške proge so se razmere v teh krajih spremenile. Treba je graditi nove ceste, ki bodo služile velikemu delu prebivalstva, ne samo tukajšnjega, ampak tudi sosednjih okrajev Idrije, Logatca in Škofje Loke. Posebej je opozoril, "da se ljudje tam kar trumoma izseljujejo". Treba je o tem seznaniti oblasti. Ljudje morajo dobiti dovolj dela, da se bo s tem izseljevanje preprečilo. Zato je treba cesto hitro zgraditi.15 Cesta je bila zgrajena leta 1904. (O gradnji več pove prispevek mag. A. Serše.) Po zgraditvi vrhniške lokalne železnice leta 1899 je vrhniški cestni odbor dal zgraditi dovozni cesti k postajama Vrhnika in Drenov Grič. Stroški so znašali 1272 goldinarjev in 5 krajcarjev. Od tega je tretjino prispeval deželni odbor.16 Vrhniška železnica O nagibih za gradnjo vrhniške proge, o njenem načrtovanju in gradnji, sta v našem zborniku obširno pisala17 J. Jenko in K. Rustja, zato bom povzela le nekaj podatkov. Julija 1895 je deželni zbor sprejel sklep o gradnji železniške proge do Vrhnike in odobril za to 20.000 goldinarjev iz deželnih sredstev. Načrt za gradnjo so predložili trgovinskemu ministrstvu na Dunaju, s prošnjo, da bi bila gradnja proge sprejeta v program gradenj za leto 1896. Avgusta 1895 so ustanovili konzorcij za gradnjo železnice, ki so ga sestavljali Ivan Hribar, deželni poslanec, načelnik, Gabrijel Jelovšek, župan na Vrhniki, namestnik načelnika, Teodor Frolih, pivovarnar, Avgust Glowacki, rudarski inženir, Ivan Gruden, davkar v pokoju, Josip Lenarčič, tovarnar, in Karol Mayer, trgovec na Vrhniki. Obhod trase za progo je bil že 24. oktobra 1895 na podlagi načrta inž. Avgusta Glowackega. Trgovinsko ministrstvo je progo potrdilo decembra istega leta. Leta 1896 so o vrhniški železnici spet razpravljali v deželnem zboru. Prvič v povezavi z obnovo po potresu porušene Ljubljane, ker bi po železnici lahko dovažali gradbeni material za obnovo porušenih stavb. Ponovno pa v razpravi o drugi železniški povezavi s Trstom. V razpravi, kjer je bilo slišati različne predloge, je poročevalec Jelovšek dejal: "Gotovo privoščim vsakemu kraju in človeku, da bi imel svojo železnico, ali vprašanje je, katera železnica bi bila najboljša. Gospod poslanec Globočnik se ogreva za Škofjeloško železnico, ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel za Bohinjsko, jaz bi se - umevno - najbolj ogrel za Vrhniško"18. Končno je bila z zakonom 21. julija 1896 dunajska vlada pooblaščena, da zagotovi graditev železnice od primernega kraja pri Ljubljani ob južni železnici do Vrhnike. Tedaj so Ivan Hribar, tedaj že ljubljanski župan, Gabrijel Jelovšek in Ivan Gruden zaprosili za koncesijo in jo dobili 1897. leta. Gradnja proge, ki je bila 3. Vrhnika, 1903. Druga hiša levo za gostilno Mantova je dolga 11,5 km, se je precej zavlekla. Otvoritev je bila 23. julija, redni promet pa je stekel naslednjega dne, 24. julija 1899. Jelovšek si je kot član upravnega sveta vrhniške proge še naprej prizadeval za njen uspeh. Vključitev vasi Hrib v trg Vrhnika Februarja 1897 je deželni zbor obravnaval vlogo županstva občine Vrhnika za vključitev vasi Hrib, ki šteje 40 hiš, v trg Vrhnika. V vasi Hrib, ki je od vseh strani obkrožena od vrhniškega trga, je sedež župnije in dekana. Župnija ima že od nekdaj na pečatu ime Vrhnika. Tudi gospodarski interesi Hriba in Vrhnike so "složni, edini in enaki", saj imata skupni gospodarski svet, ki skrbi za premoženje obeh krajev. Vsi občinski odborniki so glasovali za združitev. Prav tako se je za združitev izjavila tudi župnija. Manjkala je edino izjava politične oblasti. Ko so dobili mnenje deželne vlade in okrajnega glavarstva Ljubljana - okolica, so 26. januarja 1898 o združitvi obeh krajev ponovno elovškova (po domoače Špeharjeva). razpravljali. Deželna vlada je vključitev zagovarjala in priporočala. Oba kraja ležita v isti katastrski občini in isti davčni občini. Šola, napravljena za Vrhniko, stoji v vasi Hrib. Tujci teh dveh krajev sploh ne ločijo. Nujno pa je preštevilčenje hiš, ki je popolnoma neurejeno. Pripravljen je bil zakon, s katerim se vas Hrib proglaša za del trga Vrhnika in se z njim združi. Zakon je bil potrjen 5. julija 1898.19 Vodovod Epidemija kolere leta 1886 je Vrhničane prisilila k ukrepanju in pripravam za zagotovitev zdrave pitne vode. Na podlagi analiz so ugotovili, da je vzrok epidemij oporečna voda. A niso mogli zbrati dovolj sredstev za napeljavo vodovoda. Šele leta 1899, ko je na Vrhniko pripeljala železnica in so pričakovali večji obisk turistov, so nastopile ugodnejše razmere za gradnjo vodovoda. Pripravili so načrte, dobili dovoljenje in leta 1903 objavili razpis za oddajo del. Izbrali so dunajsko podjetje Wagenfuhrer, ki je leta 1904 napeljalo vodovod na Vrhniki in Stari Vrhniki.20 Leta 1901 so tudi prebivalci Žažarja zaprosili za pomoč, da bi dobili pitno vodo "za ljudi in za živino". Jelovšek je njihovo prošnjo v deželnem zboru podprl kot zelo nujno, z utemeljitvijo, da ima vas več kot 150 prebivalcev in prek 50 hiš, še vse s slamo kritih in potrebuje vodo tudi za primer požara. Leta 1904 je deželni stavbinski urad raziskal razmere za gradnjo vodovoda in ugotovil, da bi bilo treba do vasi, ki leži okoli 100 m visoko, napeljati vodo iz doline. To bi poleg razmeroma visokih stroškov - približno 36.000 kron - za napeljavo vodovoda pomenilo tudi višje vsakoletne obratovalne stroške. Zato so vašča-ni gradnjo vodovoda opustili.21 Prebivalci Velike Ligojne pa so si vodovod zgradili sami. Na prošnjo za podporo k stroškom 9320 kron, ki so jih imeli z gradnjo, so dobili odgovor, da niti poljedelsko ministrstvo, niti deželni odbor ne podpirata naprav, ki so zgrajene brez njihove vednosti.22 Nova ljudska šola Po zamisli in prizadevanjih župana Jelovška je Vrhnika leta 1904 dobila novo moderno ljudsko šolo. Župan sam si je ogledal več šol v okolici Dunaja, preden se je krajevni šolski svet odločil, kakšna naj bo nova vrhniška šola. Tudi kasneje je župan gradnjo zavzeto spremljal. Podrobnosti o načrtovanju in gradnji šole so opisane v spominskih publikacijah, izdanih ob trideseti in petdeseti obletnici šole.23 V času priprav za novo šolo so na predlog krajevnega šolskega sveta na novo uredili tudi šolske okoliše. Leta 1900 je deželni šolski svet odredil, da se iz okoliša ljudske šole na Hribu (Vrhnika) izločijo oddaljenejše vasi in se ustanove novi šolski okoliši: 1. šolski okoliš nove dvorazredne ljudske šole na Drenovem Griču, kamor bodo všolane vasi Velika Ligojna, Mala Ligojna, Drenova Gorica in Lesno brdo (z delom vasi, ki spada pod občino Vrhnika); 2. okoliš nove dvorazredne ljudske šole v Blatni Brezovici, kamor se všolajo vasi Blatna Brezovica, Sap, Sinja Gorica in Bevke; 3. okoliš nove enorazredne šole v Podlipi za vasi Podlipa in Žažar in 4. okoliš enorazredne ljudske šole v Zaplani za vas Zaplano. Za vse te okoliše bodo zgradili nove šolske stavbe. Bližnje vasi so ostale vključene v vrhniški šolski okoliš, dokler leta 1909 niso dobile svojih šolskih poslopij. Leta 1900 je bila dotedanja trirazredna dekliška šola na Vrhniki v dogovoru z deželnim odborom razširjena v štirirazredno.24 Zadružna mlekarna Leta 1904 je na Vrhniki začela delovati mlekarska zadruga. Naslednje leto je s posojilom začela graditi velik sodoben mlekarski obrat. Dograjen je bil leta 1907, ko so od poljedelskega ministrstva dobili podporo 10.000 kron in prav toliko brezobrestnega posojila. Leta 1907 je glavni odbor Kmetijske družbe začel na Vrhniki organizirati mlekarske tečaje, ki so jih prej že dve leti prirejali v Logatcu. S tečaji in drugimi prireditvami je Vrhnika kmalu postala središče slovenskega mlekarstva. Vrhniška mlekarna se je hitro razvila v eno naših najmočnejših mlekarskih zadrug. Z obsegom svojega poslovanja se je vrhniška mlekarska zadruga trdno uveljavila v slovenskem mlekarskem zadružništvu, tako je postala tudi močan steber v gospodarstvu svojega okoliša, je zapisal V. Valenčič v svoji razpravi ob 50. obletnici zadruge.25 Štipendije in podpore V obravnavanem času so bile iz deželnih sredstev podeljene razne štipendije in podpore, npr. Mateju Sternenu leta 1894 in 1898 za šolanje na dunajski slikarski akademiji, učitelju Antonu Arku za obisk tečaja za deška ročna dela na Dunaju in tečaja za učitelje risanja na obrtnonadaljevalnih šolah, ki so ga odprli 4. Mlekarska zadruga. v Gradcu. Nekdanji učitelj na Vrhniki Jernej Černe je dobil podporo za natis spisa Umno čebelarstvo. Poleg tega so delili tudi podporo sirotam za preživljanje.26 Poleg vsega naštetega so v Jelovškovih biografijah27 navedene še številne druge organizacije in društva, v katerih je deloval. Bil je med ustanovitelji Narodne banke v Ljubljani in Ljubljanske kreditne banke. Predsedoval je Ciril-Metodovi družbi, bil je poverjenik Slovenske matice in Vodnikove družbe, predsednik že omenjenega Olepševalnega društva na Vrhniki, odbornik Društva za pospeševanje obdelovanja barja, predsednik Lovskega društva in podpornik Jamarskega društva. Gabrijel Jelovšek je umrl 4. decembra 1927. Pogreb je bil 6. decembra na vrhniškem pokopališču. Ob njegovem grobu je govoril njegov osebni prijatelj Ivan Hribar28. 5. Spominsko obeležje na vodohranu na Sveti Trojici, postavljeno leta 1933. Ko raziskujemo njegovo delo, lahko spoznamo Gabrijela Jelovška kot župana, ki pozna svoje kraje in svoje ljudi, zna zastopati njihove interese in skrbno pazi, da ne izpusti priložnosti, ko gre za njihovo dobro. "Lokalni patriotizem je bila najbolj razvita lastnost pokojnega Gabrijela Jelovška," je ob njegovi smrti zapisalo Jutro.29 Občina Vrhnika mu je v priznanje za njegove zasluge za domači kraj leta 1933 postavila spominsko obeležje na vodohranu30 na Sveti Trojici in v šoli leta 1934, ob tridesetletnici njene zgraditve. OPOMBE: 1 Gabrijel Jelovšek je bil potomec prastare vrhniške rodbine Jelovškov. Raziskal je svoj rodovnik in ugotovil, da so njegovi predniki že 500 let gospodarili na obsežnem posestvu na Hrušovici na zahodnem robu Vrhnike. 2 Arhiv republike Slovenije, Deželni zbor in odbor, sign.: AS 38, t. e. 1580, št. 5289/1889. 3 Slovenski narod, Ljubljana, 21. jan. 1908, št. 16, Županstvo na Vrhniki; Slovenec, 25. jan. 1908, št. 20, Političen pogreb na Vrhniki; Naš list IV, Ljubljana (uredništvo je v Kamniku), 1. febr. 1908, št. 5, Političen pogreb na Vrhniki. 4 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani (po stenografičnih zapisnikih) (odslej Obravnave) 1889, zv. 30, P 98, 22, 64, 225, 362. 5 Slovenec, Ljubljana, 28. dec. 1888, št. 297, Izvirni dopisi, in 18. jan. 1889, št. 15, Izvirni dopisi. 6 Obravnave 1898, zv. 39, 153, 72. 7 Obravnave, 1898,155. 8 Slovenec, 16. nov. 1895, št. 265; Vasilij Melik v svoji knjigi Volitve na Slovenskem 1861-1918 na str. 269 o teh volitvah mdr. piše: "Pod klerikalnimi udarci so se začele v liberalnem taboru na kmetih velike spremembe. En del liberalnih veljakov je enostavno dezertiral iz liberalnega tabora in prestopil k sovražniku. Na ta način si je mogel ohraniti svoje položaje in veljavo. Že v kranjskem deželnem zboru 1895 najdemo med klerikalnimi poslanci kar pet nekdanjih liberalcev: vrhniškega Jelovška (ki pa seje pozneje vrnil v liberalni tabor) ... Tudi Cankarjev Kralj na Betajnovi spada v to vrsto." 9 Obravnave 1896, zv. 37, 266, 288, 542,346. 10 Obravnave 1896, zv. 37, 161. 11 Obravnave 1901, zv. 42, P 108, P 110. 12 Obravnave 1897, zv. 38, 262. 13 Obravnave 1898, zv. 39, P 122 in 1899, zv. 40, 451. 14 Obravnave 1899, zv. 40, P 138. 15 Obravnave 1901, zv. 42,190, 487, 258. 16 Obravnave 1900, zv. 41, P 126. 17 Jože Jenko, Vrhniška krajevna železnica. Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, X/l, 1962, str. 35-42, ponatis: Vrhniški razgledi 1 (1996), str. 188-196; Karol Rustja, Vrhniška lokalna železnica, Vrhniški razgledi 4 (2003), str. 76-96. 18 Obravnave 1897, zv. 38, 343. 19 Obravnave 1897, zv. 38, 230; 1898, zv. 39, 86 in 399 (priloga 40) ter 1899, zv. 40, P 10. 20 Več glej A. Serše, Ob stoletnici vrhniškega vodovoda, str. 73. 21 Obravnave 1901, zv. 42, 255 in Indeks k obravnavam 1905, 1906, 1907, P 1906, 56. 22 Indeks k obravnavam 1905, 1906, 1907, P 1907, 68. 23 Marija Petkovšek, Zgodovina vrhniške šole, Tridesetletni jubilej državne narodne šole na Vrhniki 1904-1934. Izdal in založil krajevni šolski odbor na Vrhniki (predstavnik Stanko Hočevar); Grega Novak, Ob petdesetletnem jubileju vrhniške šole 1904-1954, izšlo julija 1954. 24 Obravnave 1901, zv. 42, P 210, P 212. 25 Dr. Vlado Valenčič, Petdeset let mlekarstva na Vrhniki, ob jubileju ustanovitve mlekarske zadruge 1904-1954. Založila zadružna mlekarna na Vrhniki. 26 Obravnave 1895, zv. 36, P 71; 1899 zv. 40, P 212; 1900, zv. 41, P 214, P 208. 27 Prim.: Slovenski biografski leksikon, prva knjiga, Ljubljana 1925-1932 str. 397, France Dobrovoljc, Cankarjev album, Maribor 1979, Jože Rode, Vrhnika skozi stoletja, Založba Karantanija, Ljubljana 1997, str. 70. 28 Jutro, Ljubljana, 7. dec. 1927, št. 288, Pogreb g. Gabrijela Jelovška na Vrhniki. 29 Jutro, 6. dec. 1927, št. 287. Vrhniške očnice Gabrijelu Jelovšku na mrtvaški oder. 30 Rodbinski fond Hočevar-Černič. (last M. Černič). TRG VRHNIKA ODLIKUJE SE OD VSEH AVSTRIJSKIH TRGOV ... Govor poslanca Jelovška ob razpravi o združitvi vasi Hrib s trgom Vrhnika v kranjskem deželnem zboru 25. januarja 1898. Visoki zbor! Trg Vrhnika odlikuje se od vseh avstrijskih trgov po dveh znamenitostih, in sicer to, da se prvič v središči trga nahaja neka vas Hrib, in drugič pa se odlikuje po tem, da so jako zamotane in zmetane hišne številke. Kar se tiče prve posebnosti, da ima trg v svojej sredi vas, je to jako nerodno za tujce in za domačine. jako neprijetno, nerodno in sedanjemu času neprimerno. Še hujše so pa razmere glede hišnih številk, katere ne morejo bolj raztresene biti, kakor so. Usojal se bom našteti samo nekatere hišne številke, iz katerih se pa takoj da posneti, kako nujno je želeti, da se regulirajo ulice in da se napravijo nove hišne številke. 6. Vas Hrib s farno cerkvijo. Ako kdo pride iz Ljubljane, vidi najprej napis "Trg Vrhnika", potem pride v Hrib in vidi napis "Vas Hrib" in komaj 10 ali 20 številk naprej pride zopet v Vrhniko itd. Ravnotako se godi tistemu, ki prihaja iz Logatca, iz Zaplane ali Stare Vrhnike in Podlipe. To je vsekako Ako pride kdo iz Ljubljane na Vrhniko, zagleda najprej številko 184. Malo naprej dobimo številko 1. Te številke se drži številka 243. Nasproti tej je številka 178 in številka 10 in 191. Proti Hribu je zadnja št. 257. Sosedna št. na Hribu pa je 67. Št. 199 na Vrhniki ima F. MflLflVRŠie. Vrhnika 7. Vrhnika med obema vojnama za soseda št. 75 na Hribu. Št. 27 iz Vrhnike ima soseda Hribljana št. 44 in ta zopet soseda št. 222 iz Vrhnike, kateri je sosed Hribljan št. 52. Št. 27 iz Vrhnike pa je poleg soseda Hribljana 44. V trgu ima npr.: št. 86 soseda št. 209, št. 240 soseda št. 194, št. 2 soseda št. 228, št. 11 soseda št. 140, št. 30 soseda št. 107, št. 26 soseda št. 241, št. 35 soseda št. 207, št. 86 soseda št. 209, št. 24 soseda št. 23, št. 112 soseda št. 24, št. 251 soseda št. 110 in 25 itd. Vsako leto dobimo vojake, po dva do pet tisoč mož. Kako silno težavno je pri teh razmerah v takem slučaju vojaško nastanjenje, si tisti, ki so imeli s tem kedaj posla, lahko mislijo. Kako grozno mučno je pa tudi za vojake, kateri trudni in potrebni počitka, morajo včasih dolgo časa iskati v tem labirintu svoje številke, katerih jim dostikrat domačini sami ne morejo pokazati. Ravnotako je tudi za tujce, ki prihajajo na Vrhniko, gotovo neprijetno, ako morajo slučajno kako hišno številko iskati. Ker je namen združenja Hriba in Vrhnike edino le gospodarskega pomena, da se zamorejo ulice in hišne številke pravilno in primerno urediti, torej prosim tudi jaz visoko zbornico, da izvoli pritrditi predloženemu zakonskemu načrtu. (Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani (Po stenografičnih zapisnikih) 1898, zv. 39, str. 86-87.) Ivanka Kurinčič STOLETNICA POMEMBNIH ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ NA VRHNIKI Letos na Vrhniki praznujejo stoletnico obstoja oziroma delovanja kar štiri ustanove. Ob teh jubilejih smo se spomnili tudi na pomembna odkritja na področju arheoloških raziskav pred sto leti. Vendar se ne bomo omejili le na leto 1904, ampak opozorili na nekatera pomembnejša odkritja v prvem desetletju dvajsetega stoletja. Razlog je preprost: rezultati raziskovanj, ki so se npr. začela na Hribu jeseni leta 1900, so bili v strokovni literaturi objavljeni šele leta 1906, in je bila torej tudi javnost obveščena o izsledkih šele tega leta. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je bilo današnje slovensko ozemlje še pod Avstro-Ogrsko, kar je pomenilo, da so zgodovinarji in arheologi z Dunaja potovali po vsem ozemlju avstro-ogrske države in iskali skrite "zaklade preteklosti". Najdene predmete so večinoma odpeljali na Dunaj ali v Gradec, kjer so nekateri še danes. Nekateri raziskovalci, med njimi P. Hitzinger, F. Schulz, K. Deschmann, S. Rutar in kasneje S. Jenny, so na podlagi študija antičnih virov predvidevali, da je naselje Vrhnika antični Navport, in so že sredi 19. stol. začeli prve raziskave. Tako je P. Hitzinger1 želel najti traso trgovske poti skozi Navport, o kateri piše Strabon v svoji 7. knjigi, v itinerarijih pa je skozi Navport kot pomembna rimska cesta vrisana cesta Aquileia-Emona-Siscia. S. Jenny je iskal naselbino, ki naj bi bila vojaška postojanka in pomembno pristanišče ob Ljubljanici. Ostanke postojanke je odkril na Hribu, pristanišča pa na Dolgih njivah na desnem bregu reke Ljubljanice.2 V svojem članku se bom omejila na tri pomembnejša arheološka odkritja prvega desetletja dvajsetega stoletja, ki imajo pomembno vlogo v rekonstruiranju vrhniške rimske zgodovine. Imajo pa tudi skupni imenovalec, pri vseh je namreč sodeloval takratni župan Gabrijel Jelovšek. To desetletno obdobje bi sicer zaslužilo posebno strokovno študijo, v kateri bi bili objavljeni članki, ki so izhajali v takratnem časopisju in so poročali o najdbah, čemur pa ta zbornik ni namenjen. I Jeseni leta 1900 je "ljubitelj starin", kakor S. Jennyja imenuje neko časopisno poročilo, z 22 pomočniki tri tedne raziskoval Nauportus. To niso bile prve raziskave na Hribu, imenovanem tudi Gradišče, saj je o zidovju okrog cerkve sv. Pavla pisal že Hitzinger (MhVK 9, 1854, 28), ki je objavil tudi načrt utrdbe, za njim pa še A. Mullner (MZK N. F. 4, 1878) in S. Rutar (A. Premerstein / S. Rutar 1899, 12). V zvezi z raziskovanji S. Jennyja je potrebno povedati, da je 16. maja leta 1901 S. Jenny umrl in da je njegova vdova velikodušno dala na voljo zemljevide, risbe in zapiske, da so gradivo objavili. Srečna okoliščina je bilo tudi dejstvo, da je raziskave skrbno spremljal takratni župan g. Gabrijel Jelovšek in je potem kot opazovalec izkopavanj dal podatke za strokovni članek, ki je izšel leta 1906 v Ja-hrbuch der Zentral Kommision 4. Izkopavanj na Hribu se je udeleževal tudi "divji kopač" Jože Pečnik in tako obstaja tudi njegov zapis o teh raziskavah, in sicer v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko št. XIV, 1904, str. 185. Arheolog S. Jenny je pri raziskavah na Hribu rekonstruiral tloris stavbe nepravilne peterokotne oblike, pri katerem sta severna (179 m) in južna (158 m) stranica vzporedni, vzhodna (159 m) je ravna, zahodna (64 in 112 m) pa za-lomljena. Obzidje je debelo okrog 2,3 m in je bilo v tistem času ohranjeno do višine 1,5 do 2,3 m. Vrat pri arheoloških izkopavanjih niso našli, našli pa so številne arhitektonske člene iz lehnjaka. Danes je del njegovega odkritja ohranjen in rekonstruiran v obliki okroglega obrambnega stolpa ob pokopališču. Znotraj obzidja, v sadovnjaku, so odkrili 0,57 m široke zidove stavbe. Na južni strani utrdbe so izkopali ostanke ceste. Jenny je domneval, da je pretorij (palača za pretorja) stal na mestu današnje cerkve. Na njivah g. Tršarja so našli rimske novce cesto je odkril ostanke rimskega cestišča, to je 40 cm debelo plast iz velikih kamnov, ležečih v malti. Nadaljevanje ceste je moralo potekati čez sredino kastela in nato skozi vrata, ki so bila verjetno sredi severnega obzidja. Današnja cesta naj bi se umaknila cerkvi in žup-nišču na zahod (S. Jenny, 1906, str. 276-277). Jenny je izkopal tudi cestišče na pare. št. 2071 v celotni širini; ležalo je 50 cm pod površjem, široko je bilo 7,65 m, grajeno iz plasti rečnega grušča, pod katerim je bila plast velikih prodnikov. Ostanki poznoantične utrdbe na Hribu (Gradišču) so danes zelo slabo vidni in zasluga raziskovalca S. Jennyja je ravno v tem, da nam je zapustil zelo dobro skico kastela. Kasnejša sistematična raziskovanja niso nikoli več potekala v tako velikem obsegu in tako je njegova skica edini vir za poznavanje velikosti in oblike poznoantične utrdbe na Hribu.3 in oljenke, v župnijskem sadovnjaku pa 23 m dolg zid in v zemlji ob njem železen nož, črepinje dveh loncev in nogo amfore. Jenny še poroča, da v zgornjem delu kastela ni smel raziskovati; opisuje tudi natančno rimsko tehniko gradnje obzidja. Kasnejše arheološke raziskave so potrdile njegove opise tehnike gradnje zidu in tudi to, da pred obzidjem ni bilo jarka. Jenny je odkril tudi rimsko cesto, ki je vodila iz kastela. 85 cm pod takratno 8. Tloris kastela na Hribu (Gradišču). 9. Temelji jugovzhodnega obrambnega stolpa pri današnjem pokopališču II Po končanem tritedenskem raziskovanju na Gradišču je Jenny začel izkopavati na Dolgih njivah. Vendar ni bil prvi, ki je tu zasadil lopato. Že jeseni leta 1885 in spomladi leta 1886 je družba Vrhničanov pod vodstvom trgovca Gabrijela Jelovška neodvisno od muzeja kopala na Dolgih njivah. Kopali so v bližini ostankov lesenega "mostu". Odkrili so temelje več stavb in v enem od kanalov našli 23 malih keltskih srebrnikov. Nekaj posebnega je bila tudi najdba 600 kosov svinčenih "želodov" oziroma izstrelkov, ki so ležali na kupu in raztreseni okoli. 428 želodov hrani Narodni muzej v Ljubljani, preostale pa so raznesli. Zanimivi predmeti iz teh izkopavanj so ostali verjetno v zasebnih zbirkah, tako npr. rimski novci, fragmenti fibul, zažigalna sulica, meč, skodelica iz terre sigillate, odlomki amfor, brusni kamni, ključ, več železnih dlet, dve svinčeni uteži, deli mozaika.4 Pozno jeseni leta 1900 je torej S. Jenny po končanem raziskovanju na Gradišču začel izkopavati na Dolgih njivah. Čez pol leta, 16. maja 1901, je umrl in nedokončano poročilo o odkritjih je bilo objavljeno po njegovi smrti. Poročilo so objavili Kenner, von Premerstein in Kubitschek5 (S. Jenny, 1906, str. 279-282, Taf 11,2), pomagal pa jim je Jelovšek, ki je prisostvoval izkopavanjem. Jenny omenja vzdolž reke zid, debel 1 m, ki ga je razkril v dolžini 25 m in se še nadaljuje. Piše, da se zid končuje s stebrom, in morda je šlo v tem primeru za obzidje na zunanjem robu stavb. Kasneje, leta 1936, je na istem kraju izkopaval Walter Schmid in te prostore poimenoval stavba VI.6 Izkopane ostanke stavb je Jenny pravilno razlagal kot skladišča. Na sliki S. ]ennyja vidimo vrisan tudi rimski most, od katerega teče cesta proti skladiščnim prostorom na desni strani reke Ljubljanice. Če primerjamo skico izkopavanj S. fennyja s kasnejšim načrtom izkopavanj W. Schmida, 10. Ostanki rimskega stolpa na Turnovšu. vidimo, katere stavbe je odkril S. Jenny. Pri izkopavanjih je sodeloval tudi Jože Pečnik in v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko št. 14,1904, str. 187 piše, da sta kopala štiri tedne z 21 delavci, verjetno vključno z izkopavanji na Gradišču. Pri teh izkopavanjih so našli veliko črepinj, ki so večinoma pripadale dolijem (to so bili veliki lonci iz gline s prostornino tudi do 30 litrov, v katerih so imeli navadno shranjeno pšenico in drugo hrano; ponava- di so bili zakopani v zemljo in so opravljali funkcijo hladilnikov). S. Jenny je na osnovi vseh svojih odkritij o antičnem Navportu naredil arheološko karto Vrhnike, na katero je vrisal tudi utrdbo na Turnovšu, ki jo je dal raziskati župan Jelovšek leta 1882. (S. Ienny, JbZK 4, 1906, T 11,1) III Naslednja pomembna arheološka najdba, ki je ob obhajanju štirih stoletnic na Vrhniki vredna omembe, je najdba jelenovega rogovja. Našli so ga pred skoraj sto leti in najdba je povezana s takratnim županom Gabrijelom Jelovškom. Najdbi so posvetili pozornost vsi takratni zgodovinski časopisi in revije, med njimi Carniola I iz leta 1908, kjer na strani 62 piše8: "V glin okopu Petričeve opekarne je bila oktobra leta 1905 odkrita leva rogovila rogovja severnega jelena. O najdbi nas je prijateljsko obvestil g. Jelovšek, ki poroča, da je rogovje ležalo 2 metra globoko, neposredno pod modro opečno glino. Pod to glino je bila 30 cm debela plast drobnega peska brez sledov drugih kosti." Sledi natančen opis plasti humusa, gline, njene barve in peska, kakor ga je Hilberju poslal G. Jelovšek. Po poročilu naj bi pred leti prav v tej opekarni že tudi našli kosti. Zakaj je ta najdba pomembna? Strokovnjaki so ugotovili, da gre za jelena vrste Rangifer tarandus, vrsto, ki je bila v diluviju (ledeni dobi) razširjena po vsej Evropi. Vse najdbe jelenovega rogovja so datirane kot diluvial-ne, kulturno pripadajo mlajšemu paleolitiku, časovno pa stadialu Wurm III. Medtem ko so najdeni ostanki jelena te vrste na Bavarskem celo še iz mlajše kamene dobe (neolitika), pa ostankov tako izstopajoče lovne divjadi po diluviju (ledeni dobi) južneje od Alp zaenkrat še niso našli, niti v alpskih koliščih niti na Ljubljanskem barju. Kar pomeni, da so živali v diluviju (ledeni dobi) izginile iz Alp. Ta najdba pa ni pomembna le zaradi lokacije najdišča, pač pa so njena glavna posebnost vrezi in zareze, ki jih je naredil ledenodobni človek na zunanjo stran jelenove rogovile, in sicer med drugim in tretjim rogom. Do zdaj jih še niso dešifrirali, bo pa to tudi v prihodnje skoraj nemogoče, ker je rogovje verjetno izgubljeno. V reviji Carniola I na str. 62 je zapisano, da je župan Gabrijel Jelovšek rogovje poslal ljubljanskemu muzeju. Potem je prof. Hilber od g. Jelovška dobil dovoljenje, da zaradi natančnejše znanstvene raziskave rogovje za kratek čas odpelje v Gradec. Naslednje leto je v Mitteilungen der Antropologischen Ge-sellschaft Band XXXVI izšlo poročilo o omenjeni najdbi z Vrhnike. Kje je ostalo rogovje, pa ni znano.9 12. Slika jelenovega rogovja z zarezami, odkritega na Vrhniki leta 1905. OPOMBE 1. P. Hitzinger, Mitteilungen des Historischen Vereines fur Krain 9, 1854, 93. 2. S. Jenny, Jahrbuch der Zentral Kommission N. F. 4, Dunaj 1906, 267-282. 3. J. Horvat, Nauportus (Vrhnika), Ljubljana 1990, str. 76. 4. ib. str. 106 5. S. Jenny, 1906, str. 276: Arheološka najdišča Slovenije, Lj. 1975. 6 W. Schmid, Das Eindringen der ramischen Kultur in Noricum, Das Joaneum 6, Graz 1943, 10. Abb. 1. 7 J. Pečnik, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 14,1904, str. 185. 8 Belar, Carniola I, 1908, str. 62. 9. W. Hilber, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 36, 1906, 163-166. Aleksandra Serše CESTA PODLIPA-SMREČJE Pozdrav iz Podlipe pri Trhniki. 13. Podlipa pred letom 1898. Sto let je minilo, odkar je cesto med Podlipo in Smrečjem zgradil domačin Franc Kotnik. Na podlagi ohranjenega arhivskega gradiva deželnega odbora in sejnih zapisnikov deželnega zbora poskuša pričujoči prispevek prikazati organizacijsko strukturo in delovanje okrajnih cestnih odborov, s posebnim poudarkom na vrhniškem okrajnem cestnem odboru, ki je v letih 1902 in 1904 z deželnimi in z lastnimi finančnimi sredstvi zgradil cestni odsek med Podlipo in Smrečjem. » V šestdesetih letih devetnajstega stoletja je skušala avstrijska uprava na področju deželnih avtonomij z ustanovitvijo okrajnih cestnih od- borov razrešiti perečo cestno problematiko, tj. neurejene razmere na področju gradnje in vzdrževanja cest. Novoustanovljeni cestni odbori so imeli dolžnost skrbeti za finančno in tehnično vzdrževanje javnih cest in poti, ki niso sodile v državno področje. To so bile okrajne in občinske ceste in poti ter mostovi in drugi gradbeni objekti ob njih. Cestni odbori so imeli neposreden nadzor nad njimi, saj so določali red, po katerem so morale občine opravljati cestno tlako, hkrati pa so reševali tudi spore med posameznimi občinami.1 Dokončno ureditev cestne problematike je prinesel šele zakon, ki je stopil v veljavo 28. julija 1889. S sprejetjem novega Zakona o graditvi in vzdrževanju neerarskih (nedržavnih) cest in poti so prenehali veljati vsi prejšnji zakoni in predpisi.2 Po tem zakonu so za okrajne ceste skrbeli okrajni cestni odbori (skladni okraji). V vsakem cestnem skladnem okraju3 so ustanovili okrajni cestni odbor s sedmimi do enajstimi odborniki, odvisno od velikosti občine. V odboru so bili vsi posestniki, ki so plačevali najmanj 80 goldinarjev davka, in vsi posestniki tovarn, rudnikov, trgovci in obrtniki, ki so plačevali najmanj 200 goldinarjev. Županstva (župani in svetovalci) kmečkih občin so volila tri do šest odbornikov. Deželni odbor je imenoval enega ali dva odbornika. Poleg izvoljenih članov so v odboru lahko sodelovali vsi posestniki in obrtniki z najvišje plačanim davkom. Manjkajoče odbornike so na sestankih nadomeščali namestniki, ki so morali bili prav tako izvoljeni. Opravilna doba odbornikov in njihovih namestnikov je trajala tri leta. Odborniki so iz svoje srede izvolili predsednika in namestnika.4 Okrajni cestni odbori so imeli na Kranjskem svoje urade na Bledu, na Brdu, v Cerknici, Črnomlju, Idriji, Ilirski Bistrici, Kamniku, Kočevju, Kostanjevici, Kranju, Kranjski Gori, Krškem, Litiji, Ljubljani, Logatcu, Ložu, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Postojni, Radečah, Radovljici, Ribnici, Senožečah, Stični, Škofji Loki, Tržiču, Velikih Laščah, Vipavi, na Vrhniki in v Žužemberku. Najvišji avtonomni organ, ki je bil odgovoren za ceste, je bil deželni zbor. Vrhovni nadzor nad gradnjo in vzdrževanjem okrajnih cest je imel deželni odbor. Dodeljeval je denarne pomoči, vendar le v mejah, ki jih je s proračunom določil in sprejel deželni zbor. O gospodarjenju z denarjem, namenjenim vzdrževanju in gradnji cest, je deželni odbor 15. septembra 1873/5449 objavil navodila z naslovom Poduk o dajanju in porabi denarne pomoči za ceste iz deželnega zbora 6. decembra 1872. Denar za vzdrževanje in gradnjo cest se je zbiral v posebnem skladu. Sklad je bil namenjen za zahtevnejšo gradnjo mostov in cestišč, odkup zemljišč ter popravilo in vzdrževanje cest, ki so bile uničene zaradi naravnih nesreč ali pa poškodovane zaradi preobremenjenostih Po sprejetju zakona leta 1889 je postala večina okrajnih cestnih odborov zelo dejavna. Lotili so se vzdrževanja, popravil in nekateri med njimi tudi gradnje novih cest. Okrajni cestni odbor na Vrhniki je bil eden izmed tistih, ki so se odločili za gradnjo nove ceste, in sicer med Podlipo in Smrečjem. Kaj je pravzaprav botrovalo tej odločitvi, ne vemo natančno. Morda novonastale razmere, ki jih je prinesla železnica? Je postala povezava okoliških krajev z Vrhniko in Ljubljano z gospodarskega vidika zanimivejša? Morda so bili kraji na idrijskem, loškem in škofjeloškem preveč odrezani od Ljubljanske kotline? Razlogov za gradnjo nove trase je prav gotovo še veliko. Najpomembneje pa je, da je vrhniška občina že leta 1899 zaprosila deželni odbor, da bi vrhniškemu cestnemu odboru dovolil gradnjo cestnega odseka med Podlipo in Smrečjem. Cesto od Podlipe do Smrečja naj bi predvidoma zgradili od okrajne ceste, ki je vodila od trga Vrhnika do Podlipe. Speljali bi jo po pobočjih hriba vse do okrajne ceste, ki bi peljala v Ziri. S to cestno povezavo bi bilo po mnenju predlagateljev mogoče doseči najugodnejšo povezavo med Ljubljansko kotlino in Vrhniko z idrijskim, loškim ter škofjeloškim območjem. Projektirana cesta je imela značaj gorske ceste. Vrhničani so prek svojih predstavnikov v okrajnem cestnem odboru predložili deželnemu zboru in odboru prošnjo s podrobnim načrtom predvidene gradnje odseka ceste med Podlipo in Smrečjem. K prošnji so priložili tudi načrt zaželene trase cestnega odseka in predračun del. Prošnja je bila zaradi neprimernega načrta zavrnjena. Strokovnjaki s področja gradbeništva, ki so bili zaposleni pri deželnem stavbnem uradu, so v predloženem projektu našli veliko pomanjkljivosti. Svet, ki so ga projektanti izbrali za gradnjo ceste, je bil po strokovnem mnenju edina svetla točka projekta. Ležal je namreč na prisojni strani in bil dovolj trden, da se ne bi posedal pod težo prometa. Vsi drugi predvideni posegi pa naj bi bili neprimerni. Naklon ceste, ki so ga projektanti predvideli, je bil prestrm, na nekaterih mestih celo 15-odstoten. Cesta se je po prvotnem načrtu končala kar pri cerkvenem zidu, tako da med njo in okrajno cesto, ki je vodila v Žiri, ni bilo prave povezave. Strokovnjaki deželnega stavbnega urada so projekt torej zavrnili, ker ni ustrezal takratnim standardom. Priporočili so izdelavo novega načrta. Vrhniška občina je predlog upoštevala. Okrajni cestni odbor je leta 1900 deželnemu odboru predložil nov načrt, ta pa ga je posredoval v pretres in strokovno mnenje deželnemu stavbnemu uradu. Vse tehnične izmere novo-nastalega projekta so bile v okviru priporočenih mer. Cesta z dolžino 7200 m je imela 1000 m 2,5-odstotnega, 5200 m 5-6,5-odstotnega in 1000 m 6-6,9-odstotnega naklona (klančine). Stavbni urad je potrdil načrt. Sprejeli so ga tudi na seji odbora, le predračun se je zdel deželnemu odboru previsok. Projektant je izračunal, da bi za gradnjo ceste porabili 69.073 kron in 55 h. Predvidel je, da bo pri gradnji ceste veliko obsežnih zemeljskih del, kot so prekopavanje zemlje, lomljenje skal, nasipavanje manjkajočega in odvažanje odvečnega materiala. Pri tako težkih delih pa dotedanja cena za izkop m3 ne bi zadoščala, zato so prvotno ceno dvignili na 2 kroni za m3. Ker se je zvišala cena izkopa na m3, je bil tudi končni znesek za gradnjo ceste višji in je znašal 93.503 kron in 55 h. Tako je znašala povprečna cena za kilometer 5 m široke ceste z vštetim odkupom zemljišč 13.000 kron. Gradnja ceste po predloženem projektu je bila zelo težavna, zato so pri cestnem odboru menili, da morajo biti zelo previdni pri izbiri izvajalca del. Za to nalogo se je prijavil Karel Kotnik, tovarnar in veleposestnik iz Verda.6 Zavezal se je, da bo prevzel gradnjo omenjene ceste za vsoto 54.000 kron, ne upoštevajoč odkup zemljišč. Cena gradnje omenjene ceste z odkupom vred pa je znašala 56.718 kron in 7 h. Pri tem pa je nastopila manjša težava, in sicer zato, ker je bil Karel Kotnik, imetnik firme Franc Kotnik, član cestnega odbora. Kot lahko beremo v § 39 deželnega zakonika, ki je izšel 28. julija 18997, noben član okrajnega cestnega odbora ni smel prevzeti gradbenih del v domačem kraju. Iz ohranjenega gradiva žal ni razvidno, kako so zadevo razrešili. Iz dopisov ob koncu gradnje, v katerih zasledimo podpis Franca Kotnika, pa lahko sklepamo, da je bil nosilec gradbenih del prav on in ne Karel Kotnik. Ob sprejetju projekta v deželnem zboru je obveljal tudi dogovor, da bo stroške gradnje v višini 18.000 kron iz deželnih sredstev kril deželni odbor. Preostala sredstva naj bi pridobili iz neposrednih davkov in najetega posojila.8 Obljubljena denarna sredstva je odbor nakazal šele, ko si je ogledal gradnjo ceste in se prepričal o njeni ustreznosti. Izplačal je določeno subvencijo za leto 1901 in 1902 - v višini 1200 kron za dve leti.1' Preostali del je deželni odbor izplačal po opravljenih delih. Deželni zbor je odobril načrt predloga o gradnji nove okrajne ceste od Podlipe do meje cestnega okraja Idrija kot nadaljevanje okrajne ceste Vrhnika-Podlipa.10 Deželna vlada je z dopisom 23. novembra 1901 sporočila, daje načrt zakona o gradnji potrdil tudi vladar." Ko je bil projekt potrjen, se je okrajni cestni odbor lotil priprav za odkup zemljišč, prek katerih naj bi potekala trasa nove okrajne ceste med Podlipo in Smrečjem. Gradnja sama pa se je začela septembra leta 1902. Februarja naslednjega leta so bila opravljena vsa zemeljska dela. Cestni odbor se je nadejal, da bo gradnja cestnega odseka končana že julija 1903.12 Vendar se je vse skupaj kljub predvidevanjem zavleklo vse do poletja 1904, kajti medtem se je izkazalo, da projektanti niso dobro poznali zemljišča in niso upoštevali vremenskih raz- 14. Smrečje pred letom 1910. mer. Gradbeniki so bili prisiljeni na določenih cestnih odsekih zaradi hudournikov pod cesto speljati kanale, urediti obcestne jarke, na določenih odsekih pa zgraditi podporne zidove, da se cesta ob neprimernih vremenskih razmerah ali večji prometni obremenitvi ne bi posedala.13 Podjetnik Franc Kotnik je dela na cestnem odseku končal julija in je okrajnemu cestnemu odboru poslal prošnjo za kolavdacijo in prevzem del. Za kolavdacijo so določili 26. avgust, a so jo morali zaradi odsotnosti odbornika Lavrenčiča prestaviti na september. Kolavdacijo je septembra opravil deželni inženir Sbrizaj. Po njegovem strokovnem mnenju je bila gradnja ceste kakovostna, razen nekaterih manjših pomanjkljivosti, ki jih je izvajalec odpravil v nekaj dneh. Cesto so predali v uporabo še isti mesec, septembra 1904. Vsi prebivalci bližnjih krajev pa se z gradnjo nove ceste niso strinjali, saj so menili, da bi morali le popraviti obstoječe ceste. Mnogi med njimi so pisali peticije in pritožbe, pri čemer so bili najbolj vztrajni prebivalci Šentjošta. Cesta od Podlipe do Smrečja pa ni bila edina, ki so jo v času ob prelomu stoletja zgradili ali popravili v vrhniški občini, a to bo že tema za naslednji prispevek. Opombe: 1 LGB 1864/9, LGB 1866/6, LGB 1867/7. 2 LGB 1873/8, 1877/14 in 1881/8. 3 Skladni okraji so okraji, ki sicer niso opravljali sodnih in političnih upravnih nalog kot politični in sodni okraji, a so kot avtonomni okraji prek izvršilnih organov okrajnih cestnih odborov opravljali gospodarsko-tehnični nadzor nad graditvijo in vzdrževanjem cest. 4 V času gradnje cestnega odseka Podlipa-Smrečje so bili v vrhniškem okrajnem cestnem odboru Jože Telban, Jože Verbič, Ivan Dolinar, Valentin Rihar, Ivan Čepon, Franc Janša, Jožef Troha, Gabrijel Jelovšek, Karel Jelovšek, Ivan Gruden, Frohlich. AS 38, š. 1440, spis 926/1901. 5 Deželni zakonik 1873/40, oznanilo kranjskega deželnega odbora z dne 15. septembra 1873/5449. 6 AS 38, X/2-19, š. 1440, spis 13682/1901. 7 LGB 1889/17. 8 AS38,X/2-19, š. 1441, spis 14640/1903. 9 Obravnave 45, str. 130, §6 Občila. 10 Obravnava 1901, str. 154,§6 Občila, 13. julij 1901. 11 6. november 1901. 12 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, X/2-19 Vrhnika - ceste, š.1441, spis 2682/1903. 13 AS 38, X/2 19, š. 1441, spis 2846/1904. Olga Pivk HRANILNICE IN POSOJILNICE NA VRHNIKI Prvi slovenski denarni zavodi so bile t. i. re-gulativne hranilnice, ustanovljene na osnovi zakona iz leta 1844, imenovanega Hranilniški regulativ. Njihova osnovna naloga naj bi bila navajanje prebivalstva na varčevanje in iz tako zbranih sredstev dodeljevanje posojil po nizki obrestni meri. Iz dobička so dajali tudi podporo splošno koristnim družbenim, kulturnim, socialnim in gospodarskim ustanovam. Ustanavljale so jih politične oblasti, občine, okraji in dežele, da bi si poleg drugega zagotovile kreditni vir za uresničevanje svojih nalog, za katere ni bilo dovolj sprotnih sredstev.1 Občinska hranilnica Vrhnika Vrhniška občina je ustanovila svojo hranilnico šele februarja 1909. Prostore je imela v občinski hiši, kjer je danes sodišče. Ker sta bila takrat na Vrhniki že dva konkurenčna kreditna zavoda, je svoje delovanje pospremila z obširno akcijo. Ljudem so polagali na srce: Občani! Občinska hranilnica je vaš zavod, vaše domače ognjišče, kije ustanovljena v vašo splošno korist. Čisti dohodek se bo porabil za obče koristne in dobrodelne namene vrhniške občine. Za izdelavo zadolžnic in vknjižb bo poskrbela hranilnica sama, strošek posojilojemalca bo le plačilo koleka. Člani ravnateljstva in odbora svoje delo opravljajo brezplačno in za varnost naloženega denarja jamči občina z vsem svojim premoženjem. Kot prednost poslovanja je občinska hranilnica ponujala 4,5-odstotne obresti na vloge in 5-odstotne obresti za posojila na vknjižbo, kar naj bi bilo ugodneje kot drugje. Obračali pa so se tudi neposredno na posamezne poso- jilojemalce pri drugih zavodih in jim ponujali ugodnejše možnosti odplačevanja.2 Prvi ravnatelj hranilnice je postal Josip Verbič. 15. Stavba Občinske hranilnice. Druga oblika denarnih zavodov na Slovenskem so bile kreditne zadruge. To so bili najštevilnejši zavodi, s široko razvejano mrežo. Delovanje zadrug je urejal zakon iz leta 1873. Posebej je poudarjal neposredno udeležbo in vzajemno pomoč, po čemer so se zadruge ločevale od drugih gospodarskih družb. Zaradi te posebnosti so bila posojila pri kreditnih zadrugah cenejša kot pri drugih denarnih zavodih.3 V slovenskem prostoru sta se razvila dva tipa kreditnih zadrug, po svojih idejnih očetih imenovana Schulze-Delitschev in Raiffeisnov.4 Schulze-Delitsch je hotel s svojimi zadrugami pomagati predvsem srednjemu mestnemu sloju (obrtnikom, trgovcem). To naj bi bila čista trgovska podjetja, prilagojena tedanjemu ekonomskemu sistemu. Vsaka zadruga bi morala biti finančno trdna, da bi lahko delovala sama, brez pomoči osrednje finančne ustanove. Posojila bi dajali predvsem v poslovne namene, Vloga S*1*'"" * Starte Stanje Stanje VlOŽNft KNJIŽI* oBt«®« hkrn>LN,ce U ■ m VRHNIKI za krajši čas, na osnovi menice. Poslovanja ni omejil le na člane in majhno območje. Priporočal je visoke deleže, ki so lastnikom dajali aktivno in pasivno glasovalno pravico (kolikor deležev, toliko glasov) in obrestovanje deležev. Vodstvo je bilo za delo nagrajeno, dobiček se je lahko delil med zadružnike. Te zadruge so se trudile v prvi vrsti za dobiček. Raiffeisen pa je določil, da sme zadruga poslovati le s svojimi člani. Cilji njegovega delovanja so bili zlasti moralni, ne toliko gospodarski. Med ljudmi naj bi se uveljavil duh enakosti, solidarnosti in ljubezni do bližnjega. Deleži so bili zato nizki in neobrestovani, nihče ni mogel imeti več deležev. Poslovni okoliš takšne zadruge je bil majhen, krajevno omejen, člani znanci in prijatelji. Le tako so lahko vedeli, kdo zares potrebuje posojilo in kdo ga je sposoben vrniti. Posojila so podeljevali na podlagi za-dolžnic. Pri Schulze-Delischevih zadrugah so jamčili le z deleži (zato so morali biti visoki), pri Raiffeisnovih pa je bilo jamstvo neomejeno, kar naj bi zadružnike in vodstvo spodbujalo k premišljenemu poslovanju. Vodstvo ni smelo biti nagrajevano, dobiček so morali uvrstiti v rezervni sklad. Te vrste zadrug so zahtevale izrazito centralizacijo zlasti finančnega poslovanja, ker so finančno neutrjene zadruge potrebovale zaslombo pri osrednji denarni centrali. Bile so univerzalne, lahko so prevzele tudi nabavno in prodajno funkcijo. Kreditne zadruge so se povezovale v zadružne zveze, ki so imele dvojno nalogo. Bile so revizijske zveze, ki so nadzorovale delo svojih članic, in hkrati denarne centrale. Prek njih je potekala denarna izmenjava med posameznimi članicami. Centrale so od njih sprejemale vloge v obrestovanje in jih kreditirale. Kmetska posojilnica Vrhnika Na Vrhniki so prvo posojilnico ustanovili leta 16. Vložna knjižica Občinske hranilnice. 1881. Imenovala seje Kmetska posojilnica vrh- f-v niške okolice, zadruga z omejenim jamstvom. Uradno so jo zaradi različnih zapletov vpisali v zadružni register šele naslednje leto.5 Pravila zadruge so vključevala večino načel Schulze-Delischevega sistema. Namen zadruge naj bi bil spodbujanje varčevanja med ljudmi, pridobivanje denarnih sredstev s svojim zadružnim kreditom, dajanje posojil in prejemanje denarja za obresti. Zadružna denarna sredstva so sestavljali zadružni deleži, hranilne vloge, od zadruge sposojeni denar, rezervni sklad, ki se je zbiral z vstopnino novih zadružnikov in delom čistega dobička. Višino pristopnine za nove člane so določali na skupni seji ravnateljstva in nadzorstva. Pravila niso omejevala števila članov. Posameznika so sprejeli, če ga je odobrilo ravnateljstvo. Moral je podpisati zadružna pravila in vplačati vsaj en delež za 100 goldinarjev ter določeno pristopnino. Kdor ni izpolnjeval predpisanih dolžnosti, je izgubil pravice zadružništva po sklepu ravnateljstva, in sicer v primerih, ko so morali od njega izterjati dolg po sodni poti ali so morali zanj plačati poroki, če je zaradi hudodelstva izgubil občinsko volilno pravico ali če je kakor koli spodkopaval dobro ime posojilnice. Morebitne pritožbe je reševal občni zbor. Če je zadružnik umrl, je imela po njem pravico vstopiti v zadrugo njegova vdova ali njegov neposredni naslednik. Kdor je želel prostovoljno izstopiti, je moral dati odpoved ravnateljstvu, ostal pa je zadružnik še eno leto. Iz- plačali so mu njegove deleže, ni pa imel nobene pravice do rezervnega sklada. Posojila so dodeljevali: - na podlagi vplačila zadružnih deležev do dvakratnega zneska: posojilojemalec je podpisal zadolžnico brez poroštva ali s poroštvom; zadružno knjižico so v tem primeru hranili do vrnitve dolga pri ravnateljstvu; - na osebni kredit: posojilo so dali na izvirno menico, ki je zapadla najkasneje v 180 dneh, ali na zadolžnico, katero je morala razen dolžnika podpisati vsaj ena zanesljiva oseba kot porok, pri poročenih tudi zakonec; J22T ""Žcuir-ui-n-i- ■d.A.tn, § ^ircča /o s . rt* • y ' V / • J iev ■ ■ r , iže . Zte • z , • i . ; . / ■ / . ■ / /M, 1. • / , JU & ■ "^L^ / /f? . i^Jr . t / /0V . 17. Seznam prvih zadružnikov Kmetske posojilnice: Franc Kotnik, Ivan Gruden, Josip Lenarčič, Miha Tomšič, Jakob Petrič, Karol Kotnik, Peter Lenassi, Janez Majaron, Danijel Predovič, Anton Vonča, Janez Zdražba, Andrej Petelin, Ignac Jelovšek, Gabrijel Jelovšek. 18. Vložna knjižica Kmetske posojilnice. - na zastavo vrednostnih listin, državnih obveznic, dragocenosti itd. Posojilojemalec je moral podpisati tudi menico z zapadlostjo v 180 dneh. Zadruga je jamčila za vloge s svojim rezervnim skladom in premoženjem. Če to ne bi zadoščalo, bi lahko uporabili zadružne deleže oz. premoženje zadružnikov do zakonsko določene meje (tj. do še enkrat tolikšne vsote, kot znaša vrednost deležev). Od čistega dobička so odvajali določen odstotek v rezervni sklad, nekaj je dobilo ravnateljstvo, preostanek pa so razdelili med zadružnike, glede na njihove deleže. Občni zbor je lahko določen del čistega dobička razdelil tudi v dobrodelne namene. Upravo in vodstvo zadruge je sestavljalo ravnateljstvo, nadzorstvo in občni zbor. Vsak zadružnik je imel pravico glasovati na občnem zboru in je imel toliko glasov kot deležev, vendar največ pet. V primeru, da je imel več deležev, je na vsaka dva deleža dobil še en glas. Tuje in bolne zadružnike ter ženske so lahko zastopali drugi zadružniki. Ob ustanovitvi je 14 članov vplačalo 38 deležev po 100 goldinarjev. Prvo ravnateljstvo so sestavljali naslednji člani: Franca Kotnika iz Verda so izvolili za ravnatelja; Ivan Gruden z Vrhnike kot blagajnik in Josip Lenarčič z Vrhnike kot kontrolor sta opravljala tekoče posle - uradovanje, vodenje knjig in korespondenco; namestnika sta bila dva - Miha Tomšič s Hriba in Jakob Petrič iz Verda. V naslednjih letih je posojilnica poslovala z dobičkom. Število vložnikov hranilnih vlog in dolžnikov se je povečevalo bistveno hitreje kot število zadružnikov. To je kar nekaj let ostajalo pri številki 26, imeli pa so vplačanih 81 deležev (8100 goldinarjev). KABOL HOUNSKt ___-' stavita!) In «rhlMkt ' t 19. Načrt stavbe Kmetske posojilnice, zgrajene v letih 190 Ob desetletnici posojilnice je bilo na občnem zboru navzočih 11 članov, ki so zastopali 73 deležev: Josip Lenarčič (veleposestnik) 15 deležev po 100 goldinarjev, Miha Tomšič (Hrib, posestnik in strojar) 7, Franc Tršar (Hrib, posestnik in strojar) 2, Ivan Gruden (c. k. davkar v pokoju) 10, Gabrijel Jelovšek (trgovec in posestnik) 22, Karol Jelovšek 2, Karol Kotnik (posestnik z Mirk) 2, Josip Verbič (posestnik in župan v Bistri) 7, Anton Komatar (c. k. notar - pravni zastopnik posojilnice) 1, Ivan Maja-ron (trgovec iz Borovnice) 2 in Jerica Novak 3. Pokojnega Franca Kotnika, ravnatelja posojilnice, je nasledil Josip Lenarčič. Cisti dobiček zadruge je znašal 2618 goldinarjev. Od tega so dodelili 5 % kot nagrado ravnateljstvu (119 goldinarjev), 4,5 % dividende zadružnikom (364 goldinarjev), za dobrodelne namene pa: Družbi Cirila in Metoda 30, Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju 50, dijaški kuhinji v Ljubljani 30, šoli na Vrhniki 30, v Borovnici 20, ter šolam v Preserju, 1-1905. Horjulu in Polhovem Gradcu po 10 goldinarjev za potrebščine, preostanek je šel v rezervni sklad. Odobrili so znižanje obresti na posojila s 7 na 6 % in sklenili, da se uredi plača za knjigovodja, blagajnika in ravnatelja. Hranilne vloge so obrestovali po 4,5 %. Nekaj let so posojilniške posle še opravljali člani ravnateljstva sami, potem pa so za te naloge zaposlili zadružnega tajnika Franca Jurca. Ta je nato 40 let vodil in opravljal delo v skladu z odločitvami, ki so jih sprejemali na sejah ravnateljstva. Bil je pooblaščen za podpisovanje hranilnih knjižic in je zastopal posojilnico pri sodišču. Za pomoč je dobil še enega uradnika, Josipa Nagodeta. Dobivala sta plačo in bila pokojninsko in socialno zavarovana. Stavbni družbi Tonies so dali zgraditi novo stavbo Kmečke posojilnice, ki je delo končala leta 1905. To je bila enonadstropna hiša, v kateri so del pritličja namenili za poslovne prostore posojilnice, preostalo pa za stanovanja. Imela - . »11 MM II 20. Člani uprave Kmetske posojilnice. Spredaj od leve prc Lenarčič, Anton Komotar. Zadaj: Josip Nagode, Miha Toi Andrej Petelin, Franc Tršar. je vodovod in elektriko ter dvorišče, kjer so kasneje postavili še garažo in vrt.6 Danes v teh prostorih domuje občinska uprava Vrhnike. Kmetska posojilnica je bila članica Zveze slovenskih posojilnic v Celju, od leta 1907 pa članica Zadružne zveze Slovenije. Leta 1911 je izbruhnil spor glede poslovanja posojilnice. Občinski predstavniki so se namreč pritožili, da posojilnica ne deluje po postavi iz leta 1873 kot zadruga, ampak kot navaden denarni zavod, ker v glavnem posluje z nečlani. Zadružniki da si poleg nagrad posameznikom izplačujejo še 10-odstotne obresti od deležev ter si razdelijo 5 % čistega dobička. Poleg tega imata dve najpomembnejši funkciji, predsednika ravnateljstva in nadzorništva, v rokah oče in sin, Josip in Milan Lenarčič. Na pritožbe so iz posojilnice odgovorili, da sodi k njihovi dejavnosti tudi dodeljevanje kreditov in sprejemanje denarja na obresti in da pač i desni: Franc Korenčan, Gabrijel Jelovšek, Josip išič, Joško Majaron, Franc Jurca, Josip Jelovšek, poslujejo z vsemi zainteresiranimi. Glede zasedbe posameznih funkcij pa, da nimajo dovolj usposobljenih kadrov. Revizor je konec leta 1912 izdal zelo ugodno poročilo o delovanju zadruge in jo v gospodarskem smislu pohvalil kot posnemanja vredno. Seveda je omenil tudi navedene pomanjkljivosti, vendar je pohvalil nadzorni odbor, da se zaveda svojih nalog. Da sicer občasno odobrijo osebne kredite brez zadostnega zavarovanja in da so nekatere menice zastarale, v glavnem pa da poslovanje teče v redu. Ker spornih nepravilnosti niso odpravili, je prišla zadeva celo na višje deželno sodišče v Gradec, ki je razsodilo, da je bistvo zadruge dodeljevanje kreditov zadružnikom, sicer se ta spremeni v asociacijo kapitala. Pri Kmet-ski posojilnici na Vrhniki pa je stanje tako, da dvajsetim zadružnikom z vlogami 14.400 kron (z jamstvom do 28.800 kron) in rezervnim skladom 211.407 kron stoji nasproti 1952 hranilnih vlog z 2.626.808 kronami in 1047 dolžnikov z vsoto 2.250.452 kron. To ni več zadružni, ampak bančni ali hranilniški obrat, ki pa deluje brez zakonitih jamstev, kakršna so zahtevana pri tovrstnih denarnih zavodih. Sodišče je odločilo, da mora posojilnica ustrezno prilagoditi politiko poslovanja. Tako so spremenili nekatera pravila, po katerih je bilo poslej jasno določeno, da poslujejo le s svojimi zadružniki. Zavezali so se, da bodo glede na nova pravila zahtevali od vseh dolžnikov vplačilo deležev oziroma bodo izterjali od njih posojilo. Novi zadružniki niso imeli pravice do rezervnega sklada in dohodkov na podlagi starih pravil, po katerih so bili deleži določeni po 100 goldinarjev (200 kron).7 Vsak novi član je moral vplačati vsaj 1 delež po 50 kron. Dotedanji delež po 200 kron pa se je spremenil v 4 po 50 kron. Revizor je leta 1916 še vedno ugotovil določene pomanjkljivosti glede zavarovanja nekaterih posojil in opozoril, da ni dobro, da sta knjigovodstvo in blagajna v rokah enega samega človeka. Na to so v posojilnici odgovorili, da sta ti dve funkciji ločeni, vendar se zaradi vpoklicev v vojsko dogaja, da so občasno brez enega uradnika. Zato pa je revizija leta 1920 prinesla zgolj pohvalo, ki je šla zlasti vestnima uradnikoma. Svetovali so le, naj v "podporo razvoja narodnega gospodarstva" presežek svojega denarja nalagajo pri Zvezi slovenskih zadrug namesto pri raznih bankah. Število zadružnikov se je spreminjalo. Leta 1925 je bilo npr. včlanjenih 243 posestnikov - kmetov, ki so potrebovali posojilo za nakup umetnih gnojil, živine, strojev in poljedelskega orodja ter za popravilo hiš in gospodarskih poslopij, 17 uradnikov, 3 zasebniki, 2 učitelja, 10 obrtnikov in 7 trgovcev. Gospodarska kriza, ki se je začela v začetku tridesetih let, je vplivala tudi na delovanje kreditnih zavodov. Zaostrene razmere so po- menile malo novih vlog, dvigovanje starih, večje povpraševanje po posojilih. V posebej težavnem položaju so bile kreditne zadruge, ki so poslovale predvsem s podeželskim prebivalstvom. Leta 1932 je država uvedla moratorij na kmečke dolgove in zato od kmetov niso mogli izterjati dodeljenih posojil.8 Potem so dobile zaščito tudi banke, kar je posledično prizadelo hranilnice, ki so imele pri njih naložena izdatna sredstva, saj so bila poslej nedosegljiva. Tako so se pod državno zaščito zatekli tudi drugi denarni zavodi in odlog izplačil za 6 let je dobila tudi Občinska hranilnica Vrhnika9, prav tako Kmetska posojilnica Vrhnika10, Hranilnica in posojilnica pa je zaprosila za desetletni odlog.11 Hranilnica in posojilnica Vrhnika Na pobudo vrhniškega dekana Lovra Gantarja so leta 1900 ustanovili Hranilnico in posojilnico na Vrhniki, registrirano kot zadrugo z neomejeno zavezo, ki so jo septembra istega leta tudi vpisali v register.12 To je bila zadruga, zasnovana na Raiffeisnovih načelih. Imela je namen izboljševati razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru, zlasti pa spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom oskrbovati svoje člane s potrebnimi denarnimi sredstvi. Sprejemala in obrestovala je hranilne vloge in dajala posojila svojim članom. V zadrugo so sprejemali osebe, ki so živele v občinah Vrhnika, Preserje, Borovnica, nekaj kasneje so vključili še Polhov Gradec, Črni Vrh in Šentjošt. V nekaterih krajih, npr. v Borovnici in Šentjoštu, so kmalu ustanovili tudi svoje hranilnice in posojilnice. Vsak zadružnik je moral vplačati en delež v znesku 5 kron in določeno vpisnino. Posojila so dajali le zadružnikom, in sicer na osebni kredit za največ štiri leta. Izposojevalec je moral podpisati zadolžni-co, poleg njega pa še zakonec ter eden ali več porokov. Menice niso bile dovoljene. Lahko pa na t 1 V r ftivifei ■feot aciiv« f skali**. je dobil posojilo tudi na zastavo vrednostnih listin in drugih premičnin ter hipoteke na zemljišče. Obresti posojil niso smele presegati obresti hranilnih vlog za več kot 1,5 %. Zaveza zadruge je bila neomejena. To pomeni, da je bila zadruga zavezana za kritje stroškov s svojim rezervnim skladom in vsem imetjem. Če to ne bi zadoščalo, bi morali zadružniki kriti obveznosti zadruge z deleži in svojim premoženjem. Niso pa imeli pravice do rezervnega sklada. Zadrugo je vodilo načelstvo, ki ga je sestavljal načelnik in devet odbornikov, ki so, kot so določala pravila, "morali znati brati in pisati". Nadzorstvo je štelo štiri člane. Zadružniki so se vsako leto srečevali na občnem zboru, kjer so volili svoje upravne organe in reševali morebitne spore. Prvo načelstvo so sestavljali: načelnik Lovro Gantar, dekan, ter odborniki Ivan Brenčič, posestnik, Jurij Grampovčan, posestnik in trgovec, Ivan Oblak, posestnik, Miroslav Jeršinovič, posestnik in usnjar, Franc Tršar, posestnik in usnjar, Simon Ogrin, akademski slikar, Josip Verbič, posestnik in krčmar, in Franc Oblak, posestnik. Članstvo v zadrugi je bilo pogoj za odobritev posojila, zato je število zadružnikov, ki so vplačali po en delež, hitro naraščalo in se v naslednjih letih gibalo med 250 in 300. Leta 1904 je hranilnica z deležem 200 kron postala članica Zadružne zveze, s katero je poslovala prek tekočega računa, manjši delež je imela tudi pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. Naslednje leto je povečala delež pri Zadružni zvezi na 400 kron in vplačala delež za 500 kron pri Unionu.13 To leto je bila opravljena tudi prva revizija poslovanja, ki je ugotovila, da obstaja sicer kar nekaj pomanjkljivosti, vendar vse kaže na dober razvoj in dobre možnosti 21. Zadružna knjižica Kmetske posojilnice. obstanek posojilnice. Zadruga ni imela posebnih uslužbencev za vodenje poslov, pač pa sta dva člana načelstva opravljala delo knjigovodje in blagajnika, za kar sta dobivala nagrado 75 oz. 20 kron mesečno. Uradno je sicer obstajalo tudi nadzorstvo, ki pa se ni ukvarjalo s hranilniškimi posli, ni preverjalo računskih zaključkov in o tem tudi ni poročalo na občnem zboru. Zadruga je bila odprta vsak torek, petek, nedeljo, ob sejemskih dnevih ter vsakega prvega in zadnjega v mesecu. Posojila so dajali predvsem na osebni kredit s poroštvom in deloma na vknjižbo. Presežek denarja so nalagali pri raznih drugih denarnih zavodih. Gotovino so imeli spravljeno v železni blagajni pod dvojnim ključem, ki ga je hranil knjigovodja, dvojnik pa načelnik in en odbornik. Rezervni sklad je bil naložen v domačem prometu. t K. UWGERICHT LAIBACH i I, , oiiun Hechtssflcben , 22. Septembnr 00 Eltr-j-i .JoCh.... ...RubriiceD. *&Ajt -g*- OXKi/i tfL ZCniuj vnMiL jlc '(rOJ iffoft-rt-tfc ■% v rv/u. / V ^ '/> & -tj/M*; r nj , -Jls Jr^/rrtTC-tf -frrtr V letu 1906 so povečali svoj delež pri Zadružni zvezi na 1000 kron. Revizor je ugotovil, da so se od prejšnjič nekoliko popravili, zlasti nadzorstvo je vsaj konec leta pregledalo poslovanje. Da pa so še vedno obstajale nepravilnosti pri dodeljevanju in izterjavi posojil, pri čemer so postopali preveč popustljivo. Kar nekaj zadolžnic je bilo starih že več kot štiri leta, kar ni bilo v skladu s pravili, in nekatere so bile tudi pomanjkljivo sestavljene, manjkali so npr. podpisi. Plačilni roki so bili prekoračeni, precej obresti je zaostajalo. Hranilnica je posojala na zadolžnico s poroštvom tudi pravnim osebam, npr. mlekarni na Vrhniki. Presežek denarja so imeli naložen pri Zadružni zvezi, pa tudi pri Ljudski 22. Prošnja Hranilnice in posojilnice dne 22. 9. 1900, za vpis v zadružni register. (Levo zgoraj opomba sodišča: Na Vrhniki že obstaja Kmetska posojilnica vrhniške okolice ...). posojilnici, Vzajemnem podpornem društvu in pri Hranilnici in posojilnici v Borovnici, ker so ponujali tam višje obrestne mere kot pri Zvezi. Sicer pa je revizor sklenil, da še vedno lahko jamči za ugoden razvoj. Podobno stanje je bilo tudi v naslednjih letih, tako glede pomanjkljivosti kot glede ugodnosti. Razlika pri obrestih za hranilne vloge in posojila je bila običajno 1 %. Težave so se pojavljale pri izstopu članov, ko bi morali od njih zahtevati pisno odpoved in jim vrniti pripadajoči delež šele mesec dni po občnem zboru, a se tega dostikrat niso držali. Prav tako so tudi bili zato prisiljeni znižati obrestne mere za posojila. Ob reviziji so jim svetovali zmanjšanje upravnih stroškov in namignili, da če je načelstvu do napredka zadruge, bo moralo kaj napraviti tudi brezplačno. Ker so še vedno preslabo nadzorovali zapadlost zadolžnic in njihovo sestavljanje, so morali kdaj tudi sami pokriti izgubo. V letu 1910 so nastavili tajnika s plačo 100 kron, ki je opravljal tudi posle blagajnika. Zadruga je začela poslovati vsak dan dopoldne, ob uradnih dnevih, ki so veljali že prej, pa sta bila navzoča še dva člana načel-stva. Toda to ni obveljalo dolgo. Prešli so na omejeno poslovanje ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih, knjigovodstvo in blagajno je še vedno vodil en človek. Razlika v obrestih med hranilnimi vlogami in obrestmi je znašala samo pol odstotka. Zadružne prostore so imeli v župnišču. Poslovanje je potekalo brez izgub, izplačali so celo nekaj podpore gasilskim društvom na Vrhniki, v Verdu, na Stari Vrhniki in v Bevkah, v znesku od 50 do 200 kron. Marca 1917 je Hranilnica in posojilnica postala članica Zadružne centrale, kar pa se ni izkazalo za pametno potezo, ker so že naslednje leto razglasili prestop nazaj k Zadružni zvezi, češ da Centrala očitno slabo gospodari in da ni izpolnila svojih obljub. Zahtevali so takojšnje vračilo vseh vplačil in vrednostnih papirjev, tj. delnic Ilirske banke in Uniona, ter vojna posojila. V začetku leta 1919 so sicer lahko izstopili, dobili pa so povrnjenih le del sredstev. Med obema zadrugama je potekala prava besedna vojna in grožnje z obeh strani. Nazadnje je morala hranilnica kot Z i/Od/e* trn Pr//■/-, * /f^ t f v '"Mf sAu „ M M /, > fa r; - 'A t-? v ■?■?<■, ' t/-r)'^/ < -'(f-tf/js-tr-rT -i^-A-tr?-/^- .' Z. {fcrzv-?t trtfv/,?// J. i7rtyy 'l/rtMM/^tcZriZr, frmrtJ^rtt A l^-v-t/t*. S. Jtr^n M^ ^ImAT^ '4 -t-«- - ^ V-r z A , W tfo ; ^^rrp^^rt^ ohrt^ru, Ž?/?-,, , j/strv-d/. - r M-HL* ," t. $ jfcfor?.^ rt ^S™ 4 3 / M ^jjfffi' -frtrfe*-/-r*« 'A MiL^ jf&tfla K-O, /I-V-DC 'j&r-r.**, /e-rr*'^.^' a 23. Seznam članov prvega načelstva Hranilnice in posojilnice in njihovi podpisi. posojila dodeljevali precej po domače, brez zadostnega jamstva. Uvedli so plačevanje sejnin po 2 kroni. Zadruga razen ene parcele ni imela nepremičnin. Z ustanovitvijo Občinske hranilnice leta 1909 so dobili precej neprijetno konkurenco in so nekdanja članica Zadružne centrale z deležem 1000 kron in petkratnim jamstvom za njeno sanacijo žrtvovati ves svoj rezervni sklad in vrednost nepremičnine. Poseben problem je bilo tudi valutno vprašanje. Po prvi svetovni vojni so bile v novo-nastali državi kar štiri vrste denarja. Vrednost krone je zaradi nelegalnega vnašanja v državo z avstrijskega in madžarskega območja padala, zato so prepovedali vnos in začeli žigosati bankovce. Ker to ni zadoščalo, je finančno ministrstvo ukazalo kolkovanje kron s posebnimi znamkami, in tako je nastala t. i. jugokrona. Leta 1920 je prišlo do zamenjave denarja, in sicer v razmerju en dinar za štiri krone. Imetniki kron so se ob taki menjavi počutili opeharjene, kajti dinarska kupna moč je zaradi inflacije, ki je zajela državo, na- . *'. glo zdrsnila pod kupno moč jugokrone.14 tori so bili v župnijski pisarni, kjer je opravljal posle tajnika sam načelnik, dekan Janez Kete. Čisti dobiček so porabili za odpis vojnega posojila. Kar so morali vložiti v sanacijo Centrale, so dobili z obrestmi povrnjeno v začetku leta 1922, in tako so se začeli za hranilnico boljši časi. Kredite so dajali posameznikom, pa tudi Mlekarski zadrugi, Gospodarski družbi in Zadružni elektrarni. 24. Sedež Hranilnice in posojilnice, danes Kmetijske zadruge. Zaradi zamenjave valute in velike količine denarja se je zniževala obrestna mera hranilnih vlog, zato ni bilo mogoče takoj določiti obrestne mere za posojila tako, da bi ustrezalo zakonu (razlika naj ne bi bila večja od 1,5 %).15 Počasi pa so se razmere začele normalizirati. V letu 1921 je Hranilnica in posojilnica začela poslovati s člani tudi že prek tekočega računa. Zapisnik o občnem zboru iz leta 1922 poroča, da se je promet v primerjavi s prejšnjim letom podvojil, ker so odprli tekoči račun Gospodarskemu društvu na Vrhniki. Povečalo se je tudi stanje hranilnih vlog, kar je pomenilo, da ljudje znova dobivajo zaupanje v zavod. Uradni pros- Pomanjkljivosti, na katere so ves čas opozarjali revizorji, so bolj ali manj odpravili. Posle sta vodila dekan in kaplan kot načelnik in odbornik. Poskušali so zbuditi smisel za varčevanje tudi med mladino in so v ta namen priskrbeli hranilnike. Leta 1927 so zadrugo preselili iz župnišča v hišo Gospodarskega društva na Vrhniki (današnjo stavbo Kmetijske zadruge). Namesto najemnine so dajali društvu cenejše kredite. Spremenili so tudi pravila, ki so prinesla delno ukinitev poslovanja po Raiffeisnovih načelih. Okoliš delovanja ni bil več omejen in posojila so dajali tudi na menice. Vsak član je imel k Poročilo nadzorne H. 'it Sf/r-A odbora H r a n i 1 n i o e in posojil niče n a V r h n i k i , za dr. z neomejenim jamstvom n a r e d n. i 1 e tni s k u. p š S i n i dne 9. aprila 1945; Madsorni odbor je imel v poslovnem letu 1944—1 sejo ter se je j^eležil } sej upravnega odbora. Po pregledu poslovanja, izpiskov in sklepnega računa je agotovil, da je vse pravilno in v redu,zato predlaga, naj Bkupščina odobri sklepni račun za leto 1944, čisti prebitek pripiše rezervnemu skladu,upravnemu in nadzornemu odboru pa podeli razresnioo. Andrej Dobrovoljo predsednik nadzorstva. Potrjuje se, da se ta prepis dobesedno strinja izvirnikom. H V-frhnika, dne marc a 1945. 25. Poročilo nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice, marec 1945. toliko glasov kot deležev, vendar ne več kot 20. Deleži so ostali še vedno majhni, po 1,25 dinarja, in zadruga je dajala še vedno neomejeno poroštvo. Zadružna disciplina je sicer zahtevala nalaganje odvečnih sredstev pri Zvezi, vendar so zaradi višjih obresti nalagali tudi pri Ljudski posojilnici, Kreditni banki in Zadružni gospodarski banki. Posojila so dajali na poroštvo, vknjižbo in na tekoči račun. Intenzivno pa so začeli tudi agitirati hranilnike in jih razdelili 83. Menjavali so tuje valute ter posredovali nakazila v tujino. S strankami so poslovali vsak dan dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. Zaposlili so tajnico s plačo 1000 dinarjev in pokojninskim zavarovanjem. Blagajno je vodil odbornik, dostikrat je sodeloval tudi načelnik. Hranilne vloge so obrestovali s 5-odstotnimi obrestmi, za posojila pa so zaračunavali 7,5 % in so morala biti odobrena s sklepom seje. Po že prej omenjenih težavah zaradi gospodarske krize v začetku tridesetih let so se razmere začele počasi popravljati. Obe vrhniški kreditni zadrugi sta uskladili pravila z Zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9.1937.'6 Poleg že do tedaj znanih dejavnosti, kot so sprejemanje in obrestovanje hranilnih vlog na knjižice in tekoči račun ter kreditiranje zadružnikov, so začeli za svoje zadružnike posredovati pri nakupu gospodarskih potrebščin, sprejemati njihove proizvode v komisijsko prodajo ter posredovati zanje pri zavarovalnih zadevah. Zadružniki so lahko postali tisti, ki so imeli v okolišu zadruge stalno bivališče ali nepremičnine. Na deleže ni bilo več ne dividend ne obresti. Za obveznosti zadruge so zadružniki pri Kmetski posojilnici še vedno jamčili z dvakratno vrednostjo deležev, medtem ko pri Hranilnici in posojilnici z vsem premoženjem. Posojila so dajali na vknjižbo na nepremičnine, na osebni kredit in na poroštvo, z zastavitvijo vrednostnih papirjev itd. Dobiček je šel v rezervni sklad in se ni delil med zadružnike. Organa kreditne zadruge sta bila upravni in nadzorni odbor, katerih člani za svoje delo niso dobivali plačila. Odločanje o zadružnih poslih pa je potekalo na skupščinah. Pri Kmetski posojilnici je leta 1938 namesto losipa Lenarčiča prevzel predsedovanje Milan Lenarčič, pri Hranilnici in posojilnici pa se je 26. Uslužbenci Komunalne banke Ljubljana, podružnice Vrhnika. Spredaj od leve proti desni: Tilka Petrič, Sonja Mavko, Ivan Jurca, Nace Stanič, Lojze Jurca, Francka Grom, Vera Bizovičar. Zadaj: Milena Rotar, Milada Ogrič, Franc Žnidaršič, Rado Zakrajšek, Majda Stanovnik, Franci Vehar, Slavka Koestner, Nada Milosavljevič, Elči Pavlovčič, Milka Novak, Francka Grbec. sprememba na čelu zgodila navadno ob nastopu novega dekana. Ob okupaciji našega ozemlja leta 1941 je zamenjava dinarja za okupatorske valute povzročila razvrednotenje slovenskega denarnega premoženja. Nemci so posegli tudi v mrežo denarnih zavodov, medtem ko v Ljubljanski pokrajini ni bilo organizacijskih sprememb. Denarni zavodi so nadaljevali poslovanje, le s tujino ne. Že pred vojno je bila uvedena omejitev izplačevanja denarnih vlog, med vojno pa se je to spreminjalo. Tako Italijani kot Nemci so pripeljali v pokrajino tudi svoje banke.17 Tudi po vojni je vnovična valutna menjava prinesla izgubo. Poleg zamenjave denarja je denarna reforma vključevala še druge odredbe za ukinitev starih denarnih odnosov in vzpostavitev novih.18 Začelo se je podržavljanje zasebnih denarnih zavodov, ki je trajalo kar nekaj let. Leta 1947 je prišlo do likvidacije kreditnih zadrug. Njihovo premoženje, objekti in nepremičnine so postali splošno ljudsko premoženje. Kmetska posojilnica ter Hranilnica in posojilnica na Vrhniki sta bili dokončno izbrisani iz registra leta 1956.19 Po ukinitvi kreditnih zadrug so njihovo vlogo prevzeli hranilni in kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah. Leta 1954 je bilo z uredbo spet omogočeno ustanavljanje hranilnic zadružnega tipa, s širšim obsegom dela, kot so ga imeli kreditni odseki. S tem bi kreditne zadruge postale prve banke, ki jih ne bi ustanovila država, ampak kmetijske zadruge. Vendar so bile zadružne hranilnice in posojilnice že leta 1961 ukinjene.20 Ponovni razvoj na področju zadružnega hranilništva so prinesla sedemdeseta leta. Namesto predvojnih regulativnih hranilnic so ustanavljali nove lokalne denarne zavode. Med drugimi leta 1949 tudi Okrajno hranilnico Vrhnika21, ki se je leta 1952 preoblikovala v podružnico Narodne banke FLRJ in kasneje spreminjala svoje ime v skladu z organizacijskimi spremembami bančništva v Sloveniji22. OPOMBE: 1 Lazarevič Žarko, Prinčič Jože: Zgodovina slovenskega bančništva, str. 24. 2 Arhiv Republike Slovenije, Zveza slovenskih zadrug (ZSZ), škatla 185, in Darja Gabrovšek, Obrad Cicmil: Osemdeset let hranilništva in bančništva na Vrhniki, zgibanka, Vrhnika 1989. 3 Lazarevič, Prinčič: Zgodovina slovenskega... str. 26 4 prav tam, str. 28-29 5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zadr. IV 22. 6 Arhiv Republike Slovenije, Zveza slovenskih zadrug (ZSZ), škatla 185. 7 Deželni zakonik 1900, 30, str. 70: S 1. januarjem 1900 se namesto goldinarja uvede krona v razmerju 1 : 2. 8 Lazarevič, Prinčič: Zgodovina slovenskega ... str. 152 9 prav tam, str. 146 10 glej opombo 5 11 ZAL Zadr. III 55 12 glej opombo 11 13 ARS, Zadružna zveza (ZZ), fascikel 112 14 Lazarevič, Prinčič: Zgodovina slovenskega ... str. 46 15 glej opombo 13 16 glej opombi 5 in 11 17 Lazarevič, Prinčič: Zgodovina slovenskega... str. 165 18 prav tam, str. 199 19 glej opombi 5 in 11 20 Lazarevič, Prinčič: Zgodovina slovenskega ... str. 291 21 prav tam, str. 241 22 glej opombo 2, Gabrovšek, Cicmil: Osemdeset let ... Janez Kos IZ KRONIKE LJUDSKE ŠOLE NA VRHNIKI 1900-19201 27. Stara osnovna šola na Vrhniki. Od 10. junija do 1. septembra 1900 je bila šola zaradi razsajanja škrlatinke, ki se je na Vrhniškem pojavila maja in je pomorila 40 otrok, zaprta. Zaradi širjenja škrlatinke in legarja so šolo ponovno zaprli 27. novembra. 25. decembra 1900 je po dolgi bolezni umrla učiteljica Iva Vidic, ki je na Vrhniki službovala od leta 1885. Bila je "vzorna učiteljica, vneta za svoj stan in prava mati učenkam". Nagrobnik ji je postavilo učiteljsko društvo za ljubljansko okolico. Od novembra 1900 do konca marca 1901 je 36 dečkov po eno uro tedensko v okviru ponavljalne šole obiskovalo poljedelski tečaj "od najvažnejših navkov iz poljedelstva in sadjarstva". V šolskem letu 1899/1900 so telovadili le dečki: pozimi v razredih, poleti pred šolskim poslopjem ali za cerkvijo, ker šola ni imela telovadišča. 1. marca 1901 je bil izvoljen nov krajevni šolski svet v naslednji sestavi: deželni sodni svetnik Bogdan Kobal, predsednik, notar Anton Komotar, podpredsednik, ter člani: veleposestnik Josip Lenarčič, usnjar Josip Bricelj, posestnik Fran Hočevar in posestnik iz Bevk Vinko Levstik, šolski vodja v pok., ki je deloval 6S let kot »Vga-nist, od teh 50 let na vrhniškem cerkvenem koru, in ga je šele pred kratkim bolezen odtrgala od orgel. Za zasluge na polju cerkvenega petja je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem »Pro ecclesia et pontifice . 28. Vinko Levstik (21. 1. 1844-17. 8. 1925). Fran Trček. Virilista v svetu pa sta bila dekan Lovro Gantar in šolski vodja Vinko Levstik. Januarja 1902 so za predsednika sveta izvolili tovarnarja Josipa Lenarčiča, za podpredsednika pa Antona Komotarja. 12. maja 1902 je birmal knezoškof Anton Bo-naventura Jeglič. Ob koncu šolskega leta 1901/1092 je bilo šoloobveznih otrok 761 v vsakdanji šoli (374 dečkov, 387 deklic) in 179 v ponavljalni šoli. Zaradi hujše telesne ali duševne prizadetosti ni obiskovalo pouka 6 otrok, zaradi oprostitve, zaradi prevelike oddaljenosti od šole ali zaradi malomarnosti staršev, ki niso pošiljali otrok v šolo, pa ni hodilo k pouku skupaj 309 otrok. Samo dvakrat tedensko je hodilo k pouku 93 učencev. Za napredovanje v višji razred je bilo sposobnih 228 učencev, nesposobnih je bilo 181, neizprašanih pa 125. Ob koncu šolskega leta je štela učiteljska knjižnica 209 knjig, šolska pa 374. Iz slednje si je 152 učencev izposodilo 816 knjig. Zaloga učbenikov za revne učence je štela 328 knjig. 8. julija 1902 je dr. Janko Marolt šolskim otrokom "koze stavil" in cepljence čez teden dni pregledal. Cepljenje koz je dr. Marolt opravljal vsako leto. 26. julija 1902 je bilo pri prvem obhajilu 53 učencev. 14. septembra 1902 je namesto upokojenega učitelja Alojzija Luznika nastopil službo učitelj Anton Smerdelj, ki je prišel na Vrhniko iz Orehka. C. kr. deželna vlada je Smerdelja 1903. za pet mesecev poslala v Gradec, da se je "vežbal v obrtnijskem risanji". Za čas njegove odsotnosti so na njegovo mesto postavili pro-vizorno učiteljico, ki je od 16. septembra 1902 smela poučevati kot "radovoljka". S 1. marcem 1905 so Smerdelja prestavili v Ljubljano. 16. septembra 1902 se je začelo šolsko leto z mašo in klicanjem Svetega duha. Šolska maša je bila tudi 18. septembra in potem vsak torek in petek do 1. novembra. Šolske maše so se začele spet 28. aprila. Ob torkih so otroci pri maši peli, ob petkih pa so molili rožni venec. Učenci so morali štirikrat v šolskem letu k spovedi in k obhajilu (oktobra, decembra, aprila in julija). Učenci so bili vsako leto v procesiji za telovo. Od 1909. leta so bili na njej razvrščeni takole: vrhniška šolska zastava, učenci šole v Ligoj-ni, na Drenovem Griču, za njimi so korakali učenci šole v Blatni Brezovici in vrhniške šole. Vsako leto so bili 20. junija, za god sv. Alojzija, pri maši. Ta dan je bil od leta 1905, ko so blagoslovili šolski prapor, pouka prost. Šolsko leto so zaključevali s slovesno mašo, zahvalno pesmijo in cesarsko himno. 4. oktobra 1902 je šola praznovala god presvetlega cesarja Franca Jožefa I. z mašo v farni cerkvi, pri kateri so na koncu zapeli cesarsko himno. Pozneje so ga praznovali tudi s proslavami v šoli. Učiteljev nagovor je leta 1910 "naredil na nežna srca globok utis". Pouk je ta dan odpadel. Njegov god in rojstni dan so praznovali vsa leta njegovega vladanja. 5. novembra 1902 je župan Gabrijel Jelovšek prišel na šolo in voditelju šole Levstiku čestital za 28-letnico učiteljevanja na Vrhniki in 40-letnico učiteljevanja sploh. Zvečer ga je povabil na "častni večer" v gostilno Mantova, kjer se je zbralo več kot 60 povabljencev. 19. novembra 1902 so bili učenci pri spominski maši za pokojno cesarico Elizabeto. Enaka maša je bila vsako leto do razpada avstro-ogr-ske monarhije. Pouk je ta dan odpadel. 5. decembra 1902 je krajevni šolski svet sklenil opustiti dotedanji šolski vrt; 548 sadik jablan in hrušk so razdelili učencem in občanom. 15. decembra 1902 so učencem razdelili "šolska naznanila" ali spričevala; ta so razdelili še 1. marca, 16. maja in na koncu šolskega leta. Od konca 1911. leta so delili šolska naznanila zadnji teden v januarju in aprilu ter ob koncu šolskega leta. 22. junija 1903 je c. kr. deželni šolski svet ugodil prošnji šolskega vodje Vinka Levstika za upokojitev in mu izrazil priznanje za 41-letno zvesto in uspešno delovanje "na ljudskošol-skem polji". Pokoj je nastopil 1. avgusta 1903. Novi šolski vodja, učitelj Fran Stoječ, je 1. avgusta 1903 začasno prevzel posle, 9. septembra 1903 pa ga je c. kr. deželni svet imenoval za nadučitelja in voditelja šole. Tudi on je 3. oktobra 1903 praznoval 40-letnico poučevanja, od tega na Vrhniki 28 let. Zadnji dan šolskega leta, 29. julija 1905, se je zaradi upokojitve poslovil od učencev. Začasno vodstvo šole je prevzel učitelj Robert Ziegler. 7. septembra 1903 so za predsednika krajevnega šolskega sveta namesto Josipa Lenarčiča, ki je odstopil, izvolili sodnega svetnika Bogdana Kobala, za njegovega namestnika pa notarja Antona Komotarja. Ker se je Kobal odrekel predsedništvu, so izvolili nov krajevni šolski svet: Anton Komotar, predsednik, Karol Mayer, podpredsednik, dekan Lovro Gantar, naduči- telj Fran Stoječ, Bogdan Kobal, posestnik Fran Korenčan, posestnik Fran Trček. Sestav krajevnega šolskega sveta se je pogosto spreminjal. 12. maja 1908 je bil za predsednika izvoljen Matej Kobal, za podpredsednika pa dekan Lovro Gantar. Maja 1913 so za dobo šestih let izvolili nov krajevni šolski svet, ki mu je od junija spet predsedoval Bogdan Kobal, za podpredsednika pa so postavili dekana Honigma-na, ki je bil septembra imenovan za krajevnega šolskega nadzornika. Septembra 1914 je bil za predsednika imenovan Jožef Brenčič. Ob koncu šolskega leta 1902/1903 je učiteljska knjižnica štela 313 knjig, šolska pa 318. Iz šolske knjižnice so 226 učencem izposodili 1475 knjig. Konec šolskega leta 1913/1914 je štela šolska knjižnica 702 knjigi, učiteljska pa 426. Iz podpor šolskih dobrotnikov so kupili pisalni, risarski in šivalni pribor. Krajevni šolski svet je, kakor prejšnja leta, predvidel v proračunu 260 kron za nakup pisalnega in risarskega pribora in učbenikov za revne učence. V zalogi knjig za revne učence je bilo konec šolskega leta 1902/1903 619 izvodov. Podporniki in prijatelji šolske mladine so tudi to šolsko leto z darili (215 kron in 84 halerjev) pomagali, da so od šole oddaljeni učenci od novembra do konca februarja opoldne v bližnji gostilni Jakoba Stržinarja dobivali topel obrok. Razdelili so jih 2698 (v naslednjem šolskem letu 1896). Največje prispevke za šolsko kuhinjo sta prispevala Fran Galle, graščak v Bistri, ter vrhniška hranilnica in posojilnica. V Kroniki za šolsko leto 1905/1906 piše: "Vrhniška gospoda in drugi tr-žani, tudi vaščani, vzdržujejo šolarsko kuhinjo, graščakova soproga gospa Elsa Galle iz Bistre pošlje vsako leto v ta namen šolskemu vodstvu 60 kron. Velik prijatelj šole je tudi mladinoljub tovarnar in posestnik Karol Jelovšek, kateri jo gmotno podpira." Od preselitve v novo šolsko poslopje je obroke, ki jih je pripravljala žena šolskega sluga, prejemalo kakih 100 od šole oddaljenih in revnih otrok; obedovali pa so v sobici zraven telovadnice. Leta 1910 je stal obrok 4 halerje. Ob koncu šolskega leta 1902/1903 je bilo šoloobveznih otrok, ki so obiskovali pouk, skupaj 646, 331 dečkov in 315 deklic, pona-vljalno šolo pa še 49 otrok. Od vseh teh jih je 77 hodilo k pouku le dvakrat tedensko. Zaradi malomarnosti staršev ali prevelike oddaljenosti od šole 177 otrok ni hodilo v redno ali ponavljalno šolo. Ob koncu šolskega leta je bilo 360 vsakdanjih učencev sposobnih za prestop v višj i razred, 175 je bilo nesposobnih, 111 učencev pa je bilo neizprašanih. Konec šolskega leta 1905/1906 je bilo na vrhniškem šolskem območju v "dobi šolske dolžnosti" 830 otrok, in sicer v vsakdanji šoli 408 dečkov in 409 deklic, skupaj 817, v ponavljalni šoli pa 13 učencev. Redno je hodilo v vsakdanjo šolo 764 učencev, v ponavljalno šolo pa 13 (skupaj torej 777 učencev). V sosednje ljudske šole je hodilo 10 otrok, v višje šole pa 4 dečki. Zaradi bolezni vse leto ni bilo k pouku 11 otrok, zaradi malomarnosti staršev pa 14. Z dvanajstim letom starosti je okrajni šolski svet odpustil 14 otrok. Zaradi oddaljenosti od šole je 192 učencev hodilo k pouku samo dvakrat tedensko. Za napredovanje v višje razrede oz. za izpust iz šole je bilo 459 učencev, 251 učencev je bilo nesposobnih in 54 učencev je ostalo neizprašanih. Razredi so bili številčni: 1. deški in 1. dekliški razred sta štela 152 učencev, ki jih je učil šolski voditelj Karol Matajec, in 123 učenk, ki jih je učila učiteljica Pavla Gotzl. V oba oddelka je bilo vključenih skupaj 92 učencev iz oddaljenih krajev. V šolskem letu 1903/1904 je 188 učencev zbolelo za ošpicami, davico, vnetjem ledvic in škrlatinko, največ (178) pa za vnetjem "ušesne slinaste žleze". V naslednjem šolskem letu je na Stari Vrhniki za ošpicami zbolelo 19 učencev. C. kr. okrajni šolski svet je odredil, da morajo v šolskem letu 1904/1905 sprejeti v šolo otroke z dopolnjenim 6. letom starosti; dotlej so jih sprejemali zaradi pomanjkanja prostora šele s 7. letom starosti. Novo šolsko poslopje še ni bilo dograjeno, in so morali zaradi pomanj- kanja prostora prvi dekliški razred razdeliti v vzporednici ter vpeljati poldnevni pouk. Določeno je bilo, da se bo pouk začel v novem šolskem poslopju 16. septembra 1904, a so rok preložili. Starega šolskega poslopja niso več popravljali. Zaradi hudega mraza v začetku januarja 1905 in slabih peči (iz njih se je močno kadilo) učilnic niso mogli več ustrezno ogreti, v nekem razredu pa se je peč celo podrla. Upravitelj šole je šolo zaprl, župan pa je menil, da so prostori še vedno primerni, zato je okrajni šolski svet ukazal takoj nadaljevati pouk. Krajevni šolski svet je 14. januarja 1905 presodil, da v starih prostorih pouk ne more več potekati, in prosil deželni šolski svet, da dovoli pouk v novem poslopju, saj so bila dela v njem končana. Ko je c. kr. inženir Kirchschlager opravil pregled nove šole, je deželna vlada v njem dovolila pouk. Blagoslovitev novega poslopja z desetimi učilnicami, telovadnico, kopalnico ter ravnateljevim in slugovim stanovanjem je bila 26. januarja 1905 ob 16. uri. Blagoslovil ga je dekan Lovro Gantar ob asistenci kaplana in navzočnosti učiteljev ter "mnoge odlične gospode". V novo poslopje se je šola po določilu krajevnega šolskega sveta selila 26., 27. in 28. januarja, redni pouk pa se je začel 30. januarja 1905. V šolskem letu 1912/1913 pa je bilo šolsko poslopje že pretesno. Telovadnice niso nikoli ogrevali in je bila vse do leta 1912 brez opreme. Uporabljali so jo za prireditve, seje občinskega sveta, za volišče, od leta 1906 pa je v njej na svojem orodju telovadilo vrhniško sokolsko društvo ter od leta 1908 še orlovsko telovadno društvo. V proračunu za šolsko leto 1909/1910 je za opremo telovadnice krajevni šolski svet predvidel 1400 kron. Prva telovadna oprema je prispela z Dunaja 29. avgusta 1912. Septembra 1912 so na podih odkrili lesno gobo. Za popravilo bi po izračunih strokovnjaka potrebovali 2000 kron. V decembru 1912 so poškodbe odpravili, prispela pa je tudi zadnja pošiljka telovadnega orodja. Nova šola je imela tudi kopalnico, ki pa je niso uporabljali. Za njeno opremo je krajevni šolski svet v šolskem letu 1909/1910 predvidel 660 kron. Konec šolskega leta 1904/1905 so bili na deški šoli štirje učitelji, ena učiteljica in katehet, na dekliški pa štiri učiteljice in katehet. 15. novembra 1905 je bila na šoli projekcijska predstava pokrajinskih slik. Šola in Karol Jelovšek sta zanjo prispevala 20 kron. V šolskem letu 1904/1905 so božične počitnice trajale od 24. decembra do 2. januarja. Z dovoljenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 26. januarja 1905 so trirazredno dekliško šolo pod vodstvom vodje štirirazredne deške šole razširili v štirirazredno šolo. Redni pouk v njej se je pričel 10. februarja 1905. V januarju, februarju in aprilu 1905 so umrli trije učenci. Na njihovih pogrebih so bili vsi učenci. 26. maja 1905 je J. Kautsky po pouku v šolski telovadnici pripravil "malo predstavo za otroke". Ob odkritju spomenika pesniku dr. Francetu Prešernu 10. septembra 1905 v Ljubljani je vrhniška posojilnica podarila šolarjem 140 knjižic z naslovom Slava Prešernu. 1. marca 1906 so pokopali upokojenega šoli naklonjenega davkarja Ivana Grudna, ki je veliko pripomogel k olepšavi trga. Na ekskurendni šoli v Bevkah, ki je štela 38 učencev in 40 učenk, je dvakrat tedensko poldnevno in celodnevno poučeval učitelj Ivan Štrekelj. V soboto, 21. aprila 1906, je knezoškof Anton Bonaventura Jeglič obiskal šolo in bil navzoč pri izpraševanju verouka. Na šolskem poslopju je plapolala "krasna cesarska zastava". Naslednji dan je škof v farni cerkvi birmal. Z dovoljenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta je bila 24. maja 1906 v šolski telovadnici šolska slovesnost. Udeležba je bila številna in za revne šolarje so z vstopnino zbrali 133 kron in 48 halerjev. Na njej so uprizorili igro Učenost, bogastvo revnih, a kinč bogatinov. Učiteljica Marija Mlakarje 3. maja 1906 peljala učenke 4. razreda na izlet v Ljubljano. Ogledale so si muzej, spomenike in grad. Pridružil se jim je šolski dobrotnik Karol Jelovšek, ki je učenkam v Podrožniku plačal "izboren zajutrek" in pri obedu močnato jed. 18. avgusta 1906 je bil po "cesarski maši", na kateri je bilo mnogo častnikov 27. c. kr. deželnega brambnega regimenta, v gostilni pri Črnem orlu "diner". Enaka slovesnost je bila leta 1907. 8. septembra 1906 sta gospe Marolt in Katarina Flis v čitalniški dvorani pripravili "zabavni večer", na katerem so nastopali tudi domači in gostujoči učenci in učenke. Čisti dobiček 143 kron in 40 halerjev so namenili za revne otroke. Kupili so jim obleko. Veleposestnik Lenarčič je podaril učencem 250 sadnih sadik. 15. septembra je krajevni šolski svet za šolskega sluga imenoval Viktorja Stullarja in mu določil letni dohodek 720 kron. 7. marca 1907 so postavili Gabrijela Jelovška za krajevnega šolskega nadzornika do konca leta 1909, nakar so mu nadzorništvo podaljšali do konca leta 1912. 18. januarja 1907 je okrajni šolski svet določil, da se za napredovanje v višji razred sposobnih učencev ne sme pošiljati nazaj v nižji razred. 29. Učiteljica Marija Mlakar s svojim dekliškim razredom, šolsko leto 1906/1907. Okrajni šolski svet je 27. oktobra 1907 dovolil učiteljema Emilu Schiffrerju in Robertu Zieglerju, da smeta "risati po prostejših metodah". 25. septembra 1908 je vrhniški župan in zdravnik dr. Marolt povabil učiteljski zbor na rekviem, ki ga je v spomin "narodnih mučeni-kov Adamiča in Lundra" naročil v farni cerkvi. 16. julija 1908 je okrajni šolski svet potrdil načrt ureditve šolskega vrta, ki ga je izdelal učitelj Štrekelj. Vrt so leta 1908 začeli urejati. Meril je 32 arov. Aprila 1909 je c. kr. okrajno gozdno nadzorništvo v Ljubljani podarilo šoli 700 drevesc smreke, jelke, macesna, jesena in borovca. Krajevni šolski svet je v šolskem letu 1909/1910 sklenil na šolskem vrtu urediti čebelnjak; postavili so ga 1. aprila 1911, imel je 13 panjev. Čebele so kupili v Kranju. V šolskem vrtu so učence poučevali v sadjarstvu, zelenjadarstvu, cvetličarstvu in čebelarstvu. V šolskem letu 1907/1908 je šola kupila mali mikroskop. 1. decembra 1908 je bila jubilejna cesarska maša, na kateri je bila "vsa šola na zelo slovesen način". Na šoli so pripravili proslavo s petjem in deklamacijami, razdelili pa so tudi knjižico Iz življenja našega cesarja. Krajevni šolski svet je z obrestmi Kotnikove ustanove pogostil šolarje. Dva peka sta napekla skoraj 700 velikih in dobrih štrukljev. V spomin na 60-letno vladanje cesarja Franca Jožefa I. je deželni šolski svet dovolil med učenci zbiranje denarja. Nabrali so 42 kron in 55 halerjev, ki so jih poslali okrajnemu šolskemu svetu. Z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta 24. februarja 1909 so bile za od vrhniške šole oddaljene otroke ustanovljene novi enoraz-redni ljudski šoli na Drenovem Griču in v Ligojni ter dvorazredna v Blatni Brezovici. Ekskurendno šolo na Bevkah so z odlokom 14. septembra 1909 opustili in namesto nje 15. septembra 1909 odprli enorazredno ljudsko šolo. "Okoli 230 teh otrok, skozi mnogo let prava coklja' pri pouku, je zapustilo to šolo dne 2. aprila in se preselilo v svoje šole v kmetskih hišah". 20. marca 1909 so odprli gospodinjsko šolo na Vrhniki. Okrajni šolski svet je 16. avgusta 1909 obvestil vrhniško šolo, da se šola razširi tako, da bo leta 1908/1909 mešana petrazrednica z ustreznimi paralelkami, v šolskem letu z odlokom deželnega šolskega sveta 11. avgusta 1909 pa so jo preoblikovali v šestrazredno mešano ljudsko šolo. Ni pa svet dovolil osemrazrednice, čeprav so zanjo prosili občina, šolski in krajevni svet. Od sklepa 30. junija 1909 se je šolski pouk začenjal ob 8. uri. Konec šolskega leta 14. julija 1910 je bilo na dekliški šoli v petih razredih 370 deklic in v petih deških razredih 284 dečkov (skupaj z 11 učenci ponavljalne šole 594 otrok), deset učiteljev in dva kateheta. Oba prva razreda sta štela po 70 učenk in učencev, najmanj učencev je bilo v 5. razredu - 48. 21. avgusta 1910 je c. kr. okrajni šolski svet učencem prepovedal telovaditi pri sokolskem in orlovskem telovadnem društvu. 28. februarja 1910 je v Verdu v 34. letu starosti umrl veleposestnik in tovarnar Karol Kotnik, ki je Ciril-Metodovi družbi zapustil veliko več kot 400.000 kron. 28. februarja 1910 je šola kupila 30 risalnih desk. 23. junija 1910 se je nad Vrhniko razbesnela huda ura s točo, ki je na šoli razbila 20 šip, na sodniji pa 42, veliko škodo pa je napravila tudi na poljih. 27. junija 1910 je prispel na Vrhniko knezo-škof Anton Bonaventura Jeglič in bil po blagoslovu v cerkvi ves dan na šoli pri izpraševanju, 29. junija pa je birmal. 28. novembra 1910 se je na Vrhniki pričel misijonski teden. Tega dne šolarji niso imeli pouka, ker so bili pri misijonskih pridigah za otroke in obhajilu. 10. decembra 1910 je okrajno glavarstvo imenovalo učitelja Roberta Zieglerja za komisarja ljudskega štetja in mu od 9. do 17. januarja dodelilo dopust. 1. januarja 1911 so učitelji prvič dobili plače po pošti. Z odlokom 15. julija 1911 je deželna vlada ustanovila obrtnonadaljevalno šolo, ki so jo odprli v nedeljo, 1. oktobra istega leta. 15. julija 1911 je učitelj Štrekelj odpotoval na kmetijski učiteljski tečaj na kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu. Učitelja Martina Hu-meka so imenovali za sadjarskega nadzornika za šolske vrtove in pouk kmetijstva. 24. aprila 1911 je šola kupila 2 žogi in 2 loparja. 13. maja 1911 je umrl c. kr. založnik, tovarnar in veleposestnik Karol Jelovšek, "dobrotnik šole in odkritosrčen prijatelj učiteljstva". Pogreb je bil "tako veličasten, da je Vrhnika prav malo takih videla". Njegova vdova je šolski kuhinji darovala 200 kron. 24. septembra 1912 je bila Slomškova slovesnost. Učenci so bili pri maši, potem pa so v šoli poslušali govore o življenju in delovanju škofa Anton Martina Slomška. Pouka ta dan ni bilo. Slomškove slovesnosti so bile poslej vsako leto. Deželni šolski svet je 7. januarja 1912 dovolil, da se na šestrazredni vrhniški šoli za čas resnične potrebe začne peta začasna vzporednica petega razreda. Določil je še, da se mora v vseh razredih uvesti nerazdeljeni dopoldanski pouk, ki je med Vrhničani vzbudil dokaj nezadovoljstva. 16. junija 1912 je umrl dekan Lovro Gantar, duhovni svetnik, vitez Francjožefovega reda, občinski odbornik, predsednik Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov itd. Novi dekan Frančišek Honigman je prišel z Brezovice 3. aprila 1913. Vrhničani so ga slovesno dočakali. Pri streljanju s topičem se je vnela zaloga smodnika. Šest ljudi je bilo opečenih, dva človeka sta zaradi opeklin umrla v ljubljanski bolnišnici. 19. aprila 1913 zaradi praznovanja dvestoletnice pragmatične sankcije ni bilo pouka. V razredih so pod okrašenimi slikami cesarja učitelji razložili otrokom njen pomen,"praznoval pa se je ta veseli praznik" tudi z mašo. 27. aprila 1913 so odprli razstavo obrtne šole, ki so jo v časopisu zelo hvalili. Maja je bil 4. a razred na poučnem izletu pri Sveti Trojici, junija pa sta bila 5. in 6. razred na Zaplani. 18. oktobra 1913 je bila v farni cerkvi slovesna maša v spomin na zmago pri Lipskem in ponovno združitev Kranjske z "mogočno Avstrijo". Pri maši so bili vsi učenci in so po njej v razredih poslušali razlago pomena tega "presrečnega dne". 9. decembra 1913 je krajevni šolski svet sklenil kupiti skioptikon za 400 kron. 27. maja 1914 je 28 deklic zbolelo za dobrci (ošpicami). 2. julija 1914 je na Verdu ustavil dvorni vlak s truploma v Sarajevu umorjenih prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge. Učenci so z učiteljstvom ob prihodu vlaka pokleknili in tiho molili. Naslednji dan je bila v farni cerkvi za umrlima maša. Pouk je odpadel. 27. julija 1914 je cesar razglasil delno mobilizacijo, 28. julija vojno napoved Srbiji in 31. julija še splošno mobilizacijo. "In začela se je vojska." V noči od sv. Jakoba na sv. Ano se je začelo nemirno vrvenje po trgu. "Junaški očetje in sinovi so kmalu odkorakali, vsa Vrhnika je bila v zastavah. Na domačem kolodvoru pa so stiskali roke, poljubljali in objemali svojce, ki so se s solznimi očmi od njih poslavljali. Trg je dobil vojaško lice." V šoli se je nastanil pod poveljstvom nadporočnika Gombača 7. lovski bataljon, v pivovarni pa pod poveljstvom stotnika Auerja 20. bataljon. Od časa do časa je na bojišče veselo in vriskajoč odkorakala pehotna četa. Dne 18. maja so odšli zadnji lovci. Šolske prostore so tedaj zasedli vojaški delavci, ki so uredili za šolo kuhinjo, v razredih spalnice, v kleteh pa ječo. V vojaško kuhinjo so revni otroci hodili z lončki po hrano. 23. junija so se v šolskem poslopju nastanili deželni napadalni etapni bataljon (Landsturmetappenbattalion) št. V/ 25, etapna štacijska komanda s poveljnikom podpolkovnikom Markovičem, in urad vojne policije št. 390, ki se je pozneje preselil na pošto. Pri Lenarčiču se je nastanilo poveljstvo pratežne štacije (Trainstationskommando), ki mu je poveljeval major Zvoniček. 15. avgusta 1914 je umrl sodni nadsvetnik Matej Kobal. Ob pogrebni poti so Vrhničani prižgali mnogo lučk, zavitih v črne tančice. Na predvečer rojstnega dne cesarja Franca Jožefa I., 17. avgusta 1915, je bila "velikanska razsvetljava, na šolskem poslopju so visele tudi hrvatske zastave". Naslednji dan pa je bila slavnostna maša z orkestralno glasbo, po njej pa vojaški defile pred župniščem. Vojaška maša je bila tudi 2. decembra, na obletnico prihoda cesarja Franca Jožefa I. na prestol. 14. septembra 1914 je z vlakom prišlo 65 Rutenov, galiških Rusinov, beguncev, ki so jih Vrhničani sprejeli z veliko naklonjenostjo. Prišli so iz Przemysla. Med njimi so bili duhovniki, uradniki, dijaki, bogoslovci in delavci. Na Vrhniki so ostali do 20. februarja 1915. 23. oktobra 1914 je prispela na Vrhniko iz Ljubljane komisija, ki jo je vodil dvorni svetnik vitez Kaltennegger, in ukazala šolsko poslopje takoj izprazniti za potrebe vojske. Istega dne je tudi okrajni šolski svet ukazal, da mora biti šola na razpolago vojakom. Izpraznili so vse prostore, le pisarne, sobe za učila in obeh stanovanj ne. Pouka ni bilo več. Šele 10. novembra 1914 je okrajni šolski svet ukazal, naj se pouk takoj nadaljuje v katoliškem domu, v starem šolskem poslopju, v stavbah mlekarne in kavarne. Krajevni šolski svet je temu ugovarjal. Končno so pristojni odločili, da se pouk začne 1. decembra 1914 v poslopjih mlekarne in kavarne, in to samo za tri nižje razrede a in b. Kavarna je bila vlažna, temačna in mrzla, okoli nje pa ropot. V mlekarni pa ni bilo primerne peči. Zaradi mraza je često trajal pouk le eno uro. Župan Tršar je šele na odločno zahtevo šolskega vodje kupil novo peč. Od 7. januarja 1915 sta imela pouk v mlekarni oba peta in šesti razred vsak po tri poldneve, v kavarni sta imela dopoldanski pouk oba četrta razreda. Nazadnje so urnik uredili tako, da sta imela v kavarni pouk v ponedeljek in torek prva razreda, v sredo in četrtek druga razreda, v petek in soboto pa tretja razreda. Enak razpored so imeli v mlekarni za četrta in peta razreda ter za šesti razred, v petek in soboto popoldne pa je bil v njej še pouk ponavljalne šole. Po sklepu krajevnega šolskega sveta 17. marca 1915 so zaradi domačih del prekinili pouk v četrtih in petih razredih, v šestem razredu in ponavljalni šoli. Marca so prekinili tudi pouk v tretjih razredih, ker so stavbo kavarne zaprli. Prva in druga razreda sta imela poslej vsak po tri poldneve pouka, dopoldne dečki, popoldne deklice. Težave pa so bile tudi z učitelji, ker so morali v vojsko. Šolskih spričeval niso izdali, pač pa so učence prvih in drugih razredov klasificirali. 21. oktobra se je vojaštvo umaknilo iz petih učilnic, v katerih so takoj začeli redni pouk, le šesti razred je moral do 1. februarja 1916 ostati v stavbi mlekarne. Tega meseca so ob torkih ukinili poldnevni pouk 3. razreda in ob petkih poldnevni pouk 4. razreda, da so tako dobili prostor za pouk ponavljalne šole. S 1. aprilom so zaradi izrednih razmer končali pouk 6. razreda in ponavljalne šole. Pouk pa je večkrat odpadel tudi zaradi začasne vojaške uporabe šolskih prostorov za nabore. 21. februarja 1917 se je v šoli naselila vojaška bolnišnica št. 710, in pouk je spet odpadel vse do 23. marca, ko se je začel v društvenem domu in ponovno v mlekarni. Vojaška bolnišnica, ki je imela v kleti mrtvašnico, se je iz šolskega poslopja do konca decembra 1917 izselila. Učitelji so morali opravljati razna zunajšolska dela, tako sta morala npr. nadučitelj Matajec in učitelj Schiffrer novembra 1916 deset dni popisovati zaloge krompirja, februarja pa je Schiffrer popisoval zaloge sena, ovsa in drugega žita. Ob koncu šolskega leta 1915/1916 je bilo na šoli 577 učencev in učenk in 12 učiteljev. 23. maja 1915 je cesar Franc Jožef I. z "najvišjim rokopisom in manifestom" narodom sporočil, da mu je italijanski kralj napovedal vojno. "Topovi so začeli pokati in silno grmenje se je slišalo do Vrhnike, Ljubljane in morda povsod na Kranjskem. Cesta je bila vsak dan bolj živahna, avtomobili, navadni in tovorni, so drdrali in ropotali po njej, po štirje, enkrat celo deset drug za drugim z verigami zvezani, kakor bi vozil tovorni vlak po cesti. 'Traina' je bilo največ videti, imel je majhne vozove in lepe konje, ki so prevažali razno blago. Vojaški šotor so imeli na Lenarčičevem travniki nedaleč od 'Kavarne'. Tu so bili pozneje pionirji z njihovimi železnimi čolni. Nad kavarno - gostilno pri Črnem orlu - kjer je bila prej Čitalniška plesna dvorana, je bila bolnica za ranjence; tržani so posodili postelje. Zanimiva je bila velika množina vojaških kolesarjev, ki se je peljala v rednih vrstah po cesarski cesti. Kmalu potem se je počasi pomikala velikanska čreda goved z vojaki pastirji. 25. in 26 maja si videl velike, lepe, rumene poštne vozove, pravili so, da so prišli iz Gorice, tudi iz Trsta; na njih so sedeli uslužbenci v povsem novih uniformah. Vsaki dan kaj drugega - Fliegerabteilung je šla proti Trstu, od Trsta velika množina samih krav, ustavile so se na omenjeni Lenarčičevi senožeti, ženske so bile povabljene, da dobe zastonj mleko, prišle so z majhnimi in velikimi posodami, a namolzle so prav malo. Kaj pa to? Proti Ljubljani se pelje avto, v njem se pelje lepo oblečen gospod, na levi in desni sedita dva vojaka z nasajenim bajonetom. Ta človek je spijuri, so šepetali. ... Zopet nekaj novega - deset lepih voz, drug za drugim z napisom 'Sanitatskollonen' Platz fiir 8 Mann itd." 26. in 27. julija 1915 je zdravstvena komisija pregledovala vrhniške hiše. 29. julija 1915 so peljali na terenskih vozeh skozi Vrhniko mnogo ranjencev. 5. avgusta 1915 so v proslavitev zavzetja Varšave in Ivangoroda visele na šolskem poslopju zastave. Do 1. avgusta 1915 je bilo v Jelovškovi hiši nastanjenih 24 italijanskih ujetnikov. Na Lenarčičevem travniku je 24. avgusta počivalo 500 Rusov, ki so jih gnali proti Logatcu. Hkrati z njimi so prignali tudi 300 Italijanov. Novih 800 italijanskih ujetnikov je prišlo 26. oktobra. Nastanili so jih v kozolcih, ki so jih vojaki zadelali z glino, da so bili "hišam podobni". V začetku decembra je bilo na Vrhniki že 1200 italijanskih ujetnikov, med katerimi so se pojavili primeri, ki so bili - kot so jim rekli - "kolera sumljivi". V začetku avgusta 1916 je bilo na Vrhniki 1000 italijanskih ujetnikov. 14. avgusta 1916 so prišli prvi begunci iz Gorice. 25. januarja 1917 je prispelo 2000 romunskih ujetnikov. Bili so premraženi in so jim dali skrajno slaba ležišča. 8. junija 1917 je prišlo v Bistro 2700 italijanskih ujetnikov. V začetku septembra 1917 je bilo na Vrhniki 5000 italijanskih in 1000 ruskih ujetnikov. Avgusta 1915 so vlaki nehali voziti civiliste, pisma pa je bilo treba na pošti oddati odprta. 17. avgusta 1915 je bil na večer pred cesarjevim rojstnim dnem trg "krasno razsvitlen, pri slovesnem obhodu so se pele patriotične pesmi, navdušeno pozdravljala vojska", drugi dan pa je bila maša. Istega leta so 2. decembra praznovali šestdesetletni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I. z mašo, pri kateri so bili vsi šolarji, in z vojaško mašo, pri kateri so rekruti prisegali zvestobo vladarju. 29. marca 1916 je bila tudi vojaška maša "s slavnostno glasno prisego". Dekan Honigman je vojake nagovoril v slovenskem in nemškem jeziku. 31. oktobra 1915 je imel šolski vodja v stavbi mlekarne propagandno predavanje za vpis 3. in 4. vojnega posojila. Učitelji so hodili ljudi nagovarjat za posojilo od hiše do hiše. Deželna vlada je močno pritiskala na učiteljstvo, odziv prebivalstva pa je bil slab. Šolarji so vpisali 2250 kron vojnega posojila, učitelji pa nič. Pred božičem so vojakom na fronti poslali 248 zavitkov. Od februarja do julija 1916 so učenci za patriotične namene nabrali 239 kron. Marca 1916 so izdelali za vojake 2100 papirnatih podpetnikov. V tednu Rdečega križa so učenci in učitelji zbrali 594 kron. Za to in za druga dobrodelna prizadevanja je šola prejela več zahval in priznanj. Kakor vsakokrat, ko so prišle z bojišč vesti o zmagah, so tudi 3. decembra 1915 ob zasedbi Beograda trg razsvetlili, obesili zastave in zvonili po cerkvah ter streljali, 6. decembra pa je bila slavnostna maša, ko so posvetili domovino sv. Jožefu. Po Vrhniki so spet vi- sele zastave 25. julija in 3. avgusta 1917, ko so prišli Tarnopol, Stanislav in Črnovice nazaj v avstrijske roke. Do 12. oktobra 1915 so učenke napletle za vojake na bojišču 175 zavijač, 82 parov do-kolenk, 129 oglavnic, 350 parov zapestnic in 2 pasa. Izdelke so poslali v Ljubljano, nekaj pa so jih dali vojakom. Denar za nakup volne so zbrale učiteljice, nekaj volne pa je prišlo iz Ljubljane. Šolarji so nabrali in nasušili 12 kg robidovih in jagodnih listov za čaj vojakov. Poslali so jih na Dunaj. V maju, juliju in oktobru so učenci nabrali 1800 kg oblačil, 4 kg volnenega blaga, 71 kg gume, 5,89 tone cina, medi in cinka ter vse poslali na Dunaj. Zbrali pa so tudi nekaj zlatih in srebrnih predmetov. Učitelj Schiffrer je popisoval medeninaste možnarje. V avgustu so na Vrhniki zbrali 214 kron za nakup vojaškega perila. S podobnimi zbiralnimi akcijami so šolarji nadaljevali tudi naslednja vojna leta. Nabirali so lipovo cvetje, krompirjeva stebelca in listje, robidovo listje, star papir, divji kostanj, denar, božična darila za vojake na bojiščih (leta 1916 soji poslali 134). Za dan žepnih robcev junija 1917 so nabrali za vojake 108 robcev in 132 kron, 10 rjuh, 8 srajc. Šolske otroke so izkoriščali za vse mogoče zbiralne akcije. Za proslavitev zmage v Črni gori (zavzetje Ce-tinja) so na šolskem poslopju razobesili zastave. Ob zmagi na italijanski fronti so 26. maja 1916 po Vrhniki vnovič razobesili zastave. Po naročilu vladnega svetnika Crona so na šoli izobesili zastave tudi za rojstni dan nemškega cesarja. Ob zavzetju Bukarešte je bila v farni cerkvi 9. decembra slavnostna maša, na kateri so peli tedeum. 4. decembra 1915 je za pljučnico umrl prvi vojak na Vrhniki. 8. februarja 1916 so Vrhniko preletela italijanska letala, ki so letela nad Ljubljano. Med 20. in 22. februarjem 1916 je bilo na Vrhniki več kot 5000 vojakov, med njimi 47. pehotni polk. Prvega dne je z Lenarčičevega kozolca pri pošti padlo več vojakov, ki so se hudo polomili, eden pa je umrl. 26. februarja se je v šoli naselilo štacijsko poveljstvo, ki je bilo prej nekaj časa v Lenarčičevi hiši poleg Kunstljeve vile. 24. februarja je imelo vojaštvo na Mulleyjevem travniku mašo. Z 12. marcem so začeli odhajati z Vrhnike vojaki, ki jih je bilo kar 10.000. Odšli so v treh dneh. 16. aprila 1916 je bil "oljčni dan", ko so vrhniške gospe in gospodične prodale za 1100 kron oljčnih vejic. Izkupiček je šel za pomoč vojakom na fronti. 25. maja 1916 so pred pivovarno slavnostno "dekorirali" lovce 20. bataljona s srebrnimi kolajnami, Nussbaunner pa je dobil zlato. Društvom so prepovedali telovadne vaje. Manjkalo je drobiža, posebno kron. 29. maja 1916 je en učenec zbolel za škrlatin-ko. Vojaške oblasti so ukazale takoj zapreti šolo do 14. junija in pregledati vse učence. 31. maja 1916 je prišel na Vrhniko knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ki je prisostvoval izpraševanju verouka, naslednji dan pa je birmal. 10. junija 1916 je gorela Lenarčičeva tovarna; pri gašenju so pomagali tudi vojaki. 22. junija 1916 je bila telovska procesija, na kateri je bilo tudi mnogo vojakov. Procesija je srečala kolono ruskih ujetnikov, ki so jih ob grmenju topov na soški fronti gnali vojaki z nasajenimi bajoneti. Ujetniki so se pobožno prekrižali. Za nakup moke so uvedli krušne karte. Trgovci so ponujali "vojne čevlje" z lesenimi podplati. Med počitnicami je dvakrat tedensko hodilo k pouku 9 otrok, "da ne podivjajo". Sredi avgusta 1916 so v šolski telovadnici odprli vojaški kino, v katerega so smeli tudi civilisti. Oktobra 1916 je na Stari Vrhniki več ljudi umrlo zaradi griže, otroci pa so zbolevali za ošpicami in dušljivim kašljem. Ob koncu leta pa je več otrok zbolelo za škrlatinko, zaradi katere so od 29. januarja do 18. februarja 1917 šolo zaprli. Ob vnovičnem pojavu škrlatinke so maja in junija šolo spet zaprli. Po naročilu okrajnega šolskega sveta je bila 29. novembra 1916 v farni cerkvi žalna maša za cesarja Franca Jožefa I., ki je umrl 21. novembra. Na maši so bili učenci s šolsko zastavo, zavito v črno tančico. Dva dni ni bilo pouka. Ob obletnici njegove smrti je bila tudi na Vrhniki spominska maša. V šolskem proračunu za leto 1916/1917 je krajevni šolski svet predvidel 50 kron za šolski vojni muzej. 16. januarja 1917 se je dopoldne bliskalo in grmelo in padala je toča. Februarja je bil hud mraz in visok sneg. Sredi februarja je šoli zmanjkalo premoga in pouk je odpadel. 31. januarja 1917 so pobrali zvonove cerkve sv. Lenarta, 23. oktobra pa veliki zvon cerkve sv. Pavla. 4. februarja 1917 so z vojaškimi častmi pokopali medicinca Mirka Verbiča, ki je padel na soški fronti. 21. februarja 1917 se je etapno poveljstvo preselilo v Jelovškovo hišo. 15. aprila 1917 je bil šolski vodja povabljen na kosilo k poveljniku vojaške bolnice Schvvarzu. "Menda ta dan v teh revnih, hudih časih daleč na okoli ni nobeden tako dobro jedel in pil," je zapisal Matajec v šolsko kroniko. 23. aprila 1917 je bila v pritličju društvenega doma vojaška protestantska maša, 18. septembra pa je bila pri Črnem orlu "velika judovska vojaška pobožna verska vaja". 27. junija je strela zanetila v Bevkah velik požar. 1. julija 1917 je bila slovesna maša za mir. 17. maja 1917 se je zjutraj skozi Vrhniko peljal cesar Karel I. ter 2. in 3. junija spet. Tedaj so ga pozdravili s slavolokom pred gostilno Mantova in klici ter zastavami. Ponovno se je skozi Vrhniko peljal 22. avgusta in 24. oktobra. Zjutraj 9. avgusta 1917 so nad Vrhniko letela štiri italijanska letala. Ponovno so bila nad Vrhniko 24. oktobra. 7. junija 1918 so na Vrhniko metala letake. Leta 1917 je bil učitelj Ivan Michler poročnik pri oddelku za raziskovanje kraških jam, učitelj Ivan Štrekelj pa je bil kot enoletni narednik v službi pri vojaški cenzuri v Ljubljani, Trstu in Gorici. 25. septembra 1917 je v šolskem poslopju prvič zasvetila električna luč. Elektriko je v poslopje napeljala vojaška bolnišnica. 10. oktobra 1917 je šola za vojaške namene oddala dobre tri kilograme težki šolski zvonec. 19. oktobra 1917 je bilo na Vrhniki 20.000 vojakov. Po zavzetju Gorice 28. oktobra 1917 je prišlo na Vrhniko zelo veliko število italijanskih ujetnikov. Pet dni niso dobili nič jesti. Med potjo so ruvali repo, korenje, zeljnate glave in jih s slastjo jedli. Mnogi so omagali. Vrhničani so jim prodajali živila po neverjetno visokih K m*. 30. Ljudska šola in mlekarna na Vrhniki okoli leta 1910 cenah, npr. eno surovo repo za eno krono. Ujetniki so za kruh ponujali ure in zlatnino. Nekateri Vrhničani pa so jim dali hrano zastonj. 29. oktobra je bila Vrhnika v zastavah. V trgu je bilo tisoč ujetih častnikov in 16.000 italijanskih ter tisoč ruskih ujetnikov. 1. novembra je bilo ujetnikov že več kot 20.000. 2. novembra 1917 je bil v farni cerkvi rekviem za padle vojake in še maša na vojaškem pokopališču. 15. novembra 1917 je umrl učitelj v pokoju France Stoječ. Učiteljski zbor je namesto venca daroval 20 kron za revne. 30. decembra 1917 je bil v društvenem domu deklaracijski shod, ki sta se ga udeležila tudi poslanca Pogačnik in Gostinčar. Januarja 1918 je bilo šolsko poslopje spet prazno, a zaradi pomanjkanja premoga v njem ni bil mogoč redni pouk. Ta se je začel šele 3. aprila. Junija 1918 so praznovali majniško deklaracijo. "Navdušenje je bilo velikansko, tudi na šolskem poslopju je visela le narodna zastava. Dr. Korošec je govoril jako ostro z balkona pri Črnem orlu velikanski množici; žandarji (domači in tuji) so se poskrili. Dekleta v narodnih nošah so izpregle konje in peljale dr. Korošca na kolodvor. Cel shod je bil prepovedan, a se je kljub prepovedi vršil v celem obsegu." 10. oktobra 1918 je za špansko boleznijo zbolelo 100 šolskih otrok. Zaradi širjenja bolezni so šolo za tri dni zaprli. Toda 17. oktobra je prišlo k pouku samo 79 otrok. Zboleli so tudi nekateri učitelji in oba kateheta. Umrlo je 11 ljudi. Šolo so ponovno zaprli do 11. novembra. Pojavila pa se je tudi škr-latinka, in oboleli so prišli v šolo šele sredi marca. Širile so se tudi koze, zato je okrajno glavarstvo uvedlo obvezno cepljenje otrok in odraslih. 10. aprila 1918 je štacijsko poveljstvo odpotovalo z Vrhnike. 9. avgusta 1918 je sedem sovražnih letal z Dunaja trosilo nad Vrhniko letake z ogrsko vsebino. 30. oktobra 1918 je začelo vojaštvo zapuščati bojišča. Ker je bilo na cesti za otroke nevarno, so do 18. novembra prekinili pouk. 30. oktobra 1918 je pred Črnim orlom stala srbska straža na konjih. 4. novembra 1918 je šolsko vodstvo od okrajnega šolskega sveta prvič dobilo dopis v slovenščini. 10. novembra 1918 je prišlo na Vrhniko iz Ljubljane mnogo italijanskih ujetnikov, ki so lovili begajoče konje in jih potem jahali tudi po trije "kakor klovni". Konja si je lahko ujel, kdor je hotel. Mnogo jih je od izčrpanosti poginilo. Med domačimi častniki in častniki propadle avstro-ogrske vojske so se vnemali hudi prepiri. 11. novembra ponoči je gorelo najmanj 50 grmad, ob katerih so nočili umikajoči se vojaki. Vojaki so se skozi Vrhniko umikali od 31. oktobra do 15. novembra 1918. 10. novembra 1918 je na Vrhniko prikorakal celjski 87. pehotni polk z veliko slovensko zastavo. Naslednji dan so se v dveh avtomobilih pripeljali francoski mornarji z dvema častnikoma. 11. novembra so v društvenem domu ustanovili narodni svet. Govorila sta dr. Marolt in Lenarčič. V gostišču Mantova so odprli pisarno narodnega sveta, ki je imel naslednje odseke: brambnega, nastavitvenega, rekvizicijskega in prehranjevalnega. Predsednik sveta je bil okrajni sodnik Fran Pernuš, nadučitelj iz Blatne Brezovice je bil tajnik, učitelj Schiffrer in kaplan Golmajer pa sta bila komisarja. Narodni svet je odločil, da je treba vse cesarsko-kraljeve javne napise in cesarske orle odstraniti z javnih poslopij. Poveljniki so bili učitelj nadporočnik Verbič, njegov brat in nadporočnik Josip Bri-celj. V komisiji pa so bili domačini ter oče in sin Lenarčičeva. Šolsko telovadnico so sklenili uporabiti za skladiščenje vojakom odvzetega blaga: orožja, pušk, živeža in drugega. 11. novembra 1918 je z balkona Črnega orla zbranim govoril tovarnar Lenarčič in opozoril, da naj bodo ljudje mirni, naj pa se oborože, da bodo varni pred umikajočim se vojaštvom. 13. novembra 1918 sta se iz Logatca v oklepnem avtomobilu pripeljala dva italijanska kavalerista. 14. novembra sta prikorakali na Vrhniko italijanska baterija z zastavo in pehota z godbo, ki je igrala potem pred Mantovo. Podpolkovnik Svaiiir (x) s fpto svojih srbskih vojakov. hiriih UjebliklM v AiMtijf, lii dnp l."> nnvenbrj. I lOtB. n:) i:n ppat , .n.TfI?.. jtpMn ii.lavil pri Lftgsfm nivlnljnjp liiilijntukn prfirlirnnjp pr"ti LjubUnni 31. Podpolkovnik Svetozar Švabič. Iz Logatca je 17. novembra prišlo še mnogo italijanske pehote. Naslednji dan se je morala italijanska posadka vrniti nazaj v smeri proti Logatcu. Z ozemlja vrhniške občine pa se je italijanska vojska umaknila 26. februarja 1921, ko je odšla na novo mejo pri Planini. Na gostišču Črni orel je bila novembra 1918 na steno več dni nabita osmrtnica "naše dobre matere Avstrije, ki je izdihnila svojo kosmato dušo". 29. novembra 1918 je lokalna učiteljska konferenca odpravila nemščino kot šolski predmet. Z njeno odpravo se je strinjal tudi krajevni šolski svet, saj se je k pouku nemščine javilo le 27 učencev. Okrajni šolski svet je 30. novembra naročil, naj se pouk zgodovine "preustroji in novim razmeram prilagodi". Učiteljska konferenca je sklenila pri nadrejenih oblasteh vložiti prošnjo za razširitev šole v osemrazrednico. 14. decembra 1918 je bil "jugoslovanski praznik". Šolarji so bili pri maši, nato pa so šli v sprevodu v šolo, mahali z zastavicami in šopki rož, klicali Živio! ter peli Lepa naša domovina, Hej, Slovani in druge pesmi. V šoli so poslušali predavanja svojih učiteljev, de-klamirali in peli. 15. decembra 1918 je bila slavnostna maša, pri kateri so prebrali nagovor poslancev in odgovor regenta Aleksandra. Udeležili so se je učenci, srbski častniki, uradniki, ženske v narodnih nošah. Po maši je bil sprevod, ki se je ustavil pri gostišču Črni orel. Tam je imel župan Fran Tršar z balkona slavnostni govor, učenka Karolina Kostner pa je deklamirala pesem Mi vstajamo tako lepo, da so mnogim prišle solze v oči. 6. januarja 1919 so srbski vojaki praznovali božič: plesali so kolo na cesti, streljali v Ljubljanico, šli z okrašenimi vozovi in konji v povorki čez trg in streljali s cerkvenim topičem. 8. januarja 1919 so v šoli praznovali stoletnico smrti Valentina Vodnika, 12. januarja pa je bila Vodnikova proslava pri Črnem orlu, na kateri je govoril šolski vodja Karol Matajec. Dohodek od nje so namenili sokolski knjižnici. 1. februarja 1919 so v društvenem domu priredili Cankarjev večer. Cankarjeva dela so brali Oton Zupančič, dr. Grošelj, dr. Lah in dr. Oblak. Čisti dohodek od večera so namenili za "oskrbo Cankarjevega spomenika". 9. februarja so vrhniški diletantje uprizorili Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Ti so 24. marca isto predstavo še dobrodelno odigrali v Narodnem gledališču v Ljubljani, in sicer "za zgradbo spomenika v rojstnem kraju velikemu pisatelju Ivanu Cankarju". 7. aprila 1919 so pri gostišču Črni orel ustanovili carinski urad. Istega dne je prišla na Vrhniko srbska konjenica, ki je prenočevala v šolski telovadnici. 28. junija 1919 so praznovali dan sv. Vida, povezan z godom kralja Petra I. Učenci so bili pri maši, po maši pa so imeli razredne proslave, na katerih so zapeli Bože pravde. 12. julija so praznovali Petrov dan - kraljev rojstni dan. Trg je bil zvečer razsvetljen, najbolj pa je bila okrašena Lenarčičeva hiša, v kateri je bila nameščena srbska vojašnica. Pred njo so streljali s topičem in spuščali rakete. Naslednji dan je bila maša s petjem tedeuma, na koru pa so peli staroslovansko. V šoli so imeli spet razredne proslave. Učiteljski zbor je vladnemu svetniku v Ljubljano poslal vdanostno izjavo kralju Petru I. Ob zaključku šolskega leta 1918/1919 je bila maša s petjem tedeuma, ob koncu maše so otroci zapeli Lepa naša domovina. Na šoli je bilo tedaj 12 učiteljev in učiteljic in dva kateheta. Prvi razred je imel tri vzporednice (deško, dekliško in mešano), drugi razredi so imeli po dve vzporednici, le zadnji, šesti razred, je bil brez vzporednice. Vseh učencev je bilo 663, v ponavljalni šoli pa jih je bilo še 19. Učiteljska knjižnica je štela 546 knjig, šolska 559. Krajevni šolski svet je med šolskim letom sklenil, naj kranjski deželni in avstrijski grb odstranijo s pročelja šolskega poslopja. Šolske maše so bile od 1. maja 1919 vsak četrtek v cerkvi sv. Lenarta, ločeno za dečke in deklice. 21. julija 1919 je prišlo na Vrhniko 200 srb- 13. januarja 1920 so srbski vojaki na Verdu skih maturantov. Na okrašenem kolodvoru ustrelili nekega "kontrabantarja". jih je dočakalo mnogo ljudi in narodnih noš. Govoril je Gabrijel Jelovšek, pred Cankarjevim 30. marca 1920 je pred pošto eksplodirala domom pa sta jih nagovorila dr. Debevc in bomba, zaradi katere je popokalo več šip v gimnazijec Marijan Marolt. okolici. Zato so naslednji dan ob 20. uri zaprli 32. Srbski maturanti na obisku na Vrhniki julija 1919. 2. avgusta 1919 je prispel na Vrhniko novi dekan Janez Kete, star 29 let. Pred cerkvijo so ga pozdravili in mu predali cerkvene ključe. Okrajni šolski svet je 2. septembra 1919 odredil, naj se pri šolskih mašah pojeta Bože pravde in Lepa naša domovina. 24. septembra 1919 je višji šolski svet dovolil razširitev ljudske šole v osemrazredno, kar so izpeljali v šolskem letu 1920/21. 5. oktobra 1919 je krajevni šolski svet sklenil kupiti za šolo sliko kralja Petra I. Med 2. in 13. decembrom 1919 so kolkovali avstrijske bankovce. vse krčme in po tej uri prepovedali vse izhode na cesto. Od 19. aprila do 5. maja pa so prepovedali točenje alkoholnih pijač. 17. aprila 1920 je bila v farni cerkvi šolska maša z rekviemom za v vojni padle vojake. 28. junija 1920 so praznovali dan sv. Vida z mašo in rekviemom za padle kosovske junake, na Sveti Trojici pa so zvečer zakurili kres. 12. julija so praznovali Petrov dan z mašo in tedeumom, prvič v slovenskem jeziku. 29. oktobra so praznovali obletnico "narodnega osvobojenja", 1. decembra 1920 pa še praznik "ujedinjenja". 17. decembra so z mašo praznovali tudi rojstni dan regenta Aleksandra. S petjem, govori in deklamacijami so na šoli proslavili 50-letnico smrti pesnika Jenka. Za dan sv. Vida so učenci zbrali 382 kron za otroke v svetovni vojni padlih vojakov, za bo-žičnico pa so nabrali 218 kron tudi za sirote na Koroškem. 29. junija 1920 je v šolski telovadnici predaval član narodnega sveta za Koroško, udeležba je bila zelo slaba. 5. in 6. julija 1920 so bili učenci 6. in 7. razreda na izletu na Jesenicah, na Bledu in na Brezjah, učenci nižjih razredov pa so bili maja na izletih na Šmarni in na Žalostni gori. 29. avgusta 1920 je za legarjem umrla učiteljica Ana Pleško. V šolskem letu 1920/1921 so za vse dečke brez izjeme uvedli pouk telovadbe, za deklice pa pouk ročnih del. 12. oktobra 1920 se je začela trgovska nadaljevalna šola in je trajala do konca junija 1921. Ob koncu šolskega leta 1919/1920 je bilo na vrhniški ljudski šoli sedem razredov s štirinajstimi oddelki in ponavljalno šolo, 334 učencev in 363 učenk, štirinajst učiteljev in učiteljic in še dva kateheta. Trije učitelji so bili le abituri-enti. Prva dva razreda sta imela po tri vzporednice, tretji, četrti in peti pa po dve. Mešani razredi in vzporednice so bili le štirje, kar štirje razredi in vzporednice pa so imeli več kot 50 učencev in učenk. OPOMBE: 1 ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika, š. 1, Kronika, knjiga III in IV. Tatjana Hojan VRHNIŠKO UČITELJSTVO V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH Podatki o delovanju vrhniškega učiteljstva so v strokovnem časopisju zelo redki. Z Vrhnike je bilo zelo malo dopisov, poročila o raznih zborovanjih silno skopa. Tudi ob smrti posameznih učiteljic in učiteljev obsežnejših ne-krologov ni bilo, če pa so že bili, so opisovali le pokojnikove osebne lastnosti, ne pa njegovega društvenega delovanja. Vendar sem poskušala iz vsega izluščiti vsaj nekaj podatkov. V šestdesetih letih 19. stoletja so nastajala pri nas okrajna učiteljska društva. Širšega pomena je bilo leta 1869 ustanovljeno Učiteljsko društvo za Kranjsko, ki se je leta 1872 preoblikovalo v Slovensko učiteljsko društvo, vendar kot skupno društvo ni dolgo delovalo. V obeh kranjskih učiteljskih društvih vrhniško učiteljstvo ni imelo večje vloge. Že leta 1870 pa je bil član Učiteljskega društva za Kranjsko Vincenc Levstik, kasnejši nadučitelj na Vrhniki, ki pa je takrat še služboval v Dobrovi.1 Članica Slovenskega učiteljskega društva pa je bila tudi ena prvih vrhniških učiteljic Ivana Tominc, ki je tu službovala med letoma 1881 in 1897. Leta 1889 je nastala skupna učiteljska organizacija Zaveza slovenskih učiteljskih društev, ki se je leta 1920 preimenovala v Udruženje jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana, leta 1932 pa v Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcijo za Dravsko banovino. Vrhniško učiteljstvo se je lahko združevalo v leta 1899 ustanovljenem Društvu učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice. Ker pa je število članov vedno bolj naraščalo, se je društvo leta 1929 razdelilo na dve društvi, in sicer za vzhodno in zahodno polovico ljubljanske okolice, kamor je spadala tudi Vrhnika. Najprej si oglejmo, kateri vrhniški učitelji in učiteljice so bili izvoljeni za delegate na skupščinah vseslovenske učiteljske organizacije. Kot glavni delegati so bili izvoljeni: leta 1904 Anton Smerdelj, 1932, 1934 in 1935 Petra Obersnu, leta 1932 Marija Pleško in 1933 Alfonz Za-vršnik. Za namestnike teh delegatov pa so bili izvoljeni: leta 1922 Ivan Michler, 1923 Franc Pavletič, 1927 Ivan Štrekelj in Marija Marinko, leta 1934 pa Slavko Vuk in Olga Benčina. V organih učiteljske organizacije sta delovala od vrhniških učiteljev Ivan Michler in Marija Pleško. Ivan Michler je sicer na Vrhniki poučeval do leta 1932, nato je dobil službo v Ljubljani in je bil nekaj let vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika. V strokovni odbor Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja je bil izvoljen leta 1936 in nato do 1941. deloval kot načelnik gospodarskega sveta. Marija Pleško je delovala v sekciji za gospodinj-skonadaljevalne šole od leta 1927, ko je organizacijo teh šol UJU sprejela v svoj program. Te šole naj bi poglabljale delo osnovne šole in imele naj bi splošnoizobraževalni značaj. Obiskovala naj bi jih dekleta med 16. in 30. letom starosti, trajale naj bi od tri do šest mesecev. Marija Pleško je bila do leta 1941 predsednica sekcije gospodinjskonadaljevalnega šolstva pri učiteljski organizaciji. Že leta 1927 je delovala v odboru za samoizobrazbo in predavala na sestankih učiteljic gospodinjskonadaljevalnih šol. Leta 1931 je vodila tečaj za učiteljice go-spodinjskonadaljevalnih šol na Mali Loki na Dolenjskem. Leta 1940 je skupaj z Marjeto Prašnikar spisala knjigo Prehrana. Kuhanje, ki jo je založila učiteljska organizacija. Oglejmo si še, koliko je vrhniško učiteljstvo sodelovalo v glasilih, ki jih je izdajala Zaveza, oziroma kasneje JUU. V Učiteljskem tovarišu (1861-1941) je, še preden je prišel na Vrhniko, sodeloval z dopisi Fran Stoječ. V svojem vrhniškem obdobju je tu objavil le nekaj krajših novic. Leta 1908 je objavil razglas, naj mu upokojeni učitelji pošljejo svoje podatke, da jih bo statistično obdelal. Preden je prišla na Vrhniko, je v tej reviji tudi Marija Mlakar objavila članek Kako postopaj učitelj v prvem šolskem letu, da dobe otroci dobro podlago v branji in pisanji. Ana Pour, ki je poučevala na vrhniški dekliški šoli, je objavila leta 1890 članek Črtice iz dekliške šole. Ob smrti svoje kolegice Ivanke Vidic je v tej reviji objavila nekrolog, v katerem piše, da se je ta "v dobi 16 let truda-polno borila za obče - nehvaležno Vrhniško prebivalstvo."2 Učitelj Robert Ziegler, ki je na Vrhniki poučeval med letoma 1901 in 1912, je leta 1902 objavil zapis o slovesnosti na vrhniški šoli, ko so praznovali 40-letnico službovanja nadučitelja Vincenca Levstika. Ta se je 12. novembra v istem listu vsem, ki so bili na tej slavnosti, lepo zahvalil. Leta 1919 je objavil dva članka o telovadbi učitelj Ivan Michler, ki je na Vrhniki poučeval med letoma 1914 in 1932. Naslova sta bila: Telesna vzgoja, šport in šola in Telovadba in šport. Albina Malavašič, kasneje poročena Zakrajšek, ki je na Vrhniki službovala med letoma 1914 in 1932, je leta 1927 objavila članek Kako sem pričela brez vsakih sredstev z deškimi ročnimi deli na osem-razredni osnovni šoli. Predavanje, ki ga je imela Marija Pleško v Društvu učiteljic, je bilo leta 1927 objavljeno tudi v drugem glasilu učiteljske organizacije Popotniku (1880-1949). Naslov je bil O nujnosti izobrazbe učiteljic v kmetijsko-gospodarskem oziru. Več člankov je objavila tudi v glasilu Prosveta (1924-1935), ki je bilo nekaj časa priloga Učiteljskega tovariša, nato pa izhajalo samostojno. Leta 1932 je tam objavila članek O ročnem delu v gospodinjskonadaljevalnih šolah, leta 1935 pa članka Učni minimum in maksimum na gospo- 33. Ob koncu šolskega leta 1929. Sedijo od leve proti desni: učitelji Fran Pavletič, Ivan Michler, Emil Šifrer, Slavko Vuk in katehet Skobe. V drugi vrsti med učenkami, tretja z leve, stoji učiteljica Marija Pleško. dinjskonadaljevalnih šolah ter Razdelitev dela v gospodinjskonadaljevalnih šolah. Učiteljica Ana Rape, ki je na Vrhniki službovala med letoma 1926 in 1938, je napisala v Učiteljskega tovariša nekrologe svojim umrlim kolegicam: leta 1931 Jelici Sadar Vuk, 1934 Mariji Marinko in 1939 Antoniji Završnik. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice je imelo svoj prvi občni zbor 5. maja 1899. Na njem je bila za namestnico tajnika izvoljena vrhniška učiteljica Ivanka Vidic in to funkcijo opravljala do smrti 1901, ko je njeno mesto prevzela kolegica Ana Pour, ki se je leta 1903 službi odpovedala in se poročila. Člani društva so bili tudi vrhniški učitelji Ana Moos, Ema Pleško, Alojzij Luznik in Robert Zi-egler. V odbor društva so prišli vrhniški učitelji nato šele leta 1924, ko je Slavko Vuk postal tajnik, Ivan Michler odbornik, v stanovski, šolsko-politični in obrambni odsek pa je bila izvoljena Albina Malavašič. Ko je to društvo leta 1929 razpadlo na vzhodni in zahodni del ljubljanske okolice, so bili v njenem odboru vrhniški učitelji večkrat zastopani. Največ sta v odboru delovali Marija Pleško in Ivana Dekleva, za tem pa še Slavko Vuk, Ivan Michler, Petra Obersnu, Albina Malavašič, Ljudmila Sirnik, Alfonz Završnik, Marija Marinko in Eleonora Kerkoč. Leta 1928 so v društvu ustanovili samoizo-braževalni krožek. Sklicatelj krožka na Vrhniki je bil vodja šole Fran Pavletič. Na mesečnih sestankih tega krožka so obravnavali teme iz družboslovja, delovne šole in zunajšolskega dela.3 Na ustanovnem občnem zboru učiteljskega društva za ljubljansko okolico - zahodni del, ki je bil 27. aprila 1929, so društvo razdelili na šest krožkov, za vrhniški krožek je bil odgovoren učitelj Emil Schiffrer. Ta je leta 1930 umrl, poročil o delovanju krožkov pa kasneje ni bilo. Na društvenih zborovanjih so predavali tudi vrhniški učitelji. Leta 1902 je predaval bivši vrhniški učitelj Anton Arko o pouku gluhonemih. Na Vrhniki je učil med letoma 1894 in 1899, nato je eno leto poučeval v Šentvidu pri Ljubljani, leta 1900 pa odšel na novoustanovljeno Gluhonemnico v Ljubljani. Leta 1931 je predaval učitelj Ivan Michler o jamarstvu, leta 1933 pa Slavko Vuk o telovadbi po novih sokol-skih pravilih. Leta 1937 je prišla predavat Marija Pleško, ki je eno leto poprej odšla z Vrhnike. Naslov predavanja je bil Pripravimo našo zemljo za tujski promet. Leta 1900 so v Ljubljani ustanovili novo učiteljsko društvo z imenom Slomškova zveza. Učitelji v tej organizaciji so si predvsem prizadevali za versko šolo, krščanska načela, zunajšolsko izobraževanje, gospodarsko in karitativno delovanje. Po volilni zmagi Slovenske ljudske stranke leta 1908 je na Kranjskem število njenih članov zelo naraslo. Med Zavezo in Slomškovo zvezo so bila huda trenja, kar se je kazalo tudi v glasilih obeh organizacij Učiteljskem tovarišu in Slovenskem učitelju, ki je izhajal od leta 1900 do 1944. Leta 1926 pa je prišlo do razpustitve Slomškove zveze in depolitizacije Udruženja jugoslovenskega učiteljstva. Člani Slomškove zveze so se povečini pridružili Udruženju jugoslovenskega učiteljstva. Istega leta so ustanovili Slomškovo družbo, ki je bila le kulturna organizacija. Podružnico Slomškove zveze za vrhniški in logaški sodnijski okraj so ustanovili leta 1910, ustanovitelj pa je bil vrhniški učitelj Robert Zi-egler. Ustanovni shod je bil 18. julija. "Živi, rasti, cveti, najmlajša hčerka na Slomškovi poti!" so jo pozdravili z gorenjske podružnice Slomškove zveze. V odbor sta bila izvoljena vrhniška učitelja Ivan Štrekelj in že omenjeni Robert Ziegler, učiteljica Marija Marinko in kaplan Leopold Turšič.4 Roberta Zieglerja so na prvem zborovanju 4. oktobra 1910 tudi izvolili za predsednika. Leta 1911 je izšel v Slovenskem učitelju kratek dopis o tem, da v podružnici opažajo, da so nekateri člani premalo odločni. Na sestankih bi radi več vneme in udeležbe. "Prepričani smo tudi, da je še mnogo tovarišev in tovarišic od blizu in daleč, ki čutijo z nami, vendar pa si iz nekega prikritega strahu pred našimi, dandanes tako neznatnimi nasprotniki, ne upajo med nas. Proč z malomarnostjo, proč z indi-ferentizmom! Kdor se čuti prizadetega, naj se ojunači in otrese strahopetljivosti in naj pride med nas!"5 Robert Ziegler je leta 1912 odšel z Vrhnike za nadučitelja v Višnjo Goro, naslednje leto pa je postal nadučitelj na Igu. Predsednik podružnice je postal začasno dosedanji podpredsednik kaplan z Vrhnike Leopod Turšič, ki je poučeval na Vrhniki od leta 1909 do 1913. Z Vrhnike so bili člani Slomškove zveze veroučitelji Frančišek Vovko, Ivan Primar in Frančišek Golmajer, od učiteljev Ivan Štrekelj, ki je leta 1913 postal predsednik podružnice, ter učiteljice Marija Marinko, Zora Levstik in Julija Spitzer. Podružnica je imela svojo knjižnico, prirejala je izlete za članstvo in ob zborovanjih predavanja. Že leta 1910 je predaval vrhniški kaplan Leopold Turšič. Naslov predavanja je bil: Ali je zunaj cerkve sodelovanje dušnega pastirja in učitelja koristno, potrebno, možno? Leta 1911 je predaval Robert Ziegler o vzgojnem pomenu šolskih hranilnic in o tem, kako uporabiti šolski izlet v učne namene. Leta 1914 je spet prišel predavat o regulaciji učiteljskih plač. Ivan Štrekelj je leta 1913 predaval o tem, "kako more učitelj spreobrniti skrajno nemarne in zanikarne učence." Po letu 1914 ni več poročil o delovanju podružnice Slomškove zveze na Vrhniki. Da je verjetno še delovala, pa pričata podatka, da je leta 1920 postala njena članica učiteljica Albina Malavašič, naslednje leto pa Marija Petkovšek. Prispevkov vrhniških učiteljev v Slovenskem učitelju, glasilu Slomškove zveze, ni opaziti. Lahko pa omenim, da sta vanj pisala učiteljica in učitelj, ki sta pred tem delovala na Vrhniki. To sta Albina Malavašič, tedaj poročena Zakrajšek, in pa Anton Smerdelj, ki je učil v Ljubljani. Kronološko omenjam tudi druga učiteljska društva, pri katerih je sodelovalo vrhniško učitelj stvo. Najstarejše učiteljsko društvo pri nas so ustanovili leta 1860. Imenovalo se je Društvo v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem, povod zanj pa je bil slab socialni položaj učiteljev. Delovalo je do leta 1918. V njem je od začetka deloval zanimiv vrhniški učitelj Leopold Cvek. Ta je vodil vrhniško šolo od leta 1843 do 1849, nato je služboval v Cerkljah na Gorenjskem, leta 1855 pa se je vrnil na Vrhniko in tu deloval do leta 1874, ki je odšel v Ljubljano. Že leta 1860 je postal odbornik društva in nato njegov član. Sicer je bil znan skladatelj in je objavil številne cerkvene skladbe. Sicer pa je bil tudi član Filharmonične družbe, ki so jo ustanovili leta 1794, in pa Glasbene matice, ki so jo ustanovili leta 1872. Avstrijski osnovnošolski zakon iz leta 1869 je določal, da morajo posamezni okraji vsak mesec prirejati učiteljske konference, na katerih obravnavajo posamezne teme o vzgoji in pouku. Vrhniški učitelji so spadali v okraj, imenovan Ljubljanska okolica. Na konferencah sta bila zelo aktivna voditelja šole Vincenc Levstik in Fran Stoječ, poleg njiju pa tudi Leopold Cvek, Jernej Černe, Robert Ziegler, po letu 1905 pa tudi vodja šole Kari Matajec. Nekateri so imeli tudi zanimiva predavanja. Leta 1876 je Vincenc Levstik predaval o jezikovnem pouku v drugem razredu, leta 1879 pa Fran Stoječ o poučevanju zgodovine domovine in pa o zemljepisu na podlagi novega zemljevida za Kranjsko s poudarkom na ljubljanski okolici. Leta 1888 je predavala Ana Pour o tem, Kako more šola v otrocih čute domovinske ljubezni in zvestobo udanosti do presvetlega vladarja buditi in poživljati. Leta 1890 je ista predavateljica Ovek Leopold, (1814—1896), uSitelj in skladatelj. 34. Leopold Cvek (1814-1896) učitelj in skladatelj. govorila o disciplini, o pouku realij v štiri-razrednicah pa Vincenc Levstik. Leta 1892 je predavala Ivanka Vidic o učiteljevem delovanju pred poukom in po pouku glede discipline. Leta 1907 je imela na letni konferenci Darinka Franke praktičen nastop z učenkami 3. razreda. Družbo sv. Cirila in Metoda so ustanovili leta 1885. Podpirala naj bi upoštevanje slovenščine kot učnega jezika in se bojevala zoper raz-narodovalni družbi Deutscher Schulverein in Lega nazionale. Njen namen je bil ustanavljati slovenske šole in vrtce v krajih, kjer jih oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile. Denarno je podpirala tudi slovenske osnovne šole, učitelje, študente. Sredstva je zbirala s prostovoljnimi prispevki, članarinami, zalaganjem blaga v korist družbe, prodajanjem razglednic in voščilnic. Leta 1913 je bilo 284 podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Po koncu prve svetovne vojne je bilo njeno delovanje zelo okrnjeno, po drugi svetovni vojni pa je praktično zamrlo. Na Vrhniki so delovale tri podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Moško družbo so ustanovili leta 1887. Od učiteljev sta v družbi delovala Alojz Luznik, in sicer med letoma 1897 in 1907, učitelj verouka Fran Bernik pa je bil njen tajnik in blagajnik med letoma 1900 in 1907. Žensko podružnico so ustanovili leta 1892. Tajnici družbe sta bili učiteljici Ana Pour med letoma 1894 in 1901 in Pavla Gotzl med letoma 1904 in 1907, odbornici pa sta bili Ana Pour med letoma 1892 in 1894 ter Ivanka Vidic med letoma 1892 in 1894. V letu 1892 je ženska podružnica pripravila originalno predstavo in skupaj so zbrale 299 goldinarjev.6 Leta 1909 so ustanovili skupno Družbo sv. Cirila in Metoda. Blagajničarka te družbe je bila učiteljica Pavla Gotzl med letoma 1909 in 1918, odborniki pa so bili ravnatelj šole Kari Matajec med letoma 1909 in 1918 ter učiteljici Angela Petrič in Amalija Komotar med letoma 1912 in 1918.7 Leta 1894 so učitelji ustanovili društvo Učiteljski konvikt, ki se je po letu 1918 preimenovalo v Učiteljski dom. Njegov namen je bil imeti lasten dom, v katerem bi bil tudi dijaški dom za učiteljske otroke. Tak dom so v Mariboru dobili leta 1932, v Ljubljani pa leta 1936. Leta 1899 je za dom prispeval vrhniški učitelj Alojzij Luznik, ki je na Vrhniki učil od leta 1896 do upokojitve leta 1902, leta 1906 pa upokojeni nadučitelj Vincenc Levstik. Leta 1907 je prispeval za dom vrhniški vodja šole Kari Matajec, ki je tu deloval od leta 1905 do 1923. Ob tem je zanimiv komentar v Učiteljskem tovarišu, ki se čudi, da je prispeval za dom le Matajec: "Ali je na Vrhniki enorazrednica?"8 Leta 1930 so na Vrhniki priredili igro Duše, v kateri so med drugimi igrali tudi učiteljici Albina Malavašič Zakrajšek in Petra Obersnu ter šolski vodja Fran Pavletič. Za Učiteljski dom so s tem prispevali 900 dinarjev.9 Društvo učiteljic so ustanovili ob koncu leta 1897. Slovensko učiteljsko društvo je takrat predložilo deželnemu zboru spomenico, v kateri je predlagalo, da ima začasni učitelj 100 VRHNIKA (SODNI OKRAJ) (MOŠKA) Ustanovljena z odlokom deželne vlade v Ljubljani, št. 4123, 19. 4. 1887. Leto Pokrovitelj Ustanovniki Letniki Podporniki Skupaj Prisp. kron 1887 1 17 32 10 60 582,00 1888 1 17 32 - 50 252,00 1889 1 17 32 - 50 84,80 1890 1 17 32 - 50 66,00 1891 1 17 32 - 50 48,00 1892 1 17 32 - 50 30,00 1893 1 17 32 - 50 21,20 1894 1 20 31 - 52 72,00 1895 2 20 35 - 57 304,88 1896 - - - - - 78,00 1897 4 20 39 - 63 124,00 1898 - - - - - 67,08 1899 - - - - - 97,00 1900 7 20 39 - 66 102,00 1901 - - - - - 116,00 1902 - - - - - 121,60 1903 7 20 60 16 103 - 1904 7 20 60 16 103 82,00 1905 7 20 60 16 103 - 1906 7 20 60 16 103 - 1907 7 20 - - - - 1908 - - - - - SKUPAJ 2.248,56 Odbor podružnice Predsedniki: Tomaž Potočnik, kaplan, (1887-1888); Ivan Koprivnikar, dekan, (Vrhnika), (1888-1893); dr. Janko Marolt, zdravnik, (1894-1898); Lovro Gantar, dekan, (1900-1907). Tajniki: Anton Flis (1890-1894); Luka Smolnikar, kaplan, (1894-1898); Frančišek Bernik, kaplan, (1900-1907). Blagajniki: Jožef Lenarčič, deželni poslanec, (1890-1894); Ivan Gruden, davkar v p., (1894-1898); Frančišek Bernik (1900-1907). Namestnik predsednika: Gabrijel Jelovšek, župan, (Vrhnika), (1890-1907). Odborniki: Ivan Gruden (1890-1894); Simon Ogrin, podobar, (1890-1894); Jožef Verbič, (Borovnica), (1890-1894); Josip Kavčič, davčni kontrolor, (1894-1900); Štefan Rihar, kaplan, (1894-1896); Alojz Luznik, učitelj, (1897-1907); Frančišek Papler, nadučitelj, (Borovnica), (1897-1907). 35. Tabela moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metod goldinarjev manj plače na leto kot začasna učiteljica. Učitelji in ravnatelji na ljudskih šolah naj bi imeli 150 goldinarjev več, učitelji in ravnatelji na meščanskih šolah pa 200 goldinarjev več kot njihove ženske kolegice. Učiteljice so se temu odločno uprle in ustanovile svoje društvo pod geslom: "Za enako delo enako plačilo!" Društvo je imelo poleg boja za enako- ., 1887-1918. pravnost učiteljic tudi nalogo materialno podpirati učiteljice ob bolezni in izstopu iz službe, pospeševati nadaljnje izobraževanje učiteljic in ustanavljanje strokovnih šol za dekleta. Glede plač so s svojim protestom le delno uspele, ker so učitelji v prvem in drugem plačilnem razredu še vedno imeli 10 % višje plače kot učiteljice. Zanimivo je, da je društvo že leta VRHNIKA (ŽENSKA) Ustanovljena z odlokom deželne vlade v Ljubljani, št. 12368, 10. 10. 1892. Leto Pokrovitelji Ustanovniki Letniki Podporniki Skupaj Prisp. kron 1892 - - - - - 226,20 1893 1 6 39 - 46 448,00 1894 1 6 48 30 85 298,00 1895 2 6 42 30 80 128,00 1896 - - - - - 284,00 1897 3 6 52 - 61 125,00 1898 - - - - - 96,16 1899 - - - - - 200,00 1900 3 6 52 - 61 220,00 1901 - - - - - 140,00 1902 - - - - - 105,00 1903 3 6 52 10 71 - 1904 3 6 52 10 71 386,00 1905 3 6 52 10 71 406,00 1906 3 6 52 10 71 - 1907 3 6 - - - 193,00 1908 - - - - - 469,00 SKUPAJ 3.724,36 Odbor podružnice Predsednice: Ana Lenarčič, žena veleposestnika in poslanca, (1892-1894); Marija Marolt, zdravnikova žena, (1894-1907); Ema Modic (1908). Tajnice: M. Kotnik, (Verd), (1892-1894); Ana Pour, učiteljica, (1894-1901); Pavla Gotzl (1904-1907). Blagajničarke: Marija Petrič (1892-1893); Marija Marolt (1893-1894); Fani Golli, davkarjeva žena, (1894-1896); Berta Komotar, notarjeva žena, (1897-1900); Zora Lenarčič (1900-1907). Namestnica predsednice: Marija Gruden, žena davkarja v p., (1892-1907). Odbornice: Ana Pour (1892-1894); Ivanka Vidic (1892-1894); Olga Gruden, hči davkarja v p., (1894-1896); Mici Teršar, posestnikova hči, (1894-1898); Kati Flis, knjigovodjeva žena, (1897-1898). 36. Tabela ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metod 1902 predlagalo volilno pravico za ženske. Bile so tudi proti celibatu učiteljic in se zavzemale za pravico, da učiteljice lahko poučujejo tudi po poroki. Prirejale so razne tečaje: gospodinjske, kuharske, šivalne, higienske in socialne. Društvo je delovalo do leta 1931, potem pa se je preoblikovalo v zadrugo Dom učiteljic, ki je imela glavni cilj postaviti dom za učiteljice, ki bi bil poleg stanovanj za učiteljice tudi družabno središče.10 Zadruga je delovala do leta 1948, ko so jo ukinili. Med odbornicami, zastopnicami posameznih okrajev, je bila že leta 1897 izvoljena za ljubljansko okolico Ivanka Vidic, ki t, 1892-1918. je na Vrhniki poučevala od 1885. do smrti leta 1900. Za njo je postala zastopnica Ana Pour, ki je na Vrhniki poučevala od 1885. do upokojitve leta 1903. Pisala je članke v strokovno revijo Učiteljski tovariš in v mladinsko revijo Vrtec. Zanimiv je njen že omenjeni prispevek v Učiteljskem tovarišu iz leta 1890 Črtice iz dekliške šole. V njem poudarja, da naj bo pouk nazoren, učiteljica pa mora poleg pouka deklice vzgajati tudi v dobre gospodinje. Posebej mora razvijati v njih ljubezen do maternega jezika, reda, snage, varčnosti in delavnosti. Za njo je postala odbornica društva spet učiteljica z Vrhnike Leto Pokrovitelji Ustanovniki Letniki Podporniki Skupaj Prisp. kron 1909 9 26 98 - 133 267,00 1910 9+2 26 80 - 117 106,00 1911 10+4 26 52 - 92 104,00 1912 12+4 26 58 - 100 110,00 1913 13+3 26 59 - 101 - 1914 12+4 26 59 - 100 - 1915 - - - - - - 1916 - - - - - 1.100,00 1917 - - - - - 1.000,00 1918 - - - - 1.000,00 SKUPAJ 3.678,00 Odbor podružnice Predsednik: Ivan Tomšič (1909-1918 (?)). Tajnika: Fedor Gradišnik, računovodja, (1909-1911); Fran /urca (1911-1918 (?)). Blagajničarka: Pavla Gotzl (1909-1918 (?)). Namestnica predsednika: Marija Gruden (1909-1918 (?)). Odborniki: Andrej Gampovčan (1909-1912), Kristina Hočevar (1909-1911), Milka Korenčan (1909-1918 (?)), Ivanka Košar (1909-1912), Karol Matajec (1909-1911, 1912-1918 (?)), Lovro Rogelj (1909-1918 (?)), Ivan Grampovčan (1911-1912), Josip Jurca (1911-1912), Amalija Komotar (1912-1918 (?)), Angelca Petrič (1912-1918 (?)), Mihael Tomšič (1912-1918 (?)). 37. Tabela skupne - moške in ženske - podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, 1909-1918. 38. Prvo obhajilo leta 1937. V drugi vrsti v sredini: učiteljici Albina Zakrajšek in Petra Petrovčič, katehet Franc Studen, dekan Janez Kette, katehet Štefan Kraljič, učiteljica Gabrova, učitelj v Blatni Brezovici Jože Zakrajšek. Marija Mlakar, ki je tu službovala od leta 1903 do 1922. Znana je bila tudi kot predavateljica in nekaj njenih člankov je bilo objavljenih v Učiteljskem tovarišu. Po letu 1918 sta bili odbornici za ljubljansko okolico z Vrhnike še učiteljici Albina Malavašič Zakrajšček in Marija Pleško, članici društva pa sta bili tudi Petra Obersnu Petrovčič in Marija Petkovšek. Marija Pleško, ki je na Vrhniki službovala do leta 1936, je bila v društvu zelo priljubljena kot predavateljica ter se zavzemala predvsem za gospodinj skonadaljevalne šole. Sestavila je tudi učni načrt za učiteljišča, ki bi bil primeren za učiteljice na podeželju, in društvo učiteljic ga je predložilo šolskim oblastem. Sicer je vodila gospodinjskonadaljevalno šolo na Logu pri Brezovici. Njeno predavanje O nujnosti izobrazbe učiteljic v kmetijsko gospodarskem oziru je bilo objavljeno v pedagoški reviji Popotnik 1926/27. Ko je Društvo učiteljic leta 1930 ustanovilo posamezne sekcije, sta Marija Pleško in Petra Obersnu vodili Ljudsko prosvetno sekcijo, ki je imela nalogo delovati na zunajšolskem področju. Marija Pleško je leta 1936 odšla z Vrhnike na novoustanovljeno gostinsko šolo v Ljubljano. Naslednja leta je še predavala na zborovanjih zadruge Dom učiteljic predvsem o pomenu tujskega prometa 39. Marija Petkovšek (6. 12. 1897-16. 3. 1982), učiteljica. v Sloveniji. Med učiteljicami, ki so za Dom učiteljic prispevale denarje bila leta 1939 tudi učiteljica Marija Arrigler, ki je na Vrhniki službovala od leta 1931. Leta 1898 so učitelji ustanovili društvo Učiteljska samopomoč z namenom omogočiti denarno podporo ob smrti člana družinam in pa pomoč ob bolezni. V tem društvu sta delovala vrhniška učitelja Anton Arko, ki je na Vrhniki služboval med letoma 1894 in 1899, in Anton Smerdelj, ki je tu učil od leta 1902 do 1905, ter učiteljica Angela Petrič, ki je na Vrhniki poučevala od leta 1911 do 1922. Splošno žensko društvo so ustanovili leta 1901 in je delovalo do leta 1945. Njegov namen je bil boj za politične pravice žensk, njihovo izobraževanje ter delo na kulturnem, socialnem in pedagoškem področju. Od vrhniških učiteljic je v društvu aktivno delovala Darinka Franke, ki je na Vrhniki službovala med letoma 1905 in 1921. Leta 1901 so ustanovili tudi pedagoško društvo Slovenska šolska matica, ki je delovalo do leta 1941. Njegov namen je bil izdajanje pedagoških knjig in prirejanje pedagoških predavanj. Skupaj je izdalo okrog 120 del, ki so obsegale številne metodike posameznih učnih predmetov. Šola na Vrhniki je postala članica društva leta 1913. Med letoma 1919 in 1921 je bil poverjenik društva za ljubljansko okolico učitelj Ivan Michler, ki je na Vrhniki poučeval od leta 1914 do 1932. Leta 1919 so postali člani društva Slovenska šolska matica tudi vrhniški učitelji in učiteljice Marija Marinko, Angela Petrič, Albina Malavašič, Darinka Franke, Karel Matejec, Emil Schiffrer, Ivan Štrekelj, Slavko Vuk in Ivan Lahajnar." Leta 1904 so učitelji ustanovili Učiteljsko tiskovno društvo, ki je imelo namen ustanoviti svojo tiskarno, v kateri bi tiskali svoje publikacije, učbenike in tiskovine. Društvo se je leta 1906 preimenovalo v Učiteljsko tiskarno in ta je postala najmočnejša učiteljska gospodarska organizacija. V njej sta delovala dva učitelja, ki sta sicer že odšla z Vrhnike. Prvi je bil Anton Smrdelj, ki je z Vrhnike odšel leta 1905. Med letoma 1906 in 1909 je bil v upravnem odboru Učiteljske tiskarne. Drugi je bil Ivan Michler, ki je z Vrhnike odšel leta 1932. Ta je postal odbornik Učiteljske tiskarne leta 1937, naslednje leto pa je postal njen predsednik.12 Prvega aprila leta 1912 so ustanovili Društvo upokojenega učiteljstva na Kranjskem. Društvo je imelo namen skrbeti za stanovske koristi in podeljevati sorodnikom umrlih članov denarno podporo za pogrebne stroške.13 Od vrhniških učiteljev sta v društvu delovala Vincenc Levstik (upokojen leta 1903) in Fran Stoječ (upokojen leta 1905). Leta 1908 je Stoječ v Učiteljskem tovarišu pozval upokojene učitelje, naj mu pošljejo nekatere svoje podatke, da bo sestavil statistiko. Ni znano, ali je bila kdaj objavljena. Za svoje delovanje je dobilo razne nagrade in priznanja tudi vrhniško učiteljstvo. Decembra 1863 je knezoškofijski konzistorij prvič razpisal ustanovne Metelkove nagrade. Dobili naj bi jih učitelji na deželi, "ki se lepo vedejo in so marljivi v svojem poklicu, pa še posebno pridno obdelujejo slovenščino in sadjorejo v šoli."14 Dobila sta jo dva vrhniška učitelja, in sicer leta 1870 Leopold Cvek, leta 1909 pa Ivan Štrekelj. Omenim pa naj, da je to nagrado dobil že v drugem letu svojega službovanja kasnejši učitelj in vodja šole na Vrhniki Vincenc Levstik, in sicer že leta 1866, ko je služboval na Dobrovi. Za 40-letno delo v šoli sta dobila častno svetinjo vrhniška učitelja Fran Stoječ leta 1908 in Vincenc Levstik leta 1916. Slednji je bil leta 1917 ob cesarjevem rojstnem dnevu tudi odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Šolski vodja Kari Matajec je bil leta 1916 med tistimi, ki so dobili "zahvalo za zasluge v prid vojni oskrbi".15 Naj ob koncu opozorim še na nekatere zanimive vrhniške učitelje, ki so se zapisali v slovensko zgodovino s svojim delovanjem. Kar nekaj jih je, ki so delovali na glasbenem področju. Poleg že omenjenega glasbenika Leopolda Čveka je bil zelo znan tudi Franc Bernik, ki je poučeval verouk na Vrhniki med letoma 1898 in 1903. Objavil je številne skladbe in članke v Cerkvenem glasbeniku, kasneje pa tudi nekaj knjig, med njimi je bila najbolj znana Zgodovina fare Domžale iz leta 1923. S skladateljstvom sta se ukvarjala tudi znana vrhniška učitelja Fran Stoječ in Vincenc Levstik. Alozij Luznik, ki je na Vrhniki učil med letoma 1896 in 1902, je že leta 1889, ko je učil v Škrbini na Krasu, izumil didaktofon, takrat enega najboljših glasbenih instrumentov.16 Ukvarjal pa se je tudi z drugimi stvarmi, o čemer priča obvestilo v Učiteljskem tovarišu: "Gosp. Alojzij Luznik je nastopil potovanje po vseh domačih deželah. Poleg glasbenih aparatov ima še druge zanimive reči, tako npr. nov pisalni stroj izvrstnega sistema, pri kojim je pisava sproti vidna, mehanika enostavna, trpežna, cena nizka. S strojem se lahko 3krat tako hitro piše kakor s peresom. S seboj ima tudi uzorce moderne in cene razsvetljave in poleg drugih rečij tudi najnovejši gramofon (fonograf), ki imenitno posnema godbo, petje izd. Ter se na prostem sliši skoraj 400 metrov daleč. Vsi ti aparati se pri njem lahko naroče."17 Znana koncertna pevka je bila vrhniška učiteljica Jelica Sadar Vuk, ki je tu poučevala od leta 1920 do 1928. Študirala je solo petje na Glasbeni matici in priredila mnogo samostojnih koncertov, med njimi tudi na Vrhniki ob odkritju spomenika Ivanu Cankarju leta 1930. Kot pisatelj pa je bil znan Peter Bohinjec, ki je na Vrhniki kaplanoval med letoma 1890 in 1893. V teh letih je zelo veliko objavljal zlasti v Domu in svetu. Udejstvoval se je tudi kot zgodovinar, potopisec in dramatik. Tudi sicer zelo aktivni vrhniški učitelji so delovali tudi na drugih področjih. Jernej Cerne, ki 40. Obletnica zaključka osnovne šole. Sedijo: Iva Pečar, Elizabeta Osredkar, Martina Molk, učiteljica Marija Petkovšek, Ivanka Stanovnik, Petra Ferbežar, neznana. Stojijo: neznani, Janez Dobrovoljc, Jure Grampovčan, neznani, Lenart Popit, Podlipčeva, Žnidaršič, g. Tomaž Grom. je na Vrhniki učil od leta 1899 do 1902, je bil zlasti znan kot čebelar. Leta 1895 je izšla njegova knjiga Umno čebelarstvo. Ivan Michler je bil zelo znan speleolog in je odkril in raziskal številne jame ter objavil o tem veliko člankov. Kot soavtor je sodeloval pri knjigi Postojnska jama, ki je prvič izšla leta 1952 in doživela več izdaj. Poleg že omenjene učiteljice Marije Pleško, ki je leta 1940 sodelovala pri knjigi Prehrana. Kuhanje, sta bila za zgodovino vrhniške šole zaslužna tudi učiteljica Marija Petkovšek in učitelj Grega Novak. Prva je na vrhniški šoli učila od leta 1920. Ob tridesetletnici postavitve novega šolskega poslopja na Vrhniki je v jubilejni publikaciji, ki je izšla leta 193418, objavila daljši prispevek Zgodovina vrhniške šole. Grega Novak, ki je prišel na vrhniško šolo leta 1923, je ob petdesetletnem jubileju te šole napisal publikacijo Ob petdesetletnem jubileju vrhniške šole 1904-1954. OPOMBE: 1 Imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem o začetku leta 1870. V Ljubljani, 180, str. 7. 2 Z Vrhnike. (+ Ivanka Vidic). Učiteljski tovariš 1901, str. 16. 3 Vrhniški krožek. Učiteljski tovariš 1927/28, (31. 3.), št. 37, str. 5. 4 Vrhniško-logaška podružnica. Slovenski učitelj 1910, str. 213. 5 Vrhniško-logaška podružnica. Slovenski učitelj 1911, str. 21. 6 Vestnik šolske Družbe sv. Cirila in Metoda VIL Ljubljana, 1893, str. 27. 7 Andrej Vovko: Tabele podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918. Priloga k doktorskemu delu. Ljubljana, 1992, str. 181-183. 8 Letnino za Učiteljski konvikt so plačali. Učiteljski tovariš 1907, str. 78. 9 Za Učiteljski dom Ljubljana. Učiteljski tovariš 1929/ 30, (22. 5.), št. 39., str. 2. 10 Angela Vode: Aktivnost slovenskih učiteljic. Zbrana dela Angela Vode, 1. knjiga, Ljubljana, 1998, str. 263. 11 Imenik društvenikov za leto 1919. Pedagoški letopis za leto 1919, Ljubljana 1920, str. 44 12 Vekoslav Mlekuž: Kronika Učiteljske tiskarne od leta 1906 do 1940. Ljubljana 1943,1 del, str. 30; III. del, str. 3. 13 Slovenski učitelj 1912, str. 91. 14 Iz Ljubljane. Učiteljski tovarš 1864, str. 32. 15 Najvišjo zahvalo za zasluge ... Slovenski učitelj 1916, str. 65. 16 Alojzij Kecel: Didaktofon. Popotnik 1889, str. 202-203. 17 Gosp. Alojzij Luznik. Učiteljski tovariš 1902, str. 183. 18. Tridesetletni jubilej državne narodne šole na Vrhniki 1904 - 1934. Izdal in založil krajevni šolski odbor na Vrhniki (predstavnik Stanko Hočevar). Aleksandra Serše OB STOLETNICI VRHNIŠKEGA VODOVODA 41. Vodohran na Sveti Trojici, zgrajen leta 1904. Vrhnika, Hrib in Stara Vrhnika so kraji, ki letos praznujejo stoletnico napeljave vodovoda. Leta 1904 je po vodovodnih ceveh v vrhniške domove pritekla pitna voda. Kakšno vodo so pili prebivalci občine Vrhnika nekoč, kako dolgo in težko so čakali na vodovod, bomo poskušali zelo fragmentarno orisati v pričujočem prispevku.1 Preden je pitna voda po vodovodnih ceveh pritekla v domove Vrhničanov, so tržani Vrhnike in vaščani Hriba zajemali vodo za pitje, kuhanje, pomivanje in pranje v mimo tekočih potokih ali vodnjakih, ki so jih naredili tam, kjer tekoče vode ni bilo. Voda, ki so jo Vrh- ničani pili in uporabljali za kuho, je bila zelo onesnažena, tj. oporečna. Oporečnosti vode so botrovali razvita usnjarska obrt, živinoreja z napajanjem in perice s pranjem perila in odplakami. Tudi drugod po Evropi so se na podoben način oskrbovali z vodo, vse dokler se v 19. stoletju ni začela širiti smrtonosna bolezen, imenovana kolera.: Epidemije te bolezni so se dokaj pogosto ponavljale, vse dokler leta 1883 Robert Koch ni odkril, da se bolezen širi z okuženo vodo. Po odkritju razloga za okužbe so po Evropi začeli posvečati več pozornosti splošni javni skrbi za higieno in zdravje, k čemur lahko prištevamo tudi zajetja studencev z neoporečno vodo in napeljavo vodovodov. V spisih arhivskega gradiva deželnega zbora in odbora za Kranjsko3 lahko beremo, da so epidemije na svojem smrtonosnem pohodu kar nekajkrat obiskale Kranjsko. Epidemija leta 1886 pa je bila povod, da so prebivalci Vrhnike začeli poizvedovati o vzrokih okužbe. Zdravstvena komisija, ki je obiskala občino avgusta istega leta, je ugotovila, da je za slabe zdravstvene razmere kriva oporečna pitna voda. Prizadeti so ustrezno ukrepali in hoteli še podrobnejše podatke o vodi, ki so jo uporabljali. Zaprosili so profesorja Knapitscha, da opravi kemijske raziskave vode. Po natančni preiskavi studencev, vodnjakov in tekočih voda je profesor leta 1892 večino označil za "okužene". Začuda pa je menil, da je Ljubljanica primerna za uporabo z razlago, "da je tako močna, da vse škodljive substance, ki pridejo ali pritečejo vanjo, sama izčisti in uniči". Vrhničani niso čakali dolgo, že naslednje leto, 1893., so zaprosili deželni odbor za tehnični pregled zemljišča in za izdelavo načrta za vodovod. Na osnovi izmer je inženir pripravil projekt, ki ga je na seji deželnega zbora leta 1893 argumentirano predstavil poslanec Lenarčič.4 Poudaril je, da je glede na izsledke raziskav večina voda na območju občine oporečnih. Potoke so onesnaževali, kot smo že omenili, usnjarska obrt, perice in živinoreja. Vodnjaki pa so bili zaradi slabe zidave okuženi z amonijakom, ki je vanje pronical iz greznic in gnojnic. Glede neoporečnosti Ljubljanice se Lavrenčič ni strinjal z mnenjem profesorja Knapitscha. Menil je, da jo onesnažujejo pritoki, ki se izlivajo vanjo, in da kljub močnemu toku ostane onesnažena. Zaprosil je zbor za podporo v višini 5000 goldinarjev. Finančni odsek deželnega odbora je Vrhniki, na podlagi odklonilnega mnenja ljubljanskega župana Hribarja, namenil premalo finančnih sredstev.5 Gradnjo vodovoda so odložili in počakali na ugodnejše čase. Občina namreč v tistem času ni imela dovolj lastnih sredstev, da bi se sama lotila gradnje vodovoda. Njen proračun je finančno obremenjevala gradnja šole, železnice in ureditev dovoznih poti. Ugodnejše razmere za napeljavo vodovoda so se v vrhniški občini pokazale leta 1899, ko je državna uprava sprejela sklep, da bo podprla graditev vodovoda na Kranjskem iz melioracijskega sklada. Vrhniška občina se je nadejala, da bo lahko speljala svoje načrte iz leta 1893 tudi zato, ker ji je bil deželni odbor bolj naklonjen kot pred leti. Poslanec Jelovšek je 14. aprila 1899 v imenu zastopstva Vrhnike deželnemu zboru predložil prošnjo. Na XI. seji, 21. aprila 1899, so znova razpravljali o kakovosti vrhniške pitne vode. Poslanec Jelovšek, ki je zastopal interese vrhniške občine, je navedel podobne dokaze o onesnaženosti voda kot poslanec Lavrenčič leta 1893. Le glede Ljubljanice je dodal še tehtnejše, namreč da je kot vir pitne vode popolnoma neprimerna, saj je v deževnem obdobju postala umazana, "rjava kot čokolada ali kava, včasih celo rumena in polna prsti", in se je po dežju bistrila tudi štirinajst dni. Ob sušnem vremenu je udarila "vsa nesnaga na dan". O pritokih, kanalih, ki so se izlivali vanjo, in vodnjakih pa je ponovil besede govornika iz leta 1893. V razpravo je posegel ljubljanski župan Hribar,6 češ da je deželni odbor na seji 13. maja 1893 že dobil prošnjo za finančno podporo, v kateri sta bila prvič predstavljena natančen načrt in predračun del. Tokrat je bil Hribar bolj naklonjen vrhniškemu predlogu kot šest let prej. "Vrhnika je lepo mesto z lepo okolico." V razvoju turizma je videl napredek kraja in "slaba in zdravju škodljiva voda" se mu ni zdela primerna reklama. Drug njegov argument je bila Ljubljanica, ki se "od izvira pa do Vrhnike že toliko ogreje, da tam ni več primerna za pitje". Zaradi zgoraj omenjenih argumentov je ob koncu razprave Hribar predlagal, naj deželni odbor dodeli vrhniški občini 20 % sredstev od celotne vrednosti del. Sklep odbora z dne 21. aprila 18997 se je glasil, da bo občina prispevala 30 % stroškov. Občinski odbor pa je sprejel sklep, da bo s posredovanjem deželne vlade prosil za državno podporo v višini 50 %. Razpis. 919 Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.000 kron proračunjena dela in dobavo se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopndujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predložc do 10. avgusta ti. ob 10 uri dopoludne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, kterc morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Vrhniko." Ponudbi mora biti tudi dodana izrečena izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. K,-izven tega je dodati kot vadij še stavbenih stroškov v gotovini nli pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu na Vrhniki Občinski urad na Vrhniki dne 10. julija 1903. \ Gabrijel Viktor Jeloviek m. p. župan. 42. Razpis za gradnjo vodovoda na Vrhniki. Jelovšek se je finančnemu odseku zahvalil za 20 % podpore, vendar je bil razočaran, ker dežela ni bila pripravljena dati podpore v višini 25 %. Tako kot večino deželnozborskih debat o vodovodu je tudi to končal Hribar s pripombo, da ima Ljubljanica popolnoma dobro in zdravo vodo, čeprav ob deževnem vremenu "ni lepa niti prijetna za pitje". (na podlagi zakona, sprejetega 30. 5. 1869, št. 93), ki naj bi pripadala posameznemu lastniku parcele." Lastniki parcel so dobili primerno odškodnino. Za nadaljnje vzdrževanje vodovoda so bile določene služnosti na parcelah, čez katere je tekel vodovod, in sicer za polaganje vodovoda, vzdrževanje, popravila vodovodnih cevi in občasne nadzorne obhode. Zadeve niso stekle tako hitro in preprosto, kot je bilo sprva videti. Deželna vlada s predloženim načrtom in predračunom ni bila zadovoljna, zato je projekt vrnila deželnemu odboru s pojasnilom, da ga je treba dopolniti s podrobnejšimi načrti za zajetje, zidavo jaška za zmanjševanje pritiska vode in betonskega rezervoarja, hkrati pa izdelati tudi podrobnejši stroškovni izračun in analizo del. Na podlagi zavrnjenega projekta in zahtev deželne vlade je deželni odbor naročil podrobnejši projekt deželnemu inženirju Wicku (Viku).8 Projekt je bil leta 1901 dopolnjen.9 Vrhniška občina je upala, da bo dobila deželno in državno podporo. Nekaj stroškov je bila pripravljena pokriti tudi sama z najemom posojila. Ker je bil projekt precej obširen, je bilo treba pred graditvijo urediti podrobnosti z lastniki parcel, po katerih naj bi bil speljan vodovod.10 Uradni cenilci so ocenili višino odškodnine Po ureditvi formalnosti s parcelami, prek katerih naj bi bil speljan vodovod, in na podlagi dovoljenja, ki ga je izdalo okrajno glavarstvo Ljubljana občini Vrhnika za gradnjo vodovoda na osnovi vodnopravnega zakona ter stavbnega reda leta 1902,12 so leta 1903 v dnevnem časopisju razpisali natečaj za oddajo del. Na razpis se je odzvalo šest stavbnih družb. Podjetniki so ponudbe oddali do 10. avgusta 1903. Še isti mesec so na občinski seji soglasno sklenili, da bodo dela zaupali podjetju z Dunaja, ki je predložilo najugodnejšo ponudbo, in sicer podjetju VVagenfiihrer za 81.690 kron.13 Zanimivo je, da v gradivu deželnega odbora najdemo posebno mapo s podatki o gradnji vodovoda za vas Stara Vrhnika. Spisi so izločeni zato, ker so za Staro Vrhniko zgradili samostojen vodovod, ki ni bil povezan z vrhniškim. Vaščani Stare Vrhnike so oddali prošnjo za napeljavo vodovoda šele potem, ko je Vrh- 43. Vodno zajetje v Stajah, zgrajeno leta 1904. nika zanj že dobila dovoljenje. Prošnjo so utemeljili z razlago, da vodo dovažajo v sodih. Deželni odbor je ugodil njihovi prošnji in poslal deželnega hidrotehnika. Na podlagi študije, ki so jo opravili na terenu, je Deželni stavbni urad ugotovil, da bi lahko vodovod za Staro Vrhniko napeljali na dva načina, ki sta si bila stroškovno zelo podobna. V prvem primeru bi se starovrhniški vodovod povezal z vrhniškim, v drugem pa bi bil samostojen. Sprva so želeli napeljati skupen vodovod za vse tri zaselke skupaj, in sicer za Vrhniko, Hrib in Staro Vrhniko. Prebivalci ali bolje posestniki Stare Vrhnike so že v začetku leta 190114 z dopisom, naslovljenim na deželni odbor, zaprosili, da bi se vodovod za Staro Vrhniko napeljal neodvisno od vrhniškega. V dopisu so svojo prošnjo utemeljili z naslednjimi razlogi: - da je razdalja od Korit (kjer je bilo predvideno zajetje za Staro Vrhniko) krajša kot od Svete Trojice, kjer naj bi bil skupni rezervoar vode za vse tri kraje, tj. Vrhniko, Hrib in Staro Vrhniko. Hkrati se jim je zdelo tudi zemljišče od Korit do zaselka primernejše za kopanje in polaganje vodovodnih cevi kot zemljišče od Svete Trojice; S". T, 44. Skica vrhniškega in starovrhniškega vodovoda iz leta 1901. - da je velikokrat ob poletni vročini pri izviru v Stajah (zajetje za Vrhniko in Hrib) zmanjkalo vode in je obstajala torej velika verjetnost, da tam vode ne bo dovolj niti za Vrhniko in Hrib; - hkrati so menili, da se bo sčasoma potreba po vodi na Vrhniki še povečala zaradi industrije, ki je bila velika porabnica vode, in povečanja števila prebivalstva zavoljo železnice, ki je kraj povezala z Ljubljano. Dopis so sklenili z mislijo, da bi se z zajetjem pri Koritih (zajetje za Staro Vrhniko) izognili pomanjkanju vode in morebitnim sporom zaradi vzdrževalnih del in njihovih stroškov med zgoraj omenjenimi kraji." Drugače kot vrhniški posestniki so bili starovrhniški pripravljeni odstopiti svoja zemljišča za napeljavo vodovoda brez odškodnine. Z odlokom številka 10823 z dne 17. septembra 1903 je visoki deželni odbor vrhniško občino obvestil, da je poljedelsko ministrstvo odobrilo gradnjo vodovoda in potrdilo načrt vodovoda za vas Stara Vrhnika. Pripravljeno je bilo prispevati 40 % stroškov, deželni odbor 20 %, občina pa 30 %.16 V ta namen so posestniki Stare Vrhnike pri Mestni hranilnici Ljubljanski najeli 20.000 kron posojila s 4,5-odstotnimi obrestmi. Izdelavo načrtov je deželni odbor poveril inženirju Viku, ki je že prej pripravil načrt za Vrhniko.17 Ko so bile vse pripravljalne faze za začetek gradnje urejene, je okrajno glavarstvo v Ljubljani 16. oktobra 1903 izdalo dovoljenje za gradnjo vodovoda tudi Stari Vrhniki, in sicer na podlagi izdelanega načrta, vodnega zakona in ogleda komisije.18 Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo vodovoda. To so prepustili podjetniku, ki je gradil že vrhniški vodovod, in sicer za vsoto 31.000 kron. Pogodbo, ki so jo sklenili s podjetnikom, so dali v potrditev deželnemu odboru.19 Dela so se začela pozno jeseni. Vaščani so od izvajalca zahtevali, naj bo delo opravljeno do pomladi. Podjetnik se je lotil dela takoj (decembra), a ga je po določenem času zaradi zime prekinil. Posestniki so bili zaskrbljeni, da dela do pomladi, ko so hoteli začeti opravljati delo na poljih, ne bo končal, zato so se s prošnjo obrnili na deželni odbor. Prosili so za posredovanje pri podjetniku. Deželni odbor je menil, da podjetnika nikakor ni mogoče prisiliti, da bi nadaljeval delo v zimskem času (v februarju).20 Kljub mnogim nevšečnostim pri gradnji sta bila oba vodovoda končana leta 1904. Predali so ju v javno uporabo, a žal se je že na začetku izkazalo, da vse le ni delovalo, kot bi moralo. Pri prvi kolavdaciji, ki je bila 25., 26. in 27. septembra 1905,21 so na vrhniškem vodovodu opazili pomanjkljivosti, ki jih je moral izvajalec odpraviti. Naslednje leto so znova opravili kolavdacijo, a tokrat na obeh vodovodih. Županstvo na Vrhniki je dobilo pod št. 4677 in 4678/05 od deželnega odbora nalog, da pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani prosi za kolavdacijo vrhniškega in starovrhniškega vodovoda. Okrajno glavarstvo dolgo ni ugodilo prošnji in zaradi zamude je podjetnik upravičeno zahteval, naj županstvo še enkrat posreduje pri okrajnem glavarstvu.22 Ogled je bil opravljen leta 1906, in sicer za Staro Vrhniko 22. in 23. in za Vrhniko 25. in 26. septembra 1906. Komisija se je obakrat sestala ob deseti uri zjutraj pri zajetju, in sicer prvič na Rebru (pri Koritih) in drugič pri Stajah, nato pa je skupaj z vsemi zainteresiranimi opravila obhod obeh vodovodov.23 Iz zapisnika je razvidno, da predvideno zajetje dveh studencev ni zadoščalo za potrebe po pitni vodi v obeh omenjenih krajih. Po mnenju kolavdacijske komisije je bilo nujno poiskati še eno zajetje. Pri izvedbi obeh projektov so se v času garancije pokazale mnoge pomanjkljivosti, ki jih je podjetnik odpravil. Sledila je še ko-lavdacija ali bolje nadkolavdacija leta 1907.24 Vrhniški vodovod je deloval, a kljub odpravljenim napakam so ostale mnoge nepravilnosti. Med prvo svetovno vojno so se poleg starih nevšečnosti pojavile nove, ki so jih Vrhničani želeli leta 1916 odpraviti s pomočjo vojske in z deželno denarno podporo. Odgovor deželnega odbora na njihovo prošnjo pa je bil negativen: "... počakajte na primernejše čase .. ,"25 In kdaj so ti primernejši časi nastopili? Na to vprašanje v tem prispevku ne moremo odgovoriti, ker se spisi, ki so ohranjeni v že omenjenem fondu deželnega odbora in zbora za Kranjsko, končajo z letom 1927,26 ko je vrhniška občina zaprosila oblastni odbor za finančno podporo za novo zajetje in popravilo vodovoda. Odgovora na prošnjo v dopisu ni. Morda ga lahko iščemo v gradivu oblastega odbora ali občinskem gradivu. Dejstvo pa je, da občina očitno še tudi deset let po vojni ni imela dovolj sredstev, da bi sama obnovila vodovodno omrežje. Za graditev vrhniškega vodovoda je podjetnik dobil 92.225 kron in 39 h. Matek Prelovšek, mestni inženir, ki je vodil projekt, pa 563 kron in 77 h.27 Zadnji obrok državne podpore za leto 1906 v višini 7481 kron in 74 h je bil nakazan šele po odpravi vseh nepravilnosti, ki so se pokazale med delovanjem vodovoda v garancijskem roku.28 Finančne zagate pri starovrhniškem vodovodu pa so se vlekle tja do leta 1910. Dopolnitve del na vodovodu Stara Vrhnika je opravil izvajalec del za 31.000 kron. A še preden je bil vodovod končan, je bilo že videti, da zajeti izviri ne bodo zagotavljali dovolj vode v sušnem času, zato so vključili še en studenec, ki pa ga pri projektu niso upoštevali, zato je podjetje za dodatna dela izstavilo račun v višini 36.085 kron in 76 h. Stroški so se ob pregledu vodovoda znižali na 35.076 kron in 80 h, ker izvajalec ni naredil predvidenih dvanajstih, ampak le deset hidrantov. Mestni inženir je dobil za opravljeno delo pri nadzoru gradnje starovrhniškega vodovoda 252 kron in 60 h honorarja.29 Ob koncu prispevka lahko le povzamemo, da so na Vrhniki sicer dobili vodovod, a so se njegove pomanjkljivosti kazale še nadaljnjih triindvajset let. Pojavljale so se tudi nove, ki sta jim botrovala prva svetovna vojna in povečanje števila prebivalcev. OPOMBE: 1 Serše, Saša: Kakšno vodo so pili na Vrhniki v 19. stoletju? v: Arhivi, 26/1, Ljubljana 2003, 115-118. Pričujoči članek je deloma povzet. 2 Keber, Katarina: Ne hodite v Ljubljano, doli je bolezen! V: diplomski nalogi: Kolera v Ljubljani v letih 1836 in 1849, Ljubljana 1998, str. 23; Laibacher Zeitung, 12. maj 1836, št. 38; Kobal, F.: O koleri na Kranjskem. Zbornik SM, zv. XII, Ljubljana 1911; Studen, Andrej: Stanovati v Ljubljani. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1995, str. 38. Raziskave o epidemijah kolere na Slovenskem še niso končane, zato ni natančnješih podatkov o razširjenosti bolezni v letu 1886. Glej Studen, str. 39 "leta 1886 je epidemija kolere ponovno obiskala Kranjsko in njeno prestolnico". 3 Arhiv Republike Slovenije (AS), fond AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, 1893/ spis 529, š. 1159. 4 Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani (Obravnave zv. 34) 1892-1893, Ljubljana 1893, str, 304-307. 5 AS 38, IX/3, 1899/4801, š. 1159. 6 Obravnave, zv. 40, str. 251-252. 7 Obravnave, zv. 40, priloga str. 48. 8 Obravnave, zv. 41, priloga, str. 54, (8. januar 1900); AS 38, IX/3, 1900/9397, š. 1159. 9 Obravnave, zv. 42, priloga, str. 135, (1. julij 1901). 10 AS 38, IX/3, 1902/5058, š. 1159; Razglas 3. aprila 1902. "Zajetje je predvideno na parcelah 1174/148 in 1254 davčne občine Vrhnika pri izviru Stajah, speljano bo po ceveh do nabiralnika, ki naj bi po projektu stal na parcelah št. 2322 in 2324." 11 AS 38, IX/3, 1902/8714, š. 1159, Ljubljana, 16. junija 1902. 12 Sestanek komisije pri okrajnem glavarstvu je bil 9. maja 1902. 13 AS 38, IX/3, 1903/10306, š. 1159; 20. maja 1903, 29. junija 1903. Občinska seja je bila 23. avgusta 1903 na Vrhniki. 14 AS 38, IX/3, spis 1901/192, š. 1159. 15 AS 38, IX/3, spis 1901/192, spis 1903/11883, š.1159. 16 AS 38, IX/3, spis 1902/9207, š. 1159. 17 AS 38, IX/3, spis 1900/4745. Hidrološke raziskave so pokazale, da bi se dalo vodo v Staro Vrhniko speljati na dva načina, š. 1159. 18 AS 38, IX/3, spis 1903/12613, š. 1159. 19 AS 38, IX/3, spis 1903/12399, komisija je opravila ogled 12. oktobra 1903, š. 1159. 20 AS 38, IX/3, spis 1904/2057, š. 1159. 21 Glej še AS 38, IX/3, 1906/2618, š. 1159. Leta 1905 je deželni odbor na prošnjo županstva nakazal ob koncu del preostanek deželne podpore in hkrati zaprosil za izplačilo zadnjega dela državne podpore. Četrti obrok te podpore je bil izplačan 24. novembra 1905, in sicer 7040 kron. 22 AS 38, IX/3, spis 1905/6709, spis 1905/4678, spis 1905/8453, š. 1159. 23 AS 38, IX/3, spis 1906/11151, š. 1159. 24 AS 38, IX/3, 1907/14755, več podatkov, kako so bile odpravljene napake po kolavdaciji leta 1906 in o napakah, ki so se pojavile v garancijski dobi, š. 1159. 25 AS 38, IX/3, spis 1916/8943, š. 1159. 26 AS 38, IX/3, 1927/1233, š 1159. 27 Obravnave zv. 47, Ljubljana 1909. Priloge k stenografičnim zapisnikom obravnav. Letna poročila deželnega odbora za 1905, 1906, 1907. Leto 1905, str. 40. 28 Prav tam, 1906, str. 36. 29 AS 38, IX/3, spis 1906/2563, š. 1159. Stojan Jakin KAKŠNO VODO PIJEMO NA VRHNIKI DANES Kot je znano, segajo začetki organizirane oskrbe z vodo na območju Vrhnike v čas pred 100 leti, v čas zajetja voda zaplaninskega pokrova in zajetja pri Koritih na Stari Vrhniki. Že kmalu po dograditvi takratnega vodovoda pa so na Vrhniki ugotovili, da vode ni dovolj, zato je bilo treba poiskati nove vodne vire. Že v obdobju med obema svetovnima vojnama so zato raziskali in se priključili na omrežje zajetja Češnjevec, kar pa še vedno ni rešilo čedalje večjega povpraševanja po tej dobrini. Širjenje Vrhnike po drugi svetovni vojni je spet zahtevalo nove vodne vire, zato so tedanji načrtovalci uporabili izvir Primčev studenec. Vodni vir, ki je bil sprva dober, pa so prebivalci onesnažili s pozidavo njegovega zaledja, to je vzpetine Sveta Trojica. Razvilo se je novo naselje ob Dobovičnikovi cesti, ki ni imelo urejenega odvodnjavanja sanitarnih vod in te so se kmalu pojavile tudi v studencu. Posledica tega so bile epidemije zlatenice v sedemdesetih letih, kar je pomenilo, da Vrhnika preprosto ni več imela pitne vode. Voda v omrežju je bila močno klorirana, vendar še vedno oporečna, zato jo je bilo potrebno pre-kuhavati. Tedanja strokovna in politična javnost sta se zato odločili za iskanje novega vodnega vira, ki bo zdravstveno ustrezen, poleg tega pa bo količinsko zadoščal za normalno oskrbo tudi v sušnih mesecih. V presoji je bilo več tehničnih rešitev, od dodatnih zajetij pod Zaplano (drenaža v Starem malnu) do možnosti zajetja Ljubljanice in Bistre pri izviru ter njunega čiščenja in kondicioniranja. Prevladala pa je strokovna rešitev črpanja vode na Barju, tj. na tako imenovanem Borovniškem vršaju. vrnoLim prtom VRŠAJA KUtamiStice Skico 45a. Skica vzdolžnega prereza vodnega zajetja na t. i. Borovniškem vršaju. (S. Jakin). 45b. Skica prečnega prereza vodnega zajetja na t. i. Borovniškem vršaju. (S. Jakin). Čeprav so krajani o odločitvi močno dvomili, saj velja, da voda na Barju ni dobra, pa je zajetje, ki sega v globino več kot 50 m, izredno kakovostno ia zagotavlja popolnoma čisto vodo. Kot je razvidno iz priložene skice, je voda v več med seboj ločenih vodonosnikih, ki imajo tudi različne značilnosti. Tako so že na začetku ugotovili, da je v zgornjih plasteh povečana vsebnost železa, kar je ob stiku z zrakom povzročilo kosmičenje. Takšna voda je organoleptično neprimerna in jo je potrebno izločiti iz omrežja. To so napravili tako, da so na vodnjaku zatesnili gornji del in je voda lahko odtekala le iz najnižje plasti. Rešitev se je izkazala kot dobra, zato so tudi vse kasnejše vodnjake na Borovniškem vršaju gradili tako, da je njihovo napajanje mogoče le iz najglobljih plasti. Oskrba z vodo pa se ne konča pri vodnjaku in omrežju, ampak je izredno pomembno tudi varovanje vodnega vira. Vsak vodni vir ima namreč zaledje, iz katerega se napaja. Tako je zaledje zaplaninskega pokrova kraški svet vse do Nanosa, zaledje Primčevega studenca pa hrib Sveta Trojica. Obe zaledji pa sta žal ostali nezavarovani. Posledice so bile usodne. Če je voda iz zaplaninskega pokrova ob poprejšnjem razkuževanju še užitna, pa je zaradi onesnaženja Primčevega studenca zbolelo ogromno število Vrhničanov. Vendar nas tudi to ni izučilo. Z dograditvijo vodovodnega sistema Borovniški vršaj smo oporečne vodne vire sicer nadomestili, še isti hip, ko je zdrava voda pritekla iz pip, pa pozabili na varovanje njegovega zaledja. Pri tem nam znatno pomaga mati narava, saj je zaloga vode pod Barjem zaščitena z glinenimi plastmi, vendar pa obstaja možnost onesnaženja na mestih, kjer voda ponika. To pa sta rob Barja in območje proti rakitenski planoti, vključno z Borovnico. Zato se bo potrebno resno lotiti varovanja naših vodnih virov, da se zdajšnja izredno kakovostna in zdrava voda, ki jo pijemo na Vrhniki, ne bo spremenila v vodo Primčevega studenca. PRCtn PDOTIL 1BOKOVNlStlCe. S ki C " Franci Dovč IZBOLJŠEVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA BARJU IN ZADRUŽNA DEJAVNOST KMETOV V PRETEKLOSTI 46. "Mah" v Podgori ob Janezovem grabnu. Pogled z bale Vrhnika leži na robu Ljubljanskega barja in je na področju kmetijstva na tem zamočvirjenem delu močno odvisna od stanja tal in vode na tem območju. Posege na Ljubljanici so opravljali že Rimljani, saj so še danes vidni opuščeni dobri trije kilometri stare struge. Takratno regulacijo vodotoka so napravili iz transportnih razlogov, da so tok reke približali Podpeči, kjer so kopali podpeški marmor. Kasnejša dela na Ljubljanskem barju pa so usmerjena k osuševanju, tj. k pridobivanju čim večjega dela za kmetijstvo uporabnih površin, in trajajo že več stoletij. V začetku 18. stoletja, ko so po Barju že bili speljani potoki in odvodniki in je vsa voda z Barja odtekala in ob visokih vodah poplavljala v smeri proti Ljubljani, so povabili različne strokovnjake, ki naj bi predlagali ustrezne hidrološke rešitve. Poplave so grozile Ljubljani in za krajši ali daljši čas so bila poplavljena tudi zemljišča na Barju, vse do Vrhnike. Med prvimi tovrstnimi strokovnjaki sta navedena dva Italijana: S. De Grandi iz Bologne in U. Van-dahalo iz Mantove. Predlagala sta, da bi med Golovcem in Ljubljanskim gradom izkopali nov prekop, ki bi odvajal visoke vode, ki so se 47. Pogled z balona na Ljubljanico in obdelane barjanske travnike in njive. pojavljale na Barju. Čeprav so tudi drugi poznejši strokovnjaki svetovali podobne rešitve, jih niso nikoli uresničili. Koreniteje se je lotil reševanja poplavljenega Barja Zorn pl. Mil-denheim, ki je zaprosil dvor za brezplačno dodelitev 215 oralov zemljišča, ki bi ga na lastne stroške osušil. To je bila pogumna in presenetljiva odločitev, vendar je Marija Terezija njegovi prošnji ugodila šele, ko je inž. Fermaunt z Dunaja z meritvami potrdil, da je odtok vode mogoč. V sedmih letih, to je do 1769. leta, je dal Zorn izkopati dva kilometra dolg kanal do Ljubljanice in stranske odvodne jarke. Kanal je še danes znan pod imenom Zornovec, le da je zdaj dolg 15 km. Ta poseg se je dobro obnesel, zato je s podobnimi postopki nadaljeval tudi bistriški opat, ki je začel osuševati pri Pakem, na Dolu in pri Verdu. Marija Terezija je 1770. leta imenovala komisijo, v kateri sta bila dva patra jezuita, Lecchi in Gruber, ter inž. Liber. Gabrijel Gruber je bil profesor matematike v Ljubljani in je sodeloval v komisiji, ker je primanjkovalo sposobnih tehnikov. Sodelovala sta še major Strupi in inž. Huebert z Dunaja. Že čez dve leti so začeli izkopavati. Izkazalo se je, da je zaradi varčevanja pri dimenzioniranju, ki ga je predlagal inž. Huber, kanal preozek. Potrebna so bila dodatna izkopavanja in dodaten denar, dela pa so zamujala. Gruberja so razrešili in delo je poslej vodil inž. Strupi. 25. novembra 1780 je bil prekop končan in je stal dvainpolkrat toliko, kot so prvotno načrtovali. Gladina vode se je ob vodotokih Ljubljanici, Ižici in Borovniščici znižala za 30 do 60 cm. Za Barje se je začel zanimati tudi gradbeni direktor na Kranjskem Jožef Šemerl, ki je za odvajanje visokih vod in za plovbo po Ljubljanici predlagal gradnjo kanala od Vrhnike do Zaloga. Zaradi preobsežnosti njegov program ni bil sprejet. Deželni stanovi pa so leta 1807 potrdili načrt za poglobitev Ljubljanice in odpravo jezov. Čez devet let je Šemerl predložil končni predlog, ki je obsegal odstranitev mlinov in poglobitev Ljubljanice ter izkop obrobnih kanalov za sprejemanje voda s hribovja. Uresničevati so ga začeli, ko je 1823. leta z Dunaja prišel odlok, naj se dela takoj začnejo, in ga končali 1828. leta.1 Vse opravljeno delo pa bi bilo zaman, če kanalov in jarkov ne bi redno vzdrževali in bi se osušeni deli spet zamočvirjali. Sežiganje šote so prepovedali, česar pa predvsem na območju Bevk in Notranjih Goric domačini in lastniki zemljišč niso v celoti upoštevali, in pojavile so se posledice ponovnega za-močvirjanja. Prebivalci vasi na Barju so šoto rezali in sušili tudi za kurjavo. Vzrok takšnega početja je bilo med drugim pomanjkanje lastnih gozdov in drv za kurjavo. Če so že imeli drva, so bila v glavnem jelševa in hrastova, kar je pač raslo ob Ljubljanici. Med vojno se v gozdove po drva mnogi niti niso upali in tako so šoto za kurjavo uporabljali še vse do šestdesetih let 20. stoletja. Precej šote so še izrezali in prodali na vagone, nazadnje še za nastiljo v perutninskih farmah, kar je bil verjetno tudi zadnji zaslužek od rezanja šote. Uspehi v kmetijskem pridelovanju na osuše-nih delih Ljubljanskega barja v prvi polovici 19. stoletja so se pokazali najbolj pri posevkih rži, na drugem mestu je bil oves, nato krompir, ajda, na zadnjem pa ječmen. Kmetje pa so tudi sadili fižol in sejali proso. Katastrofalne poplave so na Barju nastopile spet 1926. leta in opozorile na nujnost nadaljevanja izsuševalnih del. Začeli so jih izvajati leta 1930 in končali leta 1947.1 Osuševanje Ljubljanskega barja je že od nekdaj potekalo z namenom, da bi pridobili več za kmetijstvo uporabnih zemljišč, zato so še naprej spodbujali obdelovanje Barja in leta 1900 ustanovili Društvo za pospeše- 48. Rezanje šote v Bevkah. 49. S kmetovim trdim delom in občutkom za prostor se je ohranilo večji del barja, tako kot ga vidimo na fotografiji. vanje obdelovanja Ljubljanskega barja. Najhujše zlo je bilo požiganje šote, ki je doseglo celo tolikšno razsežnost, da je ob blagem vetru nosilo pepel čez Ljubljano in so ga zaznavali prebivalci v severozahodnem predmestju Ljubljane. Barjani so požigali osuše-ni zgornji del in izrezovali šoto, misleč, da bodo tako osušili zemljo, kar je bilo zmotno. Šele ukrepi, ki so jih predvideli inšpektor za barjansko kulturo J. Koppens, predsednik društva dr. E. Kramer in njegov naslednik inž. J. Turk, so tudi s poskusi nakazovali, kako je treba tla obdelovati in gnojiti, da bo pridelek večji.3 Na osušenih površinah so deloma pasli, za zimo pa pripravljali seno. Drugih krmnih rastlin za živino niso pridelovali. Z obdelovanjem njiv in večjim pridelkom na travnikih se je na njivah v pridelovanju gomoljnic predvsem uveljavila pesa za krmo živini. Poskusili so tudi pridelovati sladkorno peso in so že imenovali odbor za postavitev sladkorne tovarne, a je zamisel kmalu zamrla. Kakovost sena je bila primernejša za konje kot za govedo. Razvila se je reja konj, za delo in za pleme. Osušeno Barje in predvsem trdinska tla ob robovih vasi so že omogočala tudi sajenje sadne- ga drevja, predvsem jablan in sliv, hrušk pa ne, ker imajo globoko navpično srčno korenino. Po vsej deželi so začeli ustanavljati sadjarska in vrtnarska društva ter podružnice matičnega društva v Ljubljani. V Bevkah2 so podružnico ustanovili 6. decembra 1925, na Vrhniki pa je bil občni zbor, ki se ga je udeležilo 71 članov, 3. januarja 1926 v gostilni Pri Draš-lerju. V Bevkah so podružnico vodili učitelji: upravitelj Srečko F. Kristan, šolski upravitelj iz Blatne Brezovice Jože Zakrajšek, tečaje gospodinjstva pa gospodična Pleškova z Vrhnike. Avgusta so članice priredile tečaj o vkuhavanju sadja, ki bi sicer zgnilo pod drevjem. Udeleženke so naredile odlične domače izdelke, med drugim tako imenovani zdriz in sadni sir. Tečajnic je bilo 25 in bile so tako navdušene, da so tečaj nadaljevale še septembra, ko so vkuhavale sokove.2 Zakrajšek je imel svojo drevesnico in oskrboval okolico s sadikami. Po drugi svetovni vojni je imel drevesnico v Blatni Brezovici Hladnik. A. Lap, ravnatelj mestnih nasadov, je v časopisu Slovenski narod 20. decembra 1933 zapisal, da bi na Barju lahko pridelovali zelenjavo, zlasti cvetačo v poznejšem času, ko je v Dalmaciji ni več. Pridelovali bi lahko tudi zelje in vrtne jagode ter robidnice. Pridelki na Barju so postajali vse obilnejši in omogočali povečevanje obsega živinoreje. Od travnih mešanic in izbire določenih trav so pridelovali seno za govedo. Pomembno vlogo je igral mačji rep, ki je dal dobro krmo in zadovoljiv pridelek. Pridelovali so tudi seme mačjega repa za semenarno v Ljubljani. Nato se je povečalo pridelovanje koruze, za zrnje in za silažo. To je zagotavljalo čedalje več dobre krme in ob zavzeti govedoreji je tudi pridelava mleka dosegla solidno količino. Poleg naravnih razmer, ki opredeljujejo kmetijsko dejavnost, pa je za Vrhniko pomembna tudi zadružna zavest. Pred stotimi leti, 19. oktobra 1904, so v register deželnega sodišča v Ljubljani vpisali mlekarsko zadrugo. Njeno ustanovitev je predlagal kaplan Matej Sušnik, ki se je zavzemal za socialno misel dr. Janeza Evangelista Kreka. Krek je želel pomagati v dolgove zapletenim kmetom in poudarjal, da je potrebno kmete gospodarsko organizirati, vzpostaviti produktivno zadružništvo in kmetom omogočiti boljšo splošno izobrazbo. Ker jim te primanjkuje, tudi strokovne izpopolnitve nimajo kam nasloniti. Za napredek pa je poleg splošne izobrazbe potrebna še politična zavzetost. Kmet mora natančno vedeti, kako je njegovo gospodarstvo povezano s politiko. Kaj mu pomagajo vzorni hlevi, če zaradi slabe državne politike svojih pridelkov ne more dostojno spraviti v denar!4 Spodbujal je ustanavljanje hranilnic in gospodarskih zadrug in predvidel, da je potrebno izpeljati naslednje naloge: - združevanje malih kapitalov v krajevno omejenih posojilnicah, ki posojajo zadružnikom, kolikor je mogoče, samo na osebno posojilo; - skupno nakupovanje v gospodarstvu in gospodinjstvu potrebnega blaga; - skupno prodajanje pridelkov in izdelkov; - skupno proizvajanje in skupno prodajanje blaga (vinarske, mlekarske zadruge).4 Po vzoru mlekarske zadruge je skupina Ver-janov 1937. leta ustanovila zadružno žago v Verdu. Z lastnim delom in deleži so postavili parno žago namesto prejšnjih devetih vodnih žag in takrat kot konkurenco drugim parnim žagam. Poudarjali so produktivno zadružništvo in si želeli organizirane trgovine. Akcijo so izpeljali pod gesloma Zadružništvo - naše bodoče gospodarstvo in Zadružništvo - rešitev delavca in kmeta. Zadnje je naletelo na ostre odzive in nasprotovanja, transparent so hoteli raztrgati, ker se politična usmerjenost delavcev s tem ni v celoti strinjala. Žaga je dobro delovala in prinašala članom gospodarski napredek.5 50. Prevoz strojev na zadružno žago v Verdu leta 1937. Parole na transparentih spodbujajo zadružništvo. VIRI: 1 Hočevar, A.: Melioracija Ljubljanskega barja (Poročilo o kmetijski anketi II) 1939, str. 116. 2 Sadjar in vrtnar, leto XII, str. 190, in leto XIII, str. 32. 3 Turk, J.: Izvestja društva o pospeševanju Ljubljanskega barja, 1. 1916. 4 Krek, J. E.: Izbrani spisi, V. zvezek, Mohorjeva družba, 1993. 5 Furlan, F.: Naša vas in zadružništvo. Janez Drašler in Tomaž Cunder KMETIJSTVO NA VRHNIKI DANES 51. Pogled z balona na osamelec Blatno Brezovico in vasi Lesno Brdo. V občini Vrhnika je skupaj 5569 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 1106 hektarov v hribovitem svetu, 4325 hektarov pa na Barju. Skupaj je njiv 1168 hektarov ali 20 % , od tega 62 % v VI. kategoriji in le 3,03 % v I. kategoriji. Travinje obsega 3684 hektarov ali 62 %, od tega 57,5 % v IV. kategoriji in le 0,54 % v I. kategoriji. Površin v zaraščanju je 832 hektarov ali 14 %, od tega 432 hektarov v hribih in 400 hektarov na Barju. Število kmetijskih gospodarstev Ob Popisu kmetijskih gospodarstev, ki ga je Statistični urad RS opravil v letu 2000, je b robu barja: Veliko in Malo Ligojno, Drenov Grič in bilo v občini Vrhnika 390 kmetijskih gospodarstev - kmetij, od tega 316 na območju zahodnega roba Ljubljanskega barja. Po evropskih merilih standardne ekonomske moči (ESU), ki upoštevajo proizvodno sposobnost obratov, so te kmetije neposredno primerljive z evropskimi. Kot je razvidno iz preglednice 1, se je število kmetij, tako na ravni občine Vrhnika kot tudi na ravni barjanskega dela občine, v zadnjih dveh desetletjih zelo hitro zmanjševalo, saj imamo danes na tem prostoru v primerjavi z začetkom osemdesetih let minulega stoletja le še dobro tretjino vseh kmetij. Proces naza- Naselje Število kmetijskih gospodarstev (kmetij) Povprečna letna stopnja Indeks Popis prebivalstva 1981 Popis prebivalstva 1991 Popis kmetijstva 2000 zmanjševanja 1981-2000 v % 91/81 00/91 Bevke 98 73 34 -5,4 74,5 46,6 Bistra 1 1 1 0,0 100,0 100,0 Blatna Brezovica 54 49 26 -3,8 90,7 53,1 Dragomer 62 35 15 -7,2 56,5 42,9 Drenov Grič 69 36 14 -8,1 52,2 38,9 Lesno Brdo 38 25 14 -5,1 65,8 56,0 Log pri Brezovici 86 60 30 -5,4 69,8 50,0 Lukovica pri Brezovici 42 28 16 -5,0 66,7 57,1 Mala Ligojna 20 16 13 -2,2 80,0 81,3 Mirke 9 6 3 -5,6 66,7 50,0 Podlipa 46 43 30 -2,2 93,5 69,8 Sinja Gorica 42 36 9 -7,8 85,7 25,0 Stara Vrhnika 84 75 26 -6,0 89,3 34,7 Velika Ligojna 46 42 29 -2,4 91,3 69,0 Verd 91 41 19 -7,9 45,1 46,3 Vrhnika 213 126 37 -8,8 59,2 29,4 z. rob Lj. barja - skupaj 1001 692 316 -5,9 69,1 45,7 Obč. Vrhnika - skupaj 1108 789 390 -5,3 71,2 49,4 Slovenija - skupaj 192090 156549 93213 -3,7 81,5 59,5 52. Preglednica 1: Spreminjanje števila kmetij v naseljih na zahodnem robu Ljubljanskega barja v obdobju 1981-2000. Proizvodna usmeritev kmetij dovanja je bil še zlasti intenziven v obdobju 1991-2000, ko je potekal celo hitreje kot na ravni celotne Slovenije. Iz pregleda gibanja števila kmetij po naseljih je razvidno, da je bila deagrarizacija poleg mestnega naselja Vrhnika še zlasti intenzivna v bližnjih primestnih naseljih (Verd, Stara Vrhnika, Sinja Gorica) ter v naseljih ob cesti Vrhnika-Ljub-ljana (Drenov Grič, Log, Dragomer). Poudariti je potrebno, da je v nekaterih naseljih število kmetij dejansko že doseglo tisto mejno raven, ki komaj še zagotavlja (ali pa tudi ne) obdelanost kulturne krajine. Proizvodna struktura kmetij na območju zahodnega roba Ljubljanskega barja je posledica tako strukture rabe kmetijskih zemljišč kot tudi deleža pridelave posameznih poljščin oziroma reje posameznih vrst živine. Podobno kot za vso Slovenijo je tudi za barjanske kmetije značilno, da je pridelava posameznih poljščin razdrobljena, setvena sestava pa dokaj poenostavljena in zožena. Delež kmetij, ki pridelujejo krmne rastline, predvsem koruzo za zrnje in silažno koruzo, je na območju Ljub- 53. Slika 1 - Prikaz deleža kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja, ki pridelujejo posamezne poljščine ter redijo posamezne vrste živali. celotnega obravnavanega območja ni bistveno spremenilo, izrazito pa se je zmanjšalo število kmetij, ki redijo živino. Pri nekaterih usmeritvah, kot je npr. prireja mleka, se je število kmetij v obdobju 1981-2000 zmanjšalo za več kot dve tretjini (preglednica 2). V strukturi glav velike živine (GVŽ) na kmetijah predstavlja govedo skoraj 90 % vse živine, delež govedoreje pa se je v primerjavi z drugimi panogami v zadnjih dveh desetletjih nenehno povečeval. S tega vidika občina Vrhnika pomembno odstopa tako od slovenskega povprečja kot tudi od povprečja EU. Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 se število živine (goveda) na ravni ljanskega barja večji od slovenskega povprečja, predvsem pa precej odstopa od povprečja EU. Nasprotno pa je delež kmetij, ki pridelujejo žito, znatno manjši kot v Sloveniji in EU. travinje 0 20 40 60 80 100 % H Eli □ SLO a z rob Ljub. barja 60 80 100 % ■ Z rob Ljub. barja žito pšenica koruza krompir sil. koruza govedo krave prašiči ovce koze perutnina 1981 B GVŽ-govedo ■ GVZ-prašiči H GVŽ-drobnica 0 GVŽ-konji 6.7K E3 GVZ-govedo S GVŽ-drobnica B GVŽ-prašiči a GVŽ-konji 54. Slika 2 - GVŽ - struktura glav velike živine - na kmetijskih gospodarstvih na zahodnem robu Ljubljanskega barja po vrstah živine v letih 1981 in 2000. Živinoreja v občini Vrhnika je glede na pomen posameznih usmeritev še bolj enostranska kot poljedelstvo. Govedorejo kot prevladujočo tržno usmeritev narekujejo že naravne danosti ter posredno velik delež travinja v strukturi rabe kmetijske zemlje. Pomemben dejavnik pa je brez dvoma tudi velikostna struktura kmetij, ki je primerna predvsem za delovno in dohodkovno intenzivnejše proizvodne usmeritve in manj za specializirane poljedelske oziroma poljedelsko-živinorejske usmeritve. 55. Konj se vrača na pašnike Ljubljanskega barja. Bistra 1 O O 0,0 2,0 0,0 Blatna Brezovica 37 29 17 45,9 3,6 6,4 Dragomer 18 18 3 16,7 2,5 5,2 Drenov Grič 28 22 3 10,7 4,3 6,8 Lesno Brdo 18 14 6 33,3 2,6 7,6 Log pri Brezovici 34 27 13 38,2 2,9 4,7 Lukovica pri Brezovici 19 16 5 26,3 2,8 2,6 Mala Ligojna 15 14 8 53,3 4,9 6,6 Mirke 5 2 1 20,0 3,4 7,0 Podlipa 28 27 7 25,0 3,2 3,9 Sinja Gorica 17 15 7 41,2 3,3 8,2 Stara Vrhnika 46 33 14 30,4 2,9 6,2 Velika Ligojna 33 32 10 30,3 4,1 8,1 Verd 18 17 13 72,2 4,3 5,6 Vrhnika 40 39 10 25,0 3,3 5,0 z. rob Lj. barja-skupaj 413 352 136 32,9 3,4 5,6 Obč. Vrhnika - skupaj 494 429 161 32,6 3,4 5,8 Slovenija - skupaj 93336 70900 28508 30,5 2,7 4,8 56. Preglednica 2: Spreminjanje števila kmetij, usmerjenih v prirejo mleka v naseljih na zahodnem robu Ljubljanskega barja v obdobju 1981-2000. Naselje Število kmetijskih gospodarstev (kmetij), usmerjenih v prirejo mleka Indeks 2000/1981 Povp. število krav na kmetijo 1981 1991 2000 1981 2000 Bevke 56 47 18 32,1 3,2 3,2 Velikostna struktura kmetij Vzporedno z nazadovanjem števila kmetij pa poteka tudi proces koncentracije prireje. Povprečno število krav na kmetijo se je povečalo za več kot 60 %, tako da povprečna barjanska kmetija, usmerjena v prirejo mleka, v povprečju redi skoraj eno kravo več kot znaša slovensko povprečje. Velikostna struktura, pri čemer imamo v mislih tako velikostno kot tudi posestno strukturo kmetij, se v obravnavanem območju ne razlikuje bistveno od slovenskega povprečja. Tudi na območju zahodnega roba Ljubljanskega barja kmečka gospodarstva večinoma ne razpolagajo s površino zemljišč, ki bi omogočala učinkovito in konkurenčno gospodarjenje. Na to vplivajo številni dejavniki, med katerimi velja še posebej izpostaviti naslednje: • razdrobljenost posesti, ki je izrazita in onemogoča donosnejšo pridelavo, • povprečna majhnost kmetij, ki imajo veliko število ločenih kosov, • neugodna velikostna struktura, po kateri skoraj polovica kmetij obdeluje manj kot 5 hektarov zemljišč. 57. Krave dojilje na paši pod Bevkami. 5 10 15 20 25 ha iEU OSLO ml rob Ljub. baga prašiči 0 20 40 60 80 100 120 140 9lav 1 BEU OSLO a z rob Ljub barja 58. Slika 3 - Prikaz velikosti kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja povprečno število živali ter povprečno površino zemljišč. Kot je razvidno iz priloženega prikaza (slika 3), kmetije na zahodnem robu Ljubljanskega barja v povprečju obdelujejo več zemljišč, kot to velja za kmetije na ravni celotne Slovenije, in precej manj kot primerljive kmetije na ravni EU. Poleg nekaterih kategorij živali (ovce) to velja tudi za povprečno število živali na gospodarstvo, kjer pa so razlike v primerjavi s povprečjem držav članic EU še precej večje. □ do 2 ha n 2 do 5 ha s5do10ha 0 10 do 20 ha □ nad 20 ha 59. Slika 4 - Prikaz strukture kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja glede na površino vseh zemljišč v letih 1981 in 2000. Odo2ha n2do5ha a5do10ha H10 do 20 ha □ nad 20 ha Kot je razvidno iz priloženih grafičnih prikazov (slika 4), se je tudi na območju zahodnega roba Ljubljanskega barja v zadnjem obdobju sprožil sicer počasen, pa vendarle stalen proces koncentracije zemljišč in posesti. Že podatki za medpopisno obdobje 1981/91 kažejo, da se je delež najmanjših kmetij, predvsem tistih, ki obdelujejo manj kot 2 hektara zemljišč, pričel zmanjševati, nasprotno pa se je delež večjih, tj. takih z več kot 10 hektari skupne zemlje, pričel povečevati. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev je v občini Vrhnika na družinskih kmetijah zaposlenih skoraj 490 polnovrednih delovnih moči. Preračunano na hektar kmetijske zemlje je to 0,15 PDM na hektar, kar je precej manj od slovenskega povprečja. Podatek kaže na razmeroma dobro raven delovne intenzivnosti v kmetijstvu občine Vrhnika. Občina Vrhnika Slovenija število delež (%) število delež (%) Brez končane osnovne šole 33 8,5 9728 11,3 Končana osnovna šola 204 52,3 40738 47,2 Končana poklicna šola 98 25,1 22468 26,0 Končana srednja šola 39 10,0 10605 12,3 Končana višja, visoka šola ali podipl. študij 16 4,1 2781 3,2 Skupaj 390 100,0 86320 100,0 60. Preglednica 3: Izobrazbena struktura gospodarjev na kmetijah v občin Vrhnika. Izobrazbena struktura gospodarjev kmetij v V času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo občini Vrhnika ne odstopa od slovenskega je potrebno glede na opisane razmere oceniti povprečja in je torej izrazito slaba. možnosti za obstoj in razvoj naših kmetij. 61. Čreda konj na paši pod Blatno Brezovico. 62. Govedo sivo rjave pasme dobro izkorišča zelenje s pašnikov v Bistri. Predvsem je potrebno odpraviti veliko razdrobljenost posesti. To in velikostno strukturo kmetij je potrebno z zložbami, najemi in nakupi v čim krajšem času izboljšati. Pri proizvodni usmeritvi kmetij pa se je potrebno pridružiti skupni evropski politiki, ki usmerja kmetovanje k naslednjim ciljem: - ohranjanje naravnih danosti, - ohranjanje biotske pestrosti, - ohranjanje rodovitnosti tal, - ohranjanje tradicionalne kulturne krajine, - varovanje zavarovanih območij, - varovanje vodnih virov, - reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, - ohranitev travniških habitatov na Ljubljanskem barju. Z ustreznimi podporami, ki jih za take oblike kmetovanja zagotavlja EU, bo mogoče v proizvodni funkciji ohraniti pretežen del naših kmetij. Osrednja usmeritev ostaja reja govedi za prirejo mleka in mesa. Ta naj bo usmerjena v sonaravno rejo z ne preveliko obtežbo živali na hektar površine (0,5-1,7 GVŽ/ha). Večji del kmetij je že danes usmerjenih v tako obliko reje. Majhno število živali na hektar kmetijske zemlje ohranja trajno rodovitnost tal, biotsko pestrost in tradicionalno kulturno krajino. Z rejo drobnice, za katero se v zadnjih treh letih odloča vse več kmetij, sledimo istim ciljem. Letno prehrano za živali večina kmetij (120) zagotavlja s pašo na travnatem svetu. S tem kmetje znižujejo lastno ceno za proizvode, ki jih ponujajo na trgu (mleko, meso). Le z rejo živali na pašniku v poletnem času ali celo s celoletno pašo bomo preprečili zaraščanje kmetijskih površin na našem območju. Kmetijsko zemljišče v proizvodni funkciji pa je vsako zemljišče, ki ni poraščeno z grmovjem, ima dostop po kolovozni poti in ni poplavljeno ob vsakem večjem deževju. Način in intenzivnost obdelave pa sta odvisna od potrebe družbe po količini in vrsti hrane. Gojenje ameriških borovnic kot že značilne rastline na Ljubljanskem barju v zadnjih 40 letih je mogoče povečati. Danes 15 kmetij prideluje sadeže visokogrmnih ameriških borovnic na približno 40 hektarih. Gojenje ameriških borovnic je zaradi ugodnih rastnih razmer na visokošotnem delu Barja mogoče razširiti na vsaj 100 hektarov. Pridelovanje zelenjave na rodovitni zemlji Ljubljanskega barja ima veliko možnosti in ostaja priložnost za mlajšo generacijo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bodo v prihodnosti ostali brez delovnih mest v industriji. VIRI: 1 Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 63. Telica lisaste pasme. Sonja Anžič PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA Popisi prebivalstva - vir podatkov o stanju prebivalstva v določenem času Najrazličnejši podatki o prebivalcih določene države, dežele, mesta, kraja, vasi so se že pred stoletji in se tudi še dandanes zbirajo na podlagi opravljenih popisov prebivalstva. Iz različnih zgodovinskih virov vemo, da so popise prebivalstva opravljali že v času pred Kristusom (zasledimo jih na primer v stari kitajski državi že od 9. do 7. stoletja pred Kristusom). Prebivalce so popisovali tudi v grški ter rimski državi in spremljati jih je potem mogoče skozi stoletja v skoraj vsaki urejeni državi.1 Popise so opravljali zaradi praktičnih potreb državne uprave, ki je, tako kot tudi še danes, želela pridobiti razne podatke o svojih državljanih. Večina današnjega slovenskega ozemlja je pred letom 1918 sodila v okvir nekdanje avstrijske države oziroma monarhije. Pa si za uvod oglejmo, kako je bilo s popisi prebivalstva, v preteklosti poimenovanimi tudi ljudska štetja, na naših tleh. Že cesarica Marija Terezija in za njo Jožef II., ki sta bila zagovornika centralistično urejene moderne države, sta se zavedala velikega pomena sistematično popisanega stanja svojih državljanov; takrat seveda bolj iz vojaških razlogov in zaradi pobiranja davkov. Marija Terezija je tako na primer oktobra 1753. leta s posebnim patentom naročila popis vsega prebivalstva po spolu, starosti in stanu. Izvedbo popisa so poverili župnikom oziroma upraviteljem župnij. Naslednje leto, 1754., so ponovno opravili popis, tokrat predvsem v vojaške namene.2 S popisi oziroma štetji prebivalstva je v neposredni zvezi tudi numeracija oziroma oštevilčenje hiš. Ta je bila pogoj za točnost in primerjavo dobljenih podatkov. Sprva namreč hiše niso imele hišnih številk, lokacijsko so jih določevali in med seboj ločevali glede na uveljavljena domača hišna imena, pa tudi glede na lastnike ali poklice lastnikov hiš. Tudi numeracijo je uvedla cesarica Marija Terezija, ki je že v letu 1770 naročila, da morajo biti hiše oštevilčene.3 V desetletjih po letu 1754 so sledile nadaljnje odredbe o popisih prebivalstva, ki so jih tudi izpeljali, bolj ali manj točno. Tu velja omeniti, da sicer vemo, da so popise opravljali, saj so se ohranili sumarni podatki, ki so jih dobili na podlagi popisov, toda gradivo popisov (popisne pole) večinoma do 19. stoletja ni ohranjeno. Tako so na primer ohranjeni podatki, pridobljeni na podlagi štetja prebivalstva iz leta 1784/85, iz katerih poznamo število prebivalcev določene dežele, kraja, pa tudi povprečno število družinskih članov po posameznih družinah, nadalje povprečno število poročenih, številčno razmerje med spoloma itd. V deželi Kranjski, kamor je spadala tedaj tudi Vrhnika, je leta 1785 štela družina povprečno 5,5 osebe; na 1000 prebivalcev je bilo poročenih 374 oseb in na 1000 moških prebivalcev bilo 1011 žensk.4 To so zanimivi in pomembni podatki, iz katerih dobimo okvirno sliko o stanju prebivalstva v določenem kraju. Za posameznika pa so verjetno še bolj zanimivi tisti dokumenti, na podlagi katerih so prej navedene podatke dobili: to so popisne pole, ki so jih izpolnjevali ob popisih oziroma ljudskih štetjih in ki vsebujejo konkretne podatke o posameznem prebivalcu. Iz popisov prebivalstva, ki so jih opravljali v 19. in 20. stoletju, so za nekatere kraje ohranjene originalne popisne pole, tako da dobimo lahko natančno predstavo o tem, kaj in kako so popisovali.3 Popisa v letih 1830 in 1857 sta bila še bolj naravnana na pridobivanje podatkov o prebivalcih za vojaško upravo in volitve. Naslednji popis prebivalstva leta 1869 pa že sodi med prve moderne popise in bi bilo mogoče iz njega dobiti vpogled v socialno in gospodarsko strukturo ter medsebojne odnose prebivalstva takratne države.6 Omenjeni popis prebivalstva je bil predpisan z zakonom z dne 29. marca 1869. Zakon je vseboval podrobna navodila o načinu popisovanja ljudi in živine ter v nadaljevanju določal, da se mora naslednji popis opraviti 31. decembra 1880 in potem vsakih deset let. Oglejmo si, kako je popis potekal, saj se v grobem tudi kasnejši popisi niso kaj dosti spreminjali (le število rubrik popisnih pol se je z vsakim popisom povečalo). Popis prebivalstva so na podlagi zakona morali opraviti po občinah in političnih oblasteh, in sicer po hišah in stanovanjih. Popis v občinah so opravljali popisni komisarji. To so bili uradniki oziroma zaupniki, ki so jih za to nalogo zadolžile občinske ali politične oblasti po posvetu s prebivalci. Vsakemu je bil dodeljen popisni okraj z 10 do 20 hišami.7 Za vsako stanovanje v hiši je komisar izpolnil eno popisno polo. Popisne pole za leto 1869 so se imenovale naznanilnice oziroma v nemškem jeziku Anzeigezettel. Tiskane so bile dvojezično, v nemškem in slovenskem jeziku. Sestavljale so jih naslednje rubrike: zaporedna številka osebe, ime in priimek, spol, leto rojstva, vera, stan, poklic, rojstni kraj in domovinstvo. Popisno polo je izpolnil praviloma popisni komisar v navzočnosti hišnega gospodarja, ki je s svojim podpisom na koncu popisne pole potrdil pravilnost navedenih podatkov. Podatke, ki so jih zbrali popisni komisarji, so pregledali posebni popisni revizorji. Materialne stroške popisa je krila država, druge stroške pa država oziroma lokalne oblasti. Popisni komisarji so za svoje delo dobili plačilo, ki je bilo odvisno od dobre volje in finančnih zmožnosti posameznih občin. Kot že omenjeno, so popis na podoben način potem opravili vsakih deset let. Po popisih prebivalstva od leta 1869 dalje je centralna statistična komisija, ki je bila zadolžena za popise, objavljala statistične izsledke, pridobljene na podlagi podatkov iz popisov. Objavljala jih je bodisi v posebnih krajevnih repertorijih ali leksikonih občin na določenem območju. Popisi prebivalstva v občini Vrhnika Popise prebivalstva so opravljali tudi v občini Vrhnika. Originalne popisne pole sicer niso ohranjene, so pa ohranjeni podatki o prebivalcih, ki so bili po vsej verjetnosti prepisani s popisnih pol v posebej za to namenjene in tiskane občinske knjige. Te so se ohranile do danes in predstavljajo vir za najrazličnejše strokovne raziskave (npr. o gibanju prebivalstva v občini, o starostni, poklicni in socialni sestavi prebivalstva, o izseljevanju, o padlih v vojni itd.), poleg tega pa so tudi izredno zanimive za posameznike, ki v njih najdejo podatke o svojih prednikih.8 Knjige imajo namreč v primerjavi s popisnimi polarni tudi eno prednost: v njih ni zabeleženo samo stanje na dan popisa (običajno je bil to 31. december), ampak so vanje naknadno dopisovali tudi druge pripombe, ki so se tikale določenih oseb. Knjige z naslovom Popis prebivalstva oziroma Ljudsko štetje so ohranjene za leta 1870, 1880, 1890, 1900 in 1910, vendar niso popolne. Za leto 1870 sta ohranjeni dve knjigi popisov prebivalstva, in sicer zajema prva kraja Vrhnika in Hrib, druga pa kraje St. Vrhnika, Bevke, BI. Brezovica, Drenov grič, Bistra in VI. Ligojna." Za leto 1880 je ohranjena samo ena knjiga, v kateri je najprej popis prebivalstva za kraj Vrhnika, v nadaljevanju knjige pa sledi še indeks (abecedno kazalo) k popisu prebivalstva za vse kraje, ki jih je vrhniška občina takrat obsegala.10 Za leto 1890 sta ohranjeni dve knjigi. Ena obsega kraje Bevke, BI. Brezovica, Bistra, Drenov grič, Ls. Brdo, Mal. Ligojna, Mirke, Podlipa, Snj. Gorica, Str. Vrhnika, Vel. Ligojna, Verd, Zaplana in Žažer, druga pa Vrhniko in Hrib." S preloma stoletja (leto 1900) so ohranjene tri knjige. Prva obsega popis prebivalcev za kraje Mirke, Verd, Bistra, Podlipa, Žažar in Zaplana, druga pa za kraje Sinjagorica, Blatnabrezovica, Bevke, Lesnobrdo, Drenovagorica, Mala Ligojna, Velika Ligojna in Stara Vrhnika. V tretji knjigi pa je abecedno kazalo (indeks), ki obsega vse kraje v takratni občini Vrhnika.12 Verjetno je tudi za ta popis za kraj Vrhnika obstajala posebna knjiga, ki pa žal ni ohranjena. Deloma bi bilo mogoče rekonstruirati evidenco prebivalstva na podlagi ohranjenega indeksa, vendar so podatki popolni samo pri navedbah hišnih lastnikov, le ponekod so vpisani poleg njih tudi drugi družinski člani. Za leto 1910 so prav tako ohranjene tri knjige. V eni je popis prebivalstva za kraje Bistra, Mirke, Verd, Podlipa, Zaplana in Žažar, v drugi pa za kraje Bevke, Blatna-Brezovica, Drenovgrič, Lesnobrdo, Mala Ligojna, Velika Ligojna, Sinjagorica in Stara Vrhnika. Tretja vsebuje indeks k popisu prebivalstva za navedeno leto za vse kraje, tudi Vrhniko, za katero pa se prav tako kot pri prejšnjem popisu ni ohranila knjiga popisa.13 Iz šolske kronike Osnovne šole Vrhnika izvemo, da je popis prebivalstva v občini Vrhnika v letu 1910 opravljal učitelj Robert Ziegler. Z odlokom okrajnega glavarstva z dne 10. decembra 1910 so ga imenovali za komisarja ljudskega štetja. Da je lahko opravil svoje delo, je 9., 10., 16. in 17. januarja dobil "potreben dopust".14 Sumarne podatke o številu in spolu prebivalcev občine Vrhnika na prelomu stoletja nam dajejo že prej omenjeni krajevni leksikoni, ki jih je na podlagi opravljenih popisov prebivalstva izdajala centralna statistična komisija. V njih so objavljeni statistični rezultati popisa prebivalstva za določeno leto. Za občino Vrhnika vsebujejo podatke, navedene v nadaljevanju. V letu 1890 je občina Vrhnika obsegala naslednje vasi: Bevke, Blatno Brezovico, Drenovo gorico, Bistro, Lesno Brdo, Hrib z Raskovcem in Storževim Gričem, Vrhniko z zaselkom Butajnova, Staro Vrhniko z zaselkom Koren in Razori, Veliko Ligojno z zaselkom Mavser-jev hrib, Malo Ligojno z zaselkom Na Fertici, Mirke, Podlipo z zaselkom Krošljev hrib in delom kraja Razore, Sinjo gorico z delom kraja Sap, Verd s Podgoro, Zaplano in Zažar. Na podlagi rezultatov popisa prebivalstva z dne 31. decembra 1890 je merila 87,37 km2 in štela 6049 prebivalcev, od tega je bilo 2931 moških in 3118 žensk, živeli pa so v 902 hišah. Glede na veroizpoved so bili vsi razen treh evangeli-čanov na Vrhniki katoliške vere. Slovenščino je kot občevalni jezik navedlo 6015 prebivalcev, nemščino 20, in sicer 4 v Bistri in 16 na Vrhniki, 7 prebivalcev pa je za svoj občevalni jezik navedlo druge jezike. 15 Na prelomu stoletja, leta 1900, se v sestavi vrhniške občine omenjajo: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenova gorica, del vasi Lesno Brdo, Mala Ligojna, del Velike Ligojne, Mirke, Podlipa, Sinja gorica, Verd, Vrhnika, Stara Vrhnika, Zaplana in Žažar. Leksikon občin, v katerem so objavljeni rezultati popisa prebivalstva, ki je potekal 31. decembra 1900, navaja, daje občina merila 9716 hektarov in je v njej živelo 5874 prebivalcev, od tega 2816 moških in 3058 žensk, stanovali pa so v 952 hišah. Po veroizpovedi so bili vsi razen petih evangeličanov, ki so živeli na Vrhniki, katoličani. Večina prebivalcev je navedla slovenski jezik za svoj občevalni jezik, le 28, od tega 4 v Bistri in 24 na Vrhniki, pa nemški jezik.16 V primerjavi s prejšnjim popisom leta 1890 opazimo, da se je število ljudi zmanjšalo za 175, število hiš pa povečalo za 50. Razloge za tako zmanjšanje števila prebivalstva bi bilo verjetno mogoče ugotoviti ob podrobnem pregledu in primerjavi knjig popisov za leti 1890 in 1900, in sicer s poudarkom na izseljevanju prebivalstva, ali pa ob pregledu in primerjavi matičnih knjig (rojstnih, poročnih in mrliških) za Vrhniko v tem desetletju. Zelo zanimiva je že omenjena šolska kronika ljudske šole na Vrhniki, ki na primer za šolsko leto 1899/1900 glede zdravstvenega stanja otrok navaja: "Zdravstveno stanje šol. mladine je bilo v pretečenem šol. letu zelo neugodno. Pojavila se je bila vže v maju škarlatinka ter pobrala nad 40 otrok."17 Prav nalezljive bolezni ali epidemije so bile v določenih obdobjih poleg izseljevanja največkrat eden pogostejših vzrokov za zmanjšanje števila prebivalstva v določenem kraju. Deset let kasneje, leta 1910, prebivalstvo še vedno ni doseglo števila iz leta 1890. Tako kot deset let poprej so občino Vrhnika sestavljali naslednji kraji: Stara Vrhnika, Bevke, Blatna Brezovica, Drenova Gorica, Bistra, Velika Li-gojna, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Mirke, Vrhnika, Podlipa, Zaplana, Sinja Gorica, Verd in Zažar. Tega leta je bilo po popisu prebivalstva v občini 5912prebivalcevJ8 Kar nekaj krajev je v navedenem obdobju poleg slovenskega imelo tudi nemško ime. Tako so Bistro imenovali tudi Freudenthal, Lesno Brdo Holzenegg, Malo Ligojno Kleinligoina, Veliko Ligojno Grofiligoina, Vrhniko Oberlaibach, Staro Vrhniko Altoberlaibach ter Sinjo Gorico Scheinbiichel. V dodatku na str. 135 je objavljen del popisa prebivalstva, in sicer ena knjiga iz leta 1900, ki obsega popis hiš in prebivalcev vasi Mirke, Verd, Bistra, Podlipa in Zaplana.19 V okviru posamezne vasi so hiše popisane po hišnih številkah, od prve do zadnje. Poleg hišne številke in navedbe hišnega posestnika so zapisana tudi uveljavljena domača hišna imena. V okviru navedbe prebivalcev posamezne hiše je pod prvo zaporedno številko praviloma naveden hišni oziroma družinski poglavar ali nosilec hišne posesti. Sledijo navedbe njegovih ožjih ali tudi širših družinskih članov in nato še tisti, ki so z njimi živeli v skupnem gospodinjstvu. Med temi se največkrat omenjajo bodisi posli (hlapci, dekle ...) ali gostje, ki so v tisti hiši stanovali ali prenočevali. Če sta v hiši stanovali dve ali več družin, se zaporedne številke stanujočih pri vsaki družini posebej pričnejo s številko 1. Rubrike popisa obsegajo priimek in ime, poklic, stan, dan, mesec in leto rojstva, rojstni kraj, domovinsko občino, dokaz domovinstva in čas prihoda v občino Vrhnika ter opombe. Tako imenovano domovinstvo določene občine je bilo v tedanjem času zelo pomembno. Prebivalec si ga je lahko pridobil na več načinov: z rojstvom, več kot desetletnim bivanjem v občini, s premoženjem ali s poroko. Domovinska pravica je namreč za posameznika pomenila določene pravice, za občino pa dolžnosti, predvsem na socialnem in zdravstvenem področju. Podatki o prebivalcih so v originalnih knjigah vpisani z roko in mestoma težko berljivi. Pri nekaterih navedbah, kjer nismo mogli s popolno gotovostjo razbrati zapisanega besedila, smo to označili z vprašajem v oklepaju: (?). Nadalje se ponekod v originalni knjigi pojavljajo nedoslednosti (včasih rojstni podatek vsebuje samo letnico) ali tudi netočnosti, predvsem pri zaznamkih, ki so jih pripisali kasneje. Te so najverjetneje zapisali na podlagi pridobljenih ustnih informacij, zato bi bilo ponekod potrebno naknadno zapisane podatke preveriti oziroma primerjati še z drugimi viri. Ti naknadni vpisi oziroma zapisi so v objavi natisnjeni ležeče. Okrajšave, ki se pojavljajo pri zapisih, so razložene na začetku popisa. Zaenkrat ostaja nerazrešena le označba določenih imen s kljukico, ki so jo po vsej verjetnosti prav tako vnesli kasneje. V primerjavi s podatki, ki so za te kraje navedeni v že prej omenjenem Leksikonu občin za Kranjsko iz leta 1906, je opazna razlika pri navedbi števila hiš v nekaterih krajih. Domnevamo lahko, da je v leksikonu navedeno število hiš, v katerih so ljudje tudi stanovali, v popisu pa so navedene vse, in sicer glede na hišne številke (tudi prazne ali porušene). Pri posameznem kraju je zato navedeno število hiš oziroma hišnih številk. Mirke Vas Mirke je 31. decembra 1900 imela 60 prebivalcev (28 moških ter 32 žensk) in je obsegala 8 hiš oziroma 15 hišnih številk. Glej str. 135. Verd Verd je 31. decembra 1900 imel 639 prebivalcev (297 moških ter 342 žensk) in je obsegal 98 hiš oziroma 117 hišnih številk. Glej str. 141. Bistra Bistra je 31. decembra 1900 imela 110 prebivalcev (64 moških ter 46 žensk) in je obsegala 15 hiš in prav toliko hišnih številk. Glej str. 190. Podlipa Podlipa je 31. decembra 1900 imela 237 prebivalcev (107 moških ter 130 žensk) in je obsegala 47 hiš oziroma 48 hišnih številk. Glej str. 197. Zaplana Zaplana je 31. decembra 1900 imela 365 prebivalcev (181 moških ter 184 žensk) in je obsegala 64 hiš oziroma 71 hišnih številk. Glej str. 215. OPOMBE: 1 Lojze Pipp, O zgodovini statistike, ljudskih štetjih in popisih prebivalstva, Kronika slovenskih mest, letnik 1,1934, str. 195. 2 Prav tam, str. 199. 3 Prav tam, str. 200. 4 Prav tam, str. 306. 5 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL) hrani originalne popisne pole prebivalstva za popise iz let 1830, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921 in 1931, in sicer zajemajo ljudi, ki so ob navedenem času popisov prebivali na območju mesta Ljubljane in v njenih predmestjih. 6 Lojze Pipp, Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1880, Kronika slovenskih mest, letnik II, leto 1935, str. 300. 7 Lojze Pipp, Starostna razdelitev prebivalstva po popisu prebivalstva z dne 31. decembra 1869, Kronika slovenskih mest, letnik II, leto 1935, str. 127. 8 Knjige hrani ZAL v okviru arhivskega fonda: Matični urad Vrhnika, VRH 16, t.e. 5-8. 9 Imena krajev so navedena v obliki, kakršna je zapisana v omenjenih knjigah. 10 ZAL, VRH 16, t.e. 5. 11 ZAL, VRH 16, t.e. 6. 12 ZAL, VRH 16, t.e. 7. 13 ZAL, VRH 16, t.e. 8. 14 Za ta podatek se zahvaljujem g. Janezu Kosu. Kroniko hranijo v ZAL v okviru arhivskega fonda: Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika, VRH 48, t.e. 1. 15 Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, Dunaj, 1894, str. 62-63. 16 Leksikon občin za Kranjsko izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900, na Dunaju, 1906, str. 118-120. 17 ZAL, VRH 48, t.e. 1. 18 Allgemeines Verzeichnis der Ortsgemeinden und Ortschaften Oesterreichs nach den Ergebnissen der Volkszahlung vom 31. Dezember 1910, Wien, 1915, str. 140. 19 Kot že prej navedeno, so za leto 1900 ohranjene tri knjige popisa prebivalstva. Tokrat objavljamo navedeno prvo knjigo. Drugo knjigo, ki obsega vasi Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Lesno Brdo, Drenova Gorica, Mala Ligojna, Velika Ligojna in Stara Vrhnika ter abecedno kazalo (indeks), pa nameravamo objaviti v naslednjih številkah Vrhniških razgledov. Vse originalne knjige hrani ZAL v okviru arhivskega fonda: Matični urad Vrhnika, VRH 16, t.e. 7. Angela Noč Kržič AMERIKA, OBLJUBLJENA DEŽELA 65. Kržičeva po domače Bečkajeva hiša na Vrhniki, Ob potoku, leta 1910. Hiša je bila lesena, zidan je bil le del s kolesom na vodni pogon za phanje prosa. Pred hišo stojijo: mati Francka Kržič (Marjana) z Anico (Betko), roj. leta 1908, v naročju, Remcova mama, stara mati Elizabeta ter oče Janez Kržič (Tone). Tone se je rodil v drugi polovici 19. stoletja. Kot mnogi kajžarski otroci je šel tudi on kmalu služit za pastirja. Šola mu ni dišala, malokdaj jo je videl od znotraj, tako da se ni dosti naučil. Tudi v tistih davnih časih so mladi fantje odhajali v tuji svet za delom, saj domovina ni premogla kruha za vse. Tone še ni dopolnil 20 let, ko je odšel iz Genove čez veliko lužo. Karto za vožnjo mu je poslal brat, ki je že pred njim šel v svet. Stala je okoli 200 goldinarjev. Vojaščine je bil oproščen, ker ni ustrezal vojaškim zahtevam, tako da ni bilo ovire za pridobitev potnega lista. Prva postaja Tonetovega križevega pota je bil Sao Paulo v Braziliji. Takrat so potovali tedne Cunard Line Prva direktna parobrodna vc: i Trst — Ncw-York in iui/.j; Prihodnji odhod iz Ljubljano drv. in 17. novembra, l., 15. in 24. decembra 1(104. Vozna ccna, z vro prosto brano, pijačo in prtljago, Ljuhljaara-Mcw-York K 115— 31:0-4 Pojasnilu in vozne karto pri F. I\T O W Y, IJubljai I Dunajsko co9ta 32, blizu jui. kOludVi 66. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik „Proge Rudeče Zvezde" Ljubljana, IvoMvnrskc ulice 41. od jii?ncjrn kolodvora druga == hiša na desno.---- Najkrajša, najceneja in najboljša vožnja v Ameriko je nii lirz - 67. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. in tedne, večina na krovu ali v podpalubju ladje, preden so prispeli na cilj. Prvi izseljenci so živeli v slabih razmerah. O tem, kako so se znašli na tujem sami in brez znanja jezika, je bilo že veliko napisanega. Za prvo silo so morali prijeti za najslabša dela, da ' scnižcaia ccn; v Ameriko N. o M « E> 2 S KRAJ3NTCI, KTERI HOČETE POTOVATI "V SEVERNO AMERIKO lEU.pite si vožnje liste le pri nas LIGURE AMERIKANA - Udine - Italia VIA AQUlLfcJA, 29 ako hočete potovati hitro, lepo in po ceni. SI Ni je reč na Kranjskem ali Spodnim Štajerskem vasi, kjer M se ue vedelo, da se najlepše . najboljše in najhitreje v Ameriko potnje čez I TU ID I ISTE H in vsakdo, kdor v Ameriko potovati želi misli danes le na UDINE, in ako ga kak ne vednež ne pregovori na drugo linejo, potnje gotovo skozi Udine. Po pismih, Meri je-ta ali oni iz Amerike v svojo domovino dobil od, ljudi ktere smo mi ekspedirali — se ve da je naša pot tudi najrtgurnejša Mi y pervi vrsti' na to gledamo da ekspediramo potnika le v svesti da ga ne bojo iz Newjorka asr^iZ-A-J- VENTLI Za to gledamo in ekspediramo le zdrave, čile, za vsako delo sposobne ljudi, brez telesnega po-greška, kteri se zamorejo skazati, da imajo v tistem kraju Amerike kamor potujejo starše, sorodnike, prijatelje ali znance, to je mora. adres od teh imeti. — Nezdravega, ali potnika z telesnimi pogreiki vie od tukaj iz Udine v domovino vrnemo, ker je na 68. Reklamni prospekt agencije iz Vidma, ki vabi "Krajnce", da z njo potujejo v Ameriko. so preživeli. Tone je delal po farmah, gozdovih Po šestih letih ga je zgrabilo domotožje in vrnil in kavnih plantažah. Živel je med ljudmi raz- se je domov. A se ni znal vključiti v domače nih narodnosti, med Italijani, črnci in črnkami, razmere. Čez dve leti je spet odšel v svet, to pot ki da so jim bili všeč beli fantje. v Severno Ameriko. Pol ure vožnje severno od 69. Kandidati za potovanje v ZDA pred potovalno agencijo na Kolodvorski ulici v Ljubljani. V prvi vrsti zadnja na desni sedita Anica Kržič (Betka) in Nace Modrijan (Janko). Chicaga ob Michiganskem jezeru leži mesto Waukegan, ki šteje zdaj 70.000 prebivalcev. Tja so se zatekali izseljenci z vseh vetrov. Slovenci so imenovali Waukegan ameriška Vrhnika, kot pravijo Clevelandu ameriška Ljubljana. V tistem delu stvarstva je bog trosil darove naravi iz prazne vreče. Tam ni potočkov, ni cerkvic na gričkih. Blagoslovljeni naj bodo slovenski gozdovi in gore, tam je le pusta ravnina. V VVaukeganu je obratovala velika tovarna žic Wiremill in v njej je našlo zaslužek veliko Slovencev, posebno Notranjcev. Rekli so ji Drajtovna. Tiste čase tudi Amerika še ni bila to, kar je danes, delo je bilo naporno, umazano. Tone je v njej delal kot kurjač in v potu obraza služil dolarje. Stanovali so po barakah na Market Streetu. Kdor je bil podjeten ter znal prav obrniti denar, je prej prišel na zeleno vejo. Slovenski center v mestu je bila Deseta cesta. Imeli so svoje trgovine, manjša podjetja in mesarije. Leta 1903 so sezidali svojo cerkev Matere božje. Večina župljanov je bila Vrhničanov, Borovničanov ali iz okoliških vasi vse do Ljubljane. Zraven so zgradili kulturni dom, kjer so se shajali in imeli kulturne prireditve. Vse še danes stoji tako, le zvonik je prenovljen, ker je vanj udarila strela in je pogorel. Prvi župnik je bil John Plevnik, zadnji pa Albert Adamič. Ta je cerkev zaprl konec leta 1985. Do leta 1920 je bilo vse slovensko, potem so začeli uporabljati tudi angleščino. Ko so cerkev zaprli, so se ljudje razkropili po raznih farah, starejši so pomrli, tako da tudi ni bilo več dohodkov, da bi cerkev lahko še delovala. Mladina se je začela seliti iz stare slovenske naselbine. Danes je tam vse opustošeno, pa tudi ni več varno, ker je dosti napadov in ropanja. Prva generacija Slovencev je pomrla, druga, ki je še govorila slovenski jezik, izumira, tretji rod pa se je povečini amerikaniziral. Tudi nekdanja Drajtovna ne obratuje več. Po drugi svetovni vojni je delalo v njej še več kot tri tisoč delavcev. Teh- nologija je bila zastarela, stroji iztrošeni, in leta 1980 je delniška družba ukinila proizvodnjo. Delavce so izplačali, podjetje pa prenesli na jug, kjer je delovna sila cenejša. Slavno Drajtovno so začeli podirati, a še danes je videti nekaj ruševin kot spomenik priseljenskih žuljev. Marjana je bila iz družine mnogih otrok. Komaj dvajset let ji je bilo, ko je tudi ona odšla na tuje za kruhom. Sorodnica ji je poslala vozovnico za pot v Severno Ameriko. Na ladjo se je vkrcala v tržaškem pristanišču, leta 1905. Pot je bila dolga in neudobna. Zelo utrujena se je po dolgi vožnji pripeljala v tuji svet. Imela je to srečo, da so jo pričakali svojci in se je imela kam zateči. Slovenska dekleta so slovela kot pridne gospodinjske pomočnice, a Marjana je prišla k izkoriščevalcem, da še jesti ni dobila dovolj, pa si je rekla: O mama, zakaj sem te zapustila, lačna bi bila lahko tudi doma! je morala takoj vpreči v delo za otroka in domačijo. Tone je pošiljal denar za starša in družino. Hiša je bila stara, ni se je splačalo popravljati, pa je na istem mestu začela zidati novo, za tiste čase kar moderno stavbo. Hiša še ni bila gotova, ko se je vnela prva svetovna vojna, tako da so bili stiki z Ameriko pretrgani. Tone se je vrnil dve leti po vojni, 1920. leta. Hčerki sta brezskrbno odraščali ob mami. Očeta seveda nista poznali, čakali sta ga z zanimanjem, kakšen je videti in kaj jima bo prinesel. Njemu pa je bilo življenje doma tuje, težko se je vključil v drugačne razmere. Dokler je imel denar, ki ga je bil s trdim delom prislužil, ni iskal zaposlitve. A denar je kopnel, pričela se je gospodarska kriza. Prijeti je moral za težko sezonsko delo v opekarni. Ker so se Slovenci v prostem času družili, sta Tone je lezel v abrahamova leta. Na svet so se spoznala s Tonetom. Ko ji je predlagal, da prihajali otroci, štirje v osmih letih. Hčerki sta bi se poročila, je kar pristala, da ni bilo treba z nejevoljo sprejemali nova usta, pričelo se je služiti tujcem. Stanovala sta v stanovanjski pomanjkanje. Vanka je rekla očetu, da je prišel baraki. Teh že zdavnaj ni več. Na tistem kraju domov delat otroke. Bili sta svet zase: Betka ob Michiganskem jezeru stoje waukeganske mirna, Vanka pa jezikava, vihrava, mama je elektrarne. Čez dobro leto so v cerkvi Matere pravila, da nosi v sebi vihar morja, čez katero božje krstili hčerko Elizabeto. je še nerojena potovala. Odraščali sta v dekleti, treba je bilo misliti na zaslužek in življenje za Tone je pošiljal denar tudi staršema v do- naprej. Doma je bila že brez njiju šestčlanska movino. Ko sta ostarela, sta mu pisala, naj se družina. Vanka jo je nekega dne brez slovesa vrne, da prevzame dom. Hiša se je od starosti popihala v Ljubljano ter si našla službo, podirala. Domov mu ni kazalo odpotovati, rad bi prihranil še nekaj denarja. Tako sta se z ženo Betka je bila čedno dekle. Začela je razmišljati, dogovorila, da bo ona s hčerko odpotovala na- da bi odpotovala v rojstni kraj v obljubljeno prej, on pa pride pozneje za njima. deželo. Starša ji nista branila, a ji je srčna ovira - kako zapustiti fanta Janka. Dogovorila Strašno kalvarijo je prestala na tej vožnji, sta se, da odpotuje najprej v Ameriko ona, če Ogromno prtljage je imela, enega otroka je no- bog da, da prihrani kaj denarja. Čez par let se sila na rokah, drugega pa pod srcem. Če ji ne bi vrne, se doma poročita ter odpotujeta skupaj pomagali dobri sopotniki, ne bi preživela. nazaj. Takrat Amerika že ni imela več tako odprtih vrat za tujce. Betka pa je brez težav Po dveh tednih vožnje čez ocean je prispela dobila vstopni vizum, ker je bila tamkajšnja v tržaško pristanišče. Šest tednov po prihodu državljanka. Kot njen mož bi tudi Janko dobil domov se je rodila hčerka Vanka. Marjana se dovoljenje za vstop v državo. Tako se je bližal SCHIFFSKARTEN (»er, naeli, »V cc 5 Is s I « s - s-s •si O to .. s« m S*!? M.2 c •e (Italija) VIA AQUILEJA N. 29 Najlepša, najcenejša in najliilrejša pol iz Kranjskega v severno Ameriko je prek UDI3NTE SLOVENCI! Jesen se bliža, poljske pridelke bodete t kratkem pospravili; Y9akdo pa, kterega Bog z dobrostanjem ni obdaril, pričel bode misliti, kam naj se poda na zimo, da si kaj prisluži. Eni se odločijo za Hrvaško, drugi kamdrugain, veliko jih je pa, kateri so se namenili potovati v Ameriko- V Ameriko to je lahko izgovoriti, ali pot je dolga, in največjem delu ljudstva neznana. Se pred dvema letoma ni na Kranjskem nikdo vedel da se pride tndi Čez Udine — to je mesto na Laškem prav tik austrijanske meje toraj takorekoČ doma - v. Ameriko. 70c. Reklamni prospekti za potovanje v Ameriko. morski valovi. In tako je naneslo, da se je teta vrnila domov, ladja pa je priplula že naslednji dan, in sta se zgrešili. Betka se je znašla v tujem svetu, ne vedoč, kako in kam. Sedela je in jokala na chicaški postaji. K njej je stopil taksist, ki je bil črnec ter ji je nekaj dopovedoval, a ga ni razumela. Bila je toliko prisebna, da mu je dala tetin naslov. Jokajoč je sedla v avto, ne vedoč, kam jo bo zapeljal. Po polurni vožnji je ustavil pred tetino hišo. Vprašala je: Ali ste vi moja teta? Veselje je bilo veliko, ko je prišla k svojcem, a z grenkim priokusom, Čujtejr Mi Amerikuci! Cena iz Buksa čez fpl Francosko v New-York samo gi"1® Cena LJubSjans Bukti same 5 gl. 3 light Patncr!" Ako bitiS na Hnka, tam so bo8 vr. <® satieslji^o le 6 rl, ? dni S •s. \ natanCncJa pt>ja»otla dalo rintopnik oencia^ne cgonti fe tou;a KAIZ^SUA (Ca vaj fev 71b. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. kje sta mama in domači kraj. Kdor ni skusil, ne ve, kaj je domotožje v tujini, ko ne veš, kaj te čaka. Teta ji je dala dom in skrbela zanjo prve čase, potem pa je bilo treba začeti misliti na lasten zaslužek. Slovensko katoliško društvo je prirejalo tečaje angleščine za prišleke, da so dobili vsaj osnovno znanje. Takrat pa se je začela tudi v Ameriki gospodarska kriza. V tovarni Drajtovna, kjer je pred časom delal njen oče, je na priporočilo mojstra Slovenca dobila zaposlitev. Kadar je pisala domov, je vedno priložila nekaj dolarjev in mamo rešila denarne stiske. S fantom Jankom sta si zvesto dopisovala. Skrbno je hranila dolarje za pot domov. Želja se ji je izpolnila šele po treh letih. Domov je pisala, da pride, točno ni vedela napovedati, kdaj, tako da je tisto popoldne niso pričakovali. Doma so bili sami, bratec in sestrice, stari od štiri do deset let. Začudeno so gledali gospo s klobu- kom, le starejša se je je spomnila. Mama je šla na obisk k materi, oče je po kosilu zadremal, bil je malo "v rožicah". Ko se je zavedel, da se je vrnila hčerka, jo je kar po angleško ogovoril. Kljub utrujenosti se je morala smejati njegovi angleščini. Snidenje s fantom si lahko le predstavljamo. Kar kmalu sta se pričela pripravljati za poroko. Tiste čase je bila veljavna le cerkvena poroka. Najprej so bili oklici, kar pomeni, da so tri nedelje zapored v cerkvi oznanili, katera dva se nameravata poročiti in ali kdo ve za kakšen zadržek. V ponedeljek so potem ljudje govorili, katera dva so "vrgli s prižnice". Betka in Janko sta bila oklicana enkrat za trikrat. Tudi takrat si imel privilegij brez zadržkov, če si preplačal. Tako sta se pripravljala na zakonski stan, a usoda ubira svoja pota in v hipu se lahko vse spremeni. V nedeljo sta bila oklicana, v ponedeljek pa je Janko tragično preminil. Bil je šofer lokalnega avtobusa. Tedaj je bil avtobus še redkost, kot tudi avtomobili nasploh. Na meglen decembrski dan je na nezavarovani progi spregledal vlak ter trčil v lokomotivo. Avtobus se je vnel, šofer in sprevodnik sta umrla, en potnik je bil hudo opečen, sicer pa ni bilo dosti potnikov. Tragedija je močno odjeknila med ljudmi, poročal je tudi časnik Jutro, ki je objavil njuno sliko. Betki se je zrušil svet in vse, kar je načrtovala za prihodnost. Starša je skrbelo za hčerko, kajti bila je na robu obupa. A človek veliko prenese, morala je sprejeti, kar ji je bilo namenjeno. Ko se je nekoliko umirila, je sprevidela, da je najbolje, da se vrne v Ameriko. Po letu dni je spet zapustila svoje domače in z bridkimi spomini odpotovala po isti poti nazaj čez ocean. Tokrat je vsaj vedela, kam potuje. Ko je bila prvič v Waukeganu, je dobila več ponudb za poroko, a je ostala zvesta prvemu fantu. Rad bi jo poročil sin slovenskih staršev. Tudi tu je posegla vmes usoda in ravno ta je postal njen mož. Kmalu za tem so začeli tudi v Ameriki čedalje bolj občutiti gospodarsko krizo, ki so ji rekli depresija. Delali so le nekaj dni v tednu ali pa še to ne. Ženske so lažje dobile zaposlitev v bogatih hišah. Tako je Betkin mož doma varoval otroke, žena pa je delala. Sčasoma sta prišla do svojega doma in tudi družina se je povečala. Začela se je druga svetovna vojna in pretrgani so bili stiki s starimi kraji. Pozneje je povedala, potovanja: sin bolje, hčerka pa je bila tedaj stara komaj šest let. Betko je tudi vojna zelo prizadela. Padel je brat partizan, a kljub bolečini je dejala, da je ponosna, ker se je boril za domovino. Betka je pri 58. letih ovdovela. Ni ji bilo dano, da bi z možem uživala jesen življenja. Sama se je še večkrat vračala v kraj svoje mladosti, kraj sreče in bridkih spominov. Ni našla več živega očeta ne mlajše sestrice. Sestra Vanka je bila med vojno v nemškem taborišču. Betka je s solzami v očeh pripovedovala o rojakih, ki so v Ameriki ostareli in niso mogli nikoli toliko prihraniti, da bi obiskali svoj rodni kraj. Poljubi mi žemljico domačo, je naročal znanec, starejša ženica je prosila za pest krhljev z domačega vrta. Betka je imela rada svoje in lepo Slovenijo, a v Ameriki je imela oba otroka in vnuke, ki so tam pognali korenine. Dočakala je visoko starost. Zdaj počiva na pokopališču v Libertyvillu, kot mnogi drugi Slovenci. Naj jim bo lahka tuja zemlja, ki jim je dala kruh, a domovine nikdar. Tam daleč v tujini je ostala večina njenega življenja, mnogi se bodo za vedno izgubili. Slovenski človek plačuje davek krvi, in to boli, ko se otroci, vnuki in pravnuki potujčujejo. Tudi če se zavedajo svojih korenin, okolje zmeraj naredi svoje. 72. Izseljenci v Trstu pred odhodom v čezmorske dežele okoli leta 1905. da so bili obveščeni, kaj se dogaja v Evropi. Med vojno se je tam veliko delalo na račun vojne, pa tudi prihraniti se je dalo za poznejši obisk Slovenije. Po vojni je Betka pošiljala pakete z oblačili in hrano domačim in sorodnikom. To je bil praznik, ko je prispel paket iz Amerike. Takrat je vse še kako prišlo prav. Deset let po vojni je prišla v stari kraj z možem, hčerko in sinom. Štiriindvajset let ni videla domačih. Z družino je ostala tri mesece. Otroka sta se kmalu naučila pogovorne slovenščine. Starša sta doma vedno govorila slovensko, tako da sta otroka precej razumela, le z jezika jima ni šlo. Mama ji je rekla: "Slovensko bi ju pa le naučila." Ko pa sta prišla nazaj v Ameriko, se nista znašla v angleščini, tako sta pomešala jezike kot v Babilonu. Zdaj sta odrasla človeka druge generacije tam rojenih Slovencev, medlo se še spominjata Andrej Smrekar MATEJ STERNEN (1870-1949) Ko se je dr. Izidor Cankar leta 1936 odpravljal v diplomatsko službo, je ob zbiranju opreme za svojo rezidenco pri mojstru Mateju Sternenu naročil tudi kopiji kril Holbeinovega oltarja sv. Boštjana iz leta 1516 s sv. Barbaro in sv. Elizabeto. Tedaj je namreč eno najslavnejših slik Hansa Holbeina ml. uporabil kot ilustracijo v tretjem delu svojega temeljnega pregleda zgodovine zahodne umetnosti'. Cankar je vedel, na koga se je treba obrniti. Sternen se je tisti čas poglobljeno ukvarjal z zadnjo historicistično poslikavo pri nas - s stropom frančiškanske cerkve v Ljubljani. Za seboj je imel bogate restavratorske izkušnje s spomeniki vseh zgodovinskih obdobij od visokega srednjega veka dalje, prav tako pa je poslikal več sakralnih prostorov, če omenimo samo nesrečno trnovsko cerkev, kjer je Ivan Grohar leta 1901 naročilo izgubil, Sternen pa je nato delo v njej dokončal po povsem spremenjenem programu. Če hočemo Sternena spoznati kot osebnost, ne moremo pustiti ob strani njegovega restavratorskega in pedagoškega dela. Oboje je neločljiv del osebnostnega ustvarjalnega prepričanja in je na usoden način prekvasilo njegovo umetniško prakso. Sternen kot restavrator in učitelj Kopiji kril Holbeinovega oltarja (Sv. Elizabeta in sv. Barbara, olje, les, 1936) nam zgovorno pokažeta, kako je Sternen razumel slikarstvo samo, ne le rutinsko kopistično nalogo, ki mu jo je zaupal Cankar. Živost in prepričljivost obeh tabel nas prevzame, celo emajlno bleščeče se površine so ujete v jasne okvire obrisnih črt, da sta figuri videti kot avtentični visokorenesančni severnjaški umetnini. Pogled od blizu šele razo- dene sugestivnost slikarjevega čopiča, ki je iskal vtis avtentičnosti s sredstvi, kakršna je zahodna slikarska tradicija razvila šele pozneje. Senčenje z barvo, pastozni nanosi, svobodna poteza in zmehčana kontura so prvine, ki jih zgodovinsko odkrivamo v beneški tradiciji od Tiziana dalje, kasneje v španski z vrhuncem v Velazquezovem in z zadnjim vzponom v Goyevem opusu, obe pa je v zahodni umetnosti močno aktualiziralo moderno slikarstvo zadnje tretjine devetnajstega stoletja. Obe veliki tradiciji sta bili temeljno izhodišče Eduardu Manetu." Matej Sternen je bil slikar, ki je presnovil evropsko slikarsko tradicijo bolj kot kdor koli med slovenskimi slikarji. Ni se trudil rekonstruirati avtentičnih starih tehnik in slikarskih postopkov, temveč je z eksperimentiranjem s sodobnimi sredstvi iskal učinke, kakršne so slikarji dosegali v različnih evropskih tradicijah in v različnih zgodovinskih obdobjih. V tej dvojnosti je ujeta temeljna maksima zgodnjega modernizma, ki si je prizadeval ujeti čisto vidno izkušnjo, preden jo interpretira razum. Sternen je na Dunaju pri Siegmundu LAlle-mandu in Kazimirju Pochwalskem spočetka študiral zgodovinsko slikarstvo, tisti v preteklosti najvišje cenjeni umetnostni žanr, ki je z nastopom modernega slikarstva izgubil svoj središčni položaj. Zadnji razcvet je doživljal v času drugega cesarstva v Parizu, v srednji Evropi pa lahko sledimo sorodnim pojavom do konca devetnajstega stoletja ob razcvetu različnih nacionalnih kulturnih središč. Hans Makart je bil osrednja takšna osebnost na Dunaju, Mihaly Munkacsy na Dunaju, v Parizu, New Yorku in v Budimpešti, in tu se dotaknemo tudi našega Jurija Šubica, ki je s slednjim v Parizu sodeloval, pri nas pa zapustil poslikavo Narodnega muzeja v Ljubljani. To je bil Sternenov prvi ideal, ki ga je uresničil šele na stropu frančiškanske cerkve v Ljubljani, kot bi bil čakal na svojo življenjsko priložnost. Naročilo je bilo pri nas v vsakem pogledu izjemno. Svetnih naročnikov ni bilo, saj ob Šubičevi poslikavi stropa avle Narodnega muzeja, štirih alegoričnih figurah Heinricha Wettacha v filharmonični dvorani in stropni kompoziciji Moravca Ludvika Čeha v operi ne moremo našteti nič bolj ambicioznega. Toliko pomembnejše je bilo mecenstvo Cerkve in tu se je Sternen najprej uveljavljal. Že leta 1901 je slikal v trnovski cerkvi, na Taboru pri Grosupljem in v Horjulu."' Bil je zadnji med našimi slikarji, ki je še pred sredino dvajsetega stoletja zmogel dekorativno nalogo monumentalnih razsežnosti s popolnim ikonografskim programom. Z njo se je vživel v slog ambienta in iskal celostno harmonijo spomenika s tankočutnostjo, ki je zmogla potlačiti moderni individualizem. V frančiškanski cerkvi in kasneje v mariborskem gradu ga je zanimala beneška tradicija, ki jo je poglobljeno študiral leta 1934 na popotovanju v ugašajoči lagunski lepotici in se je še posebej navzel idej in zgledov Giambattista Tiepola. Po prvih samostojnih realizacijah na prelomu stoletja pa se je v veliki meri posvetil reševanju spomenikov slovenske umetnosti minulih obdobij. Skoraj ni pomembnejšega spomenika pri nas, ki se ga ne bi dotaknil Sternenov čopič. V okviru centralne komisije za varstvo spomenikov je že na prelomu stoletij prevzel prve naloge (Bo-dešče, Godešič, Gosteče, Mače, Sv. Primož nad Kamnikom), nato pa je po prvi svetovni vojni postal tesen sodelavec dr. Franceta Steleta ter ob njem obvladoval vse tedanje slovensko ozemlje od Kranjske do Prekmurja. Nepogrešljivemu sodelavcu dr. Steleta pri preučevanju srednjeveških fresk so prinesla sloves številna nova odkritja. Restavriral je freske Janeza Ljubljanskega na Muljavi in na Kamnem Vrhu pri Ambrusu, delal v Turnišču, v Vitanju itd. Celjski strop je samo eden od pomembnejših in največji spomenik oljnega slikarstva, omeniti je potrebno Laibov oltar ob prestavitvi v muzej na Ptuju v jajčni tempera tehniki, oživil je več platen slikarjev Štrausov v Slovenj Gradcu in še bi lahko naštevali. Hkrati pa je bil restavrator v Narodni galeriji in prav njemu se lahko zahvalimo za pripravo umetnin v prvi zaokroženi stalni postavitvi leta 1933." Od tod dokumentacija njegovih študijskih priprav, kakršne je napravil ob delu na Celjskem stropu, ali pa samo dokumentarnega akvarela suške notranjščine, kjer so se vse do pred treh desetletij freske ohranile v izjemno dobrem stanju. Ta skicozni vpogled v Sternenovo spomeni-škovarstveno delo nam slikarja pokaže kot pedantnega tehnologa, ki je do zadnjih let svojega življenja ohranil živo zanimanje za skrivnosti mojstrstva velikih predhodnikov. Sternenovo restavratorsko delo, ki ga je začel z Alojzijem Šu-bicem leta 1898, je živa vez med tradicionalnim pojmovanjem nalog, ki so jih intuitivno izvajali slikarji restavratorji, in novim poklicem, ki ga je pri nas utemeljil prof. Mirko Šubic. Sternen je restavriral kot slikar. S svojimi sodobnimi sredstvi je ustvarjal vtis avtentičnega značaja slikane površine. Kar pa ga približuje novejšim pogledom na restavratorstvo, je varovanje originalne površine, zadržanost pri obsegu rekonstrukcije in predvsem uvajanje dokumentacije v okviru tedaj dosegljivih možnosti. Še več, njegov suge-stivni način slikarske izvedbe je uveljavljal izjemno sodobno pojmovanje restavratorske naloge, po kateri mora restavratorjeva intervencija ostati vidna kot zgodovinski dokument in biti hkrati izpeljana tako, da kar najmanj vznemirja estetsko integriteto spomenika. Preden pa se posvetimo še njegovemu umetniškemu opusu, moramo vsaj omeniti Sternenovo pedagoško delo. Že leta 1905 je s prijateljem Fritzem Radlerjem v Miinchnu skušal poskrbeti za svojo eksistenco s poučevanjem risanja v zasebni šoli. Dobro leto pozneje sta z Jakopičem odprla šolo v Ljubljani, ki pa mu jo je Sternen po pičlih dveh letih dela prepustil. Institucionalno zaposlitev je dobil leta 1921 na Tehnični fakulteti v Ljubljani, hkrati pa je učil v zasebni šoli Probuda in ves čas poučeval v lastnem ateljeju. Sternen je risbo obvladoval kot disciplino in kot izrazno sredstvo. Malokdo v njegovi generaciji je tako strastno risal človeško telo kot temeljno sredstvo likovnega izraza. Hkrati pa mu je risba služila kot način reševanja slikarskih problemov, nekakšen tahometer metierskega napredka, vzdrževanja slikarske rutine in učinkovitosti. Zametki takšne osebnostne discipline in interesne usmerjenosti so se pokazali že med Ster-nenovim študijem. Po dunajski akademiji je nadaljeval študij v Miinchnu in se takoj ustalil v Ažbetovem ateljeju. Tehnična disciplina in inovacijska volja sta tako na določen način uresničevali Ažbetovo "Wolfovo oporoko"." Zahtevo po trdem in dolgotrajnem delu po Ažbetovem programu je skoraj izpolnil. Do smrti je ostal pri boemskem učitelju, in četudi imamo pomisleke o resnosti Ažbetovih pogojev za vzgojo slovenskih slikarjev, je bil Sternen v generaciji naših impresionistov tisti, ki jih je najbolje izpolnil. To je podčrtal že Jakopič/' Sfinga, 1896, je slika, ki ga neutajljivo veže na Miinchen. Zaradi temnopoltega modela nas spomni na Ažbetovo Zamorko, 1895, vendar je povezava skoraj zanemarljiva. Danes vemo, da ti dve sliki nista medsebojno povezani. Malo je namreč verjetno, da bi Sternen svojo napravil pred Ažbetom kot kopijo po Leopoldu Carlu Miillerju iz leta 1883."' Nastali sta po sorodnih vzgibih - po izzivu slikarskih problemov, ki jih odpira temnopolti model. Videti pa je le mogoče, česa se je lahko Sternen kasneje pri Ažbetu še naučil, kajti njegova naloga je do neke mere poenostavljena - pogledati je treba samo enotno osvetljen profil sfinge, podložen z belo oglavni-co, v kateri je gube z modeliranjem in tonskim niansiranjem strogo po predlogi stremeči študent povzel po sliki v akademijski zbirki (tja je prišla leta 1893, do 1896. pa je bil Sternen na Dunaju). Ažbe je svojo vajo nastopaško zapletel in jo mojstrsko izpeljal: pol obraza je v senci, kar zahteva drug tonski register. Izjemno učinkovit je v podajanju tekstur. Materiale oko prevede v haptično izkušnjo - dobesedno otipamo jih z očmi: goste, drobno kodraste lase, puhasto površino belega ovratnika in krzno na ramenih. Prav sugestivna slikarska transpozicija učinkov različnih materialov na oprsju je kvaliteta, ki jo bomo našli desetletje pozneje pri Sternenu s temperamentnejšo potezo. Sternen kot slikar Sternena smo navajeni gledati kot nekakšen privesek, zadnjega med štirimi impresionisti, slikarja, ki je vedno zraven, vendar ga sočasna kritika samo omenja in se redkeje ustavlja ob njegovih delih, pa tudi pozneje v umetnost-nozgodovinskih razpravah njegova izjemnost in drugačnost pritegneta manj pozornosti, kot bi jo slikar morda zaslužil. To nima opraviti s kvaliteto, temveč s politiko interpretacije. Če je Zupančič leta 1904 ob Miethkejevi razstavi zapisal, da Sternen in Vesel "ne motita", to več pove o kritikovih interesih kot o slikarjevih dosežkih.viii Minhenska ulica, 1904, tedaj ni bila razstavljena na Dunaju, vendar nam pokaže, kaj je Sternen približno v tistem času zmogel, in zdi se več, kot je mogoče najti pri reprezentativnih delih drugih treh slikarjev. Sternena pokaže kot najbolj "urbanega" slikarja med Savani. Mestne vedute so silno redke v opusih vseh štirih Savanov, pa še tiste se zde grajene na pastoralni tradiciji - samo na Jakopičeve Križanke jeseni, 1908, pomislimo! Sternenov motiv pa je velemesten: za njim so dobra tri desetletja tradicije fotografskega kadriranja in poskusov s ptičjo perspektivo. Po načinu kadriranja in tonski ubranosti se navezuje na Caillebotta in Moneta iz 70. let, po koprenasti zastrtosti in izrezu na Camilla Pissarroja v poznih 90. letih devetnajstega stoletja. Čeprav je verjetno poznal te francoske zglede, je slika vendarle izraz neposrednega okolja, v katerem je nastala, francoski zgledi pa so posredovani prek nemških slikarjev. Tudi za Pomladno sonce, 1906/07, velja enako. V izhodišču bi lahko pokazali na Cezannov Les Clos Normands (Normandijski vrt) iz zgodnjih osemdesetih let devetnajstega stoletja, ki pa ga je morda prek Wilhelma Trubnerja povzel v inventivno reinterpretacijo.ix Kar kaže k zgodnejšemu zgledu, je neverjetna vzporednost kompozicijskih osi, ki ponavljajo orientacijo okvirja, in to je izrazito moderen, napreden element. Sončna svetloba tu razgiblje rahlo monotonost, ki jo zaznamo v Minhenski ulici, hkrati pa pomaga definirati telesa v prostoru na tako oster način, da avtoritativno podčrta psihološko distanco, značilno za pogled mestnega človeka na deželo. Spet se zavemo tipanja z očmi. Če resno vzamemo posredniško vlogo nemških slikarjev, pa moramo ugotoviti vsaj to, da se Sternen uspešno kosa z njimi in da nekoliko starejše zglede inventivno modernizira. Interes v letnih svetlobah med Savani zasledimo že na razstavi pri Miethkeju, zelo pogostni pa so po letu 1907 (Jama: Zimsko sonce; Grohar: Jesensko sonce). Rob gozda, 1906/07, nam dobro ponazori razliko z Jakopičevimi svetlobami. Jakopičevo psihološko vtopljenost v motiv z zgoščeno atmosfero je kritika s pridom porabila za svojo interpretacijo razpoloženjskih stanj, "šti-munge", ko sliko ob vživetju začutimo kot stanje lastne notranjosti. Sternen pa naredi vse, da slika ostane samo vizualna informacija, spektakel, ločen od nas. Oko otipava jasno grajeno obliko, pogosto otiplje tudi avtoritativno sled čopiča, ki razglaša bolj samo sebe, kot sugerira nekaj, kar ni poteza sama. Okvir ostaja okno, medtem ko Jakopičeva forma sili proti površini. Rob gozda je dobra, a ne prav privlačna slika. Subtilne gradacije vijoličnih in zelenih tonov ustvarjajo senčni prednji plan v nasprotni svetlobi (Grohar je to poskusil v Štemarskem vrtu, 1907). Robu gozda bi lahko rekli antimotiv: nekaj, kar je samo po sebi povsem banalno dejstvo, je slikar privzdignil v slikarsko temo. Pri tem neizprosno poudarja banalnost, kajti namesto da bi z barvno igro kontrastov razgibal formo in jo povzdignil v izjemno doživetje, jo razgali v vsej njeni dol- gočasnosti z neizprosno naturalistično maniro. Motiv in kadriranje se zgovorno povezujeta s fotografijo Avgusta Bertholda/ Brezplodno bi bilo razpravljati o inovacijskem prvenstvu, treba pa je fotografa vključiti kot enakovreden člen v škofjeloški koloniji 1903-1906, saj je mogoče v njegovem opusu prepoznati tudi motive drugih slikarjev. Slikarji so se sami ukvarjali s fotografijo kot metierskim pomagalom. Jama in Jakopič sta oba sama tudi fotografirala, Sternen in Grohar pa sta fotografijo rutinsko uporabljala pri svojem delu." Motiv brez je v Jakopičevem in Jamovem opusu stalnica že skoraj od začetka dvajsetega stoletja. Dunajska kritika je v motivih brez prepoznavala slovanski značaj in ugotavljala povezave z rusko šolo. Tudi Sternen se ga je lotil okoli leta 1905, morda celo kaj prej. Jakopičeva breza se energično požene iz barvnega kipenja v spodnji polovici slike z vitalnim vzgonom skozi gosto ozračje v rob platna in čezenj. Njenim kratkim vijugam je mogoče slediti, se vživeti v njihov ritem. Sternenova breza pa je objektificirana, sloko vzdignjena znotraj okenskega okvirja - je kot predmet, nastavljen našemu pogledu. To je čas, ko so Sternen, Jakopič in Grohar skupaj slikali v Loki, čeprav vsak v svojem izbranem območju in redko ob istih motivih.*" Problemi so skupni, motivi nalezljivi, vendar jih rešujejo različni temperamenti vsak na svoj način. Devinski motivi izhajajo iz let 1910-1911, ko se je Sternen z ženo Rozo za kratek čas tam naselil. V naši umetnostni zgodovini se je uveljavila teza, da se naravna danost te pokrajine z impresionizmom ne ujame. Mogoče jo je povsem podpreti, vendar enako velja tudi za francosko izkušnjo. Če se je impresionizem uveljavil v notranjosti, v Ile de France, je na identičnih predpostavkah Mediteran izprovociral neoimpre-sionizem in fovizem. Ta neusklajenost motiva in sredstev se kaže predvsem v nelagodnosti in neenotnosti nekaterih platen, kakršno je Devin, saj je devinska pečina v poletni vročini mnogo težja in skoraj... —» nadaljevanje na strani 129 73. M. Sterilen: Sv. Elizabeta in sv. Barbara, 1936. 74. M. Sternen: Portret Tončke Gaber, 1909. 78. M. Sternen: Minhenska ulica, 1904. 79. M. Sternen: Dekle si zavezuje čevelj, 1899. 83. M. Sternen: Rdečelaska, 1902. 84. M. Sternen: V izpreminjasti Židi, 1937. 85. M. Sternen: Pred zrcalom. 86. M. Sternen: Gratulantinja. 87. M. Sternen: V ateljeju. ... utrujena v debelem impastu v primeri z lahkotnim pomladnim razpoloženjem Nabre-žine. V strogi organizaciji vrtov s hišami in obzorjem ima slika Pomladi v Nabrežini ali Hiše ob morju, 1911, več afinitet z neoimpresionistično urejeno dekorativnostjo. Razlog za to bližino je neoimpresionistična predelava klasičnih principov komponiranja in Sternenova nagnjenost k tradiciji. Pomlad v Nabrežini je z impulzivnimi odtisi čopiča v prednjem planu bliže energični fovistični improvizaciji površine, zaznamuje novo prelomnico v slikarjevem delu in pomeni pravo merilo njegove uspešnosti. Psihološka di-stanca sicer ostaja tudi v takšnih slikah, vendar vztrajno pojema. K mediteranskim motivom se je Sternen še vrnil v dvajsetih letih na svojih restavratorskih popotovanjih v Dalmacijo. Delež krajine je v Sternenovem opusu razmeroma majhen. Največ se je krajini posvečal med letom 1905, ko je Ažbe umrl, in do izstopa iz Kluba Sava, kar se je zgodilo še pred Groharjevo smrtjo 1911. Sternen se je prijel le posameznih tem in problemov, ki pa jih je hitro in suvereno obvladal in odložil, po zaslugi dobrega poznavanja slikarske tehnologije in njenih možnosti. Zato pa je kvaliteta njegovih del v obratnem sorazmerju s številom, kar ga tudi ločuje od drugih naših impresionistov. Razlog za takšno držo najdemo v Sternenovi sorazmerni eksistenčni neodvisnosti. Restavratorsko in freskantsko delo mu je omogočalo, da je slikanje zavaroval kot resnično zasebni svet, ki ga zahteve tržišča niso mogle predrugačiti. Zato je mnogo smelejše sledil svojim interesom, raziskovanjem, študiju in preigravanju tem iz klasičnega repertoarja zahodnega slikarstva. Sternenove izjave o njegovem metieru si nasprotujejo. Največkrat je poudaril privilegirani položaj risbe v svojem opusu, vendar ga moremo osmisliti z disciplino vzdrževanja slikarske rutine. Posebej v poznejših letih je poudarjal barvo: "Slikarji vseh dob se borimo za čim svetlejšo luč in za čim močnejši žar barv"1"" Dejstvo pa je, da je njegovo slikarstvo temeljilo na dvojnem principu - risbe kot konstrukcijskega okvira in barve, ki pa je vendarle zadržala podrejeno vlogo. Med njima je bilo potrebno ustvariti vzajemno dopolnjevanje. V tem je bil od vseh najbližji Ažbetu, kar je zgodaj zapisal že Jakopič.*™ Svoj nazor je seveda lahko najbolje izrazil v figuri. Portret in akt se skoraj od študijskih let dalje ujemata in dopolnjujeta, kajti v pomembnih, ambiciozno zasnovanih delih srečujemo izključno ženske modele. V tem času je bil žanr v slovenski umetnosti precej pogost, saj je bil programsko motiviran in so se v njem preskušali vsi predstavniki slovenske moderne - že zaradi tega, ker je obljubljal zanesljivejšo družbeno resonanco. Primerjava tako zgodnjih del, kot je Dekle si zavezuje čevelj, 1899, nam pokaže že ugotovljeno razliko med Sternenom in drugimi slikarji. Figura se pri Sternenu nikoli ne izgublja, temveč je jasno obrisana, kontrastno osvetljena in trdno grajena. S temi lastnostmi pa zagotovi tudi distanco, ki jo premosti lahko samo oko. Jakopičeva figura in drugi elementi kompozicije pa razvezujejo konturo, abstraktno artikulirajo formo in svetloba integrira površino v enoten organizem. Obe fakturi sta izjemno fizikalni po svoji izvedbi, vendar je Jakopičeva intuitivna in sproža čustveno vživ-ljanje skozi način izvedbe, Sternenova pa je kljub temperamentnosti premišljena in mnogo bolj "naturalistična". V belem predpasniku, temnem krilu, navzkrižnih kombinacijah kontrastnih svetlob in senc ter sence na prašni cesti slikar niza preprosta vizualna dejstva. V žanru je Sternen prav tako posegal po izrazito urbanih motivih ali pa se je pogleda na podeželje loteval na mestni način. Oboje je bilo v opre-ki s tedanjimi predstavami o umetnosti, ki naj bi postala prepoznavno slovenska. Razmeroma majhen grafični opus jedkanic, suhih igel in monotipij predstavlja po tehnični plati pionirske poskuse v naši moderni umetnosti. Pomeni dokaj izrazito ignoriranje tedanje zahteve po nacionalnoidentifikacijski učinkovitosti moderne umetnosti. Tisto, kar je kritiki in občinstvu omogočila krajina in figura v krajinskem okviru, se je v Sternenovih slikah izmaknilo. Risba z ogljem Na razstavi kot oblika mestnega življenja sodi k Minhenski ulici in med liste tedanjih umetnostnih in drugih revij. Urbana izkušnja pa je bila tedaj v slovenski zavesti še vedno nekaj "tujega". V območju podob je predstavni svet, v katerem se je slovenski človek prepoznaval, še vedno povsem ruralen in etično superioren modernemu mestnemu življenju. Plenerskih figur je v Sternenovem opusu malo. Toliko sijajnejši je zato Rdeči parazol, 1904, sicer po izročilu slikan v Verdu, pa vendar tako urban z modno nošo in sproščeno rekreacijo v prostem času, kakršnega je prinesla mestna kultura. Sternen je dobil dovolj pobud zanj prav iz takšnega sveta pri francoskih slikarjih in predelavah motiva med munchenskimi slikarji (die Scholle, Leo Putz, in seveda najavtoritativnejši Loviš Corinth). Vendar si je Sternen zastavil splet nalog za tematizacijo atmosferične suge-stivnosti motiva s svetlobnimi učinki odbleskov, prosojnega senčnika in ožarjenega okolja. Portret Rozi Klein je zgodnejši. Vsa ta problematika svetlobe, razgrajenih volumnov in zmehčanih kontur je tu še neznana. Interpretacija pa je značilna za čas s kompozicijo, ki nam odmakne obraz in v prvi plan postavi igro svetlobe na beli obleki, modelirani z Velazquezovo ali Manetovo bravuro. V obeh smo lahko še posebej pozorni na kompozicijo, katere principe smo že videli tudi v krajini - vzporednice robovom slike, ki jo trdno usidrajo v središče slikovne površine. Pri Rozi Klein je še ponovljena z okvirjem slike na steni za upodobljenko. Na ta način učinkovito opredeli obliko in jo loči od subjektivnega izraza - "štimunge" - in spet smo pri razlogu za zapostavljenost Sternena, kajti "štimunga" je bila temeljni kritiški pojem, na katerem je predvsem Cankar utemeljeval prodornost in prepoznavnost mlade slovenske umetnosti.'™ Sredi prvega desetletja dvajsetega stoletja je nastalo tudi več tihožitij, ki jih sicer v vseh drugih obdobjih pogrešamo. Posodje na mizi, 1906, se zdi blizu Minhenski ulici po načinu ustvarjanja atmosfere. Barvno pa je utemeljeno na rdeče-belo-zlatorumeni kombinaciji. Dokaj nenavadnih pa je nekaj tihožitij z mrtvimi pticami. Presenetijiva so zaradi svojih naslovov, saj iz njih ni mogoče razbrati, za kaj gre. Razbrati pa ni lahko niti motiva samega zaradi nenavadnih položajev in brezobličnosti mrtvih ptičjih teles. Toliko bolj tako pride do izraza barva in njena manipulacija. Barvno zadržana, vendar v barvnih nanosih sugestivno animirana površina nam v teh primerih predmet bolj približa. Sternen je pogosto poglobljeno pripravljal svoje slike. Pri šivanju, 1905/06, nas spomni na Jurija Šubica Pred lovom. Tu ne gre samo za vprašanje risbe, ki je imamo mnogo več v drugem desetletju in pozneje, temveč za študijsko obdelavo problemov, ki naj jih realizacija vključuje. Z njo je tesno povezana ideja o dokončani sliki oz. dokončanosti slike. Asociacija z deli Fritza von Uhdeja in s prenekaterim delom še iz poprejšnjega stoletja je neizbežna. Za nas pa je zanimiv s tehničnega stališča. Zdi se namreč vseeno nekoliko netipična za Sternena, poskus nekoliko drugačnega načina slikanja - razmišljanja na platno, kakršnega je gojil Jakopič. Bela barva je pri tem načinu korekturno sredstvo, saj z njim slikar pokrije neuspeli poskus - zarisano konturo, napačno potezo, neposrečeno barvno kombinacijo. Tu se zdi, da je Sternen slikal na takšen način, na kar kažejo izjemno debeli nanosi barve in sivina svetlih partij. Sicer pa se je takšnega postopka ogibal prav s študijskimi pripravami in obvladovanjem slikarske obrti. V znamenju bele barve so portreti in teme druge polovice prvega desetletja. Pojav je v tem smislu dokaj vzporeden Jakopiču in Groharju, le da Sternen belo barvo izkorišča za ustvarjanje briljance površin in materialov, medtem ko ta pri drugih dveh predstavlja nekakšno drugo podsnovo, Id omogoči razvoj barvnega registra. Male slike pokažejo učinkovitost slikarjevih improvizacij. V skicozni sliki Pismo so z belo barvo sugerirani samo odbleski svetlobe precej v smislu višanih risb ali chiaroscuro lesorezov. V jutru, 1908, je ves motiv podložen z belo, ki prehaja v vijolične tone proti robovom in v artikulacijo obraza. In ta obraz je pred nami kot predmet v kakšni tihožitni kompoziciji - izgovor za bravuro poteze, za demonstracijo barvnega skladja, ne pa za subjektivizacijo in razpoloženjsko podo-življanje motiva. Na divanu, 1909, je ena najuspešnejših Sterne-novih slik sploh. Dekle, napol zleknjeno v pozo sanjarjenja, hkrati nekoliko zavestno pogleduje proti gledalcu. Obilje in polnost belin njene obleke sta podložena s pisanimi blazinami divana. Lahkotna belina obleke deluje kot avra, iz katere se dviga dekletova postava. "Zapuščena" v eni od različic naslova terja več vživljanja, kot ea dovoljuje Sternenov naturalistični impulz. Ce je ta podoba nekakšen monumentalizirani žanr, pa je prav takšen pristop mogoče najti v portretu. Spet se ponujajo evropski zgledi sami po sebi - Manet in Whistler, če ostanemo le pri izbranih. Gotovo med najsijajnejšimi Sternenovimi deli je portret, utemeljen na demonstraciji meščanskega statusa, kakršen je Portret Tončke Gaber. Zanimiv je zaradi impresionistične izvedbe v bogatem svetlobnem spektaklu interierja in v različici bolj realističnega modnega, a vsekakor manj zanimivega portreta. V problematiki je slikar opustil fiziognomične prvine, ki osebo individualizirajo, in jih podredil konvenciji notranjosti, interierja kot ženskega prostora, z obiljem draperije in s predmeti v opremi sobe, ki upodobljenko uvrščajo na družbeno lestvico in jo podrejajo dekorju meščanske kulture. Barvni spektakel ustvarja vtis lahkotnosti, neposrednosti in hkrati pomembnosti upodobljenke. V poznejši upodobitvi je ples svetlobe in igro barv nadomestila bolj prepoznavna modna oprava, v slikarski obdelavi pa bravura, ki je bližje starejši evropski tradiciji. Gospa Gabrova je kakor iz modne revije - ogr-njena s plaščem, pokrita z operjenim klobukom in dinamično napeta, kot bi ne imela časa počakati, da slikar konča svoje delo. Slikar ženskega akta Sternen si je zgodaj prislužil oznako slikarja meščanskih notranjščin in ženskih portretov. Še tu je obvaroval takšno mero neodvisnosti, da je tudi iz portretne naloge znal izžeti slikarski problem. Posebno mesto zavzema v slovenski umetnosti zaradi akta. Lahko bi celo rekli, da je prav on začetnik tradicije tega žanra, saj je pred njim obstajal le v boječih poskusih in pri nas šele ob koncu devetnajstega stoletja tudi kot povsem samostojna slikarska naloga. Celo generacija VVolfovih učencev, dejavnih večji del na tujem, mu ni posvečala pretirane pozornosti. Tako je šele Sternen s svojo obilno produkcijo zapolnil vrzel s širino in kvaliteto, ki pomenita kompenzacijo neuresničene tradicije. Napak bi bilo pričakovati od Sternena drzne inovativnosti. Tudi na tem področju je preveč cenil stare mojstre in imel vzornike med nekaterimi evropskimi sodobniki starejše generacije. Tako se velikim mojstrom Tizianu, Rubensu in Rembrandtu pridružijo Bonnard, Felicien Rops, Loviš Corinth idr.xvi Vrsta zgodnjih aktov je običajno datirana z letnico 1902 in vprašajem. Septembra jih namreč nekaj najdemo na II. razstavi slovenskega umetniškega društva. Seveda pa so to lahko najuspešnejši poskusi od leta 1899, ko je začel delati pri Ažbetu. Študijske in anekdotične ate-ljejske postavitve prepoznamo kot nezgrešljive izdelke Ažbetovega ateljeja. Čeprav jih je včasih samozavestno razstavljal, pa študijski interes v interpretaciji drže in anatomije močno izstopa, saj se naslanja na preskušeno ateljejsko rutino postavljanja modelov. Tu se je Sternen spoprijel z uglaševanjem konture in modelacijske ekonomike, s čimer je ustvarjal trdno grajeno obliko. Ne smemo pozabiti, da sta Jakopič in Jama prav v tem času tuhtala, kako izboljšati "risarijo", kar je Jakopiča leta 1903 neslo v Prago k Vojtechu Hynaisu. Težave Jakopič nikoli ni povsem odpravil, Jama pa je figuro spremenil v čisto optično prikazen. Sternen je figuro obvladal in trdovratno vzdrževal rutino v tisočerih risbah. Najverjetneje še pred Ažbetovo smrtjo so nastale tudi jedkanice in suhe igle, ki so zrastle iz enakega interesa. Rdečelaska, 1902, za katero ne vemo, ali je bila septembra že nared za II. razstavo SUD, je nekakšna sinteza takšnih del. Ateljejsko okolje je tudi tu še nezgrešljivo, vendar postavitev proti svetlobi in njena igra v laseh presegajo rutinsko vajo in piljenje konstrukcije telesa ali telesne površine. Slika je zasnovana na kontrastu med osvetljeno sprednjo, a od gledalca umaknjeno stranjo, in osenčenim hrbtom. Tudi vir ostre svetlobe je zakrit s temno zaveso ob levem robu. Slikar se je osredotočil na opazovane detajle. Bela barva tkanine, vržene čez stegno, je posrednik svetlobe v območje, ki je oblikovno najbolj zapleteno. Manj se ukvarja s poltjo in taktilnostjo površine. Su-marično artikulirani volumni so presvetljeni v optično prikazen, ki pa ji ni mogoče izbrisati ateljejske študijske postavitve in erotične nevtralnosti. Marsikaj je k notoričnosti Sternena kot slikarja aktov prispevala recepcija v provincialnem okolju, v katerem je sam igral uglašeno vlogo. Po akademsko predznačenem zgodnjem obdobju v Ažbetovi šoli, kjer je bilo slikanje akta osnovni kurikularni predmet, seje Sternen začel spet intenzivno ukvarjati z aktom šele v drugem desetletju dvajsetega stoletja, ko so začeli nastajati tisoči risb, ki so ostale v njegovi zapuščini, in številna platna. Njihova periodizacija povzroča težave, saj je dela težko razvrstiti v zanesljivo časovno zaporedje. Pred koncem prvega desetletja je Sternen zapustil območje impresionizma. Tedaj je ob vrnitvi k aktu okoli leta 1910 prišlo tudi do bistvene spremembe v pristopu k tej nalogi, saj je postal neodvisen žanr in področje slikarjevega lastnega eksperimentiranja. Sternen je bil prvi, ki se je temu slikarskemu žanru tako intenzivno posvetil v konservativni slovenski sredini, kjer ni bilo mogoče dobiti modelov za resen študij. Zato je pogosto hodil nazaj v Munchen, oskrbel pa si je tudi fotografsko gradivo iz Pariza in Berlina pri podjetjih, ki so razpečevala fotografije modelov s širokim repertoarjem poz. Lahko si predstavljamo, da je bil ta kljub vsemu precej konvencionalen, kar je mogoče povzeti tudi iz Sternenovih slik. Redko je namreč presegel v devetnajstem stoletju utrjeno formo oblikovne problematike in libi-dinozne sublimacije, saj akademski akt ni smel biti nič več kot likovni problem. Sternenova risarska disciplina temelji na akademskem malem aktu, pri katerem so študentje običajno v hitrih potezah zajeli kompozicijo mas in držo modela, kajti model je v kratkih zaporedjih držo spreminjal. Pri svojem delu je razmišljal kot slikar. Konturne črte je kar praviloma dopolnjeval z različnimi načini senčenja, ki simulira nanos barve. V tem času se je spremenil tudi slikarjev kolorit, kar smo delno lahko zaslutili v krajini ob devinskih motivih. Ležeči akt, 1914, je ostro omejen v okvirje slike, s prire-zanimi nogami, kar ga približa površini slike in se zato z njim soočamo bolj neposredno. Obraz je obrnjen v stran. Slikarjeva koncentracija je usmerjena k razporejanju mas, ritmu kontur in barvne modelacije telesa. Telo je objektivizirano na način, kakor smo ga spoznali pri drugih žanrih z nevtralnejšimi predmeti. Čopič ni metafora za roko ali tip, temveč za oko. V tem je Sternen neizprosno vztrajen. Harmonični ritem volumnov ob kolenih prirezanega telesa, ki se razvije od spodnjega levega kota v diagonali do vstran obrnjenega obraza, je izhodišče, ki nas v marsičem spomni še Ažbeta. Koloristična interpretacija inkarnata pa je plod Sternenove imagi-nacije in naturalističnega hotenja. Akt in njegova obsesivnost označuje čas preloma stoletij. Nekateri so jo poimenovali eroto-manijo, ki se je v zahodni kulturi manifestirala na vseh področjih. Zato je zgledov v zahodni tradiciji brez števila. V takšnem razpoloženju so se izoblikovali tudi Matissovi pogledi na nujnost študija po modelih, saj je iz te discipline slikar črpal energijo, ki mu je omogočala prestavljati meje konvencij. Rodin in Klimt sta npr. angažirala večje število modelk, ki so se prosto sprehajale po ateljeju, umetnik pa jim je sledil z beležnico. Sternen se je moral zadovoljiti z improviziranimi načini. Tako je skušal variirati položaje in jih hkrati slikarsko interpretirati - npr. v monotipijah v dvajsetih letih - ali pa jih dopolniti s podvajanjem podobe v zrcalu, kar mu je včasih uspelo zaokrožiti v skoraj popolno vidnost modela. Tedaj tovrstne podobe še vedno niso mogle mimo cenzorskega očesa v javnost. Provinci-alna miselnost Ljubljane ni prenesla "nuditet" v javnem prostoru, zato jih je Sternen zaklepal globoko v zasebni svet. Razvil je pravi ritual dviganja zavese pred novonaslikanim aktom, kadar ga je pokazal, in tedaj v izključno moških družbah. Tako je lahko dosegel tudi svobodo eksperimentiranja v razmerju med lascivnostjo in umetnostno nalogo. Mejo je brez obremenitev prestopal v področje nesprejemljivega. Eden razvpitih aktov je inačica v črnih nogavicah Akt v črnih nogavicah, Narodna galerija, 1910, ki v našem primeru sicer ni najradikalnejša v svoji transgresiji uveljavljenih konvencij, zanimiva pa je v drznosti kompozicije, inscenacije in barvne intenzivnosti. Slednja zgovorno označuje slogovno spremembo ob enem najpomembnejših mejnikov v Sternenovem opusu, ko se pojavijo v njem prvi ekspresionistični znaki. Akt v črnih nogavicah v vseh svojih različicah in Korzet sta kot žanrski skrajnosti danes najbolj znana, v času nastanka pa ju kot metierski dosežek ni bilo mogoče pokazati. Sodita tudi v Sternenovo najbolj plodno obdobje, ko so nastajale njegove mojstrovine, kakršna je Ležeči akt, 1913. Nastal je v Miinchnu in bil verjetno slikan po modelu. Sternen naturalist je tu prekosil samega sebe. V nenavadnem pogledu od zgoraj je iskal ekvivalence v slikarski materiji velike postelje prav tako intenzivno kot v nezgovorno stegnjenem telesu dekleta. V teh slikah je presegel fingirano in potlačeno nevtralnost akademskega akta in ga prepustil bolj neposrednemu čutnemu doživljanju. Pripišemo mu lahko nič manj kot modernizacijo tega slikarskega žanra v slovenski umetnosti, s katero je postavil predstavno in kvalitetno normo za vsaj naslednjega pol stoletja. Repertorij, ki ga je Sternen razvijal v različnih žanrih, je učinkovito uporabil v portretih in monumentaliziranem žanru - med katerima smo že videli, da ni prave razmejitve. Bleščavo dekliške beline je zdaj nadomestila intenzivna skala nasičenih barv, obnašanje svetlobe v gubah in presevanju skozi materiale, katerih študij je omogočala prav bela barva, pa je nadomestila slikarska bravura v temnejši paleti, združeni s preciznostjo dotika čopiča. Podobe Pred zrcalom, Dekle v črtasti obleki, V izpre-minjasti Židi, 1937, so kot hommage velikim mojstrom zahodne tradicije. Najbolj je cenil velike Benečane šestnajstega stoletja, Tiziana in Veroneseja, gledal je Tiepola, dunajske in miinchenske zbirke so mu ponudile številne znamenite Rubensove in Van Dyckove slike, spoznal in zapomnil si je Fransa Halsa in Velazqueza. Leta 1937, po študiju Tiepola in poslikavi frančiškanskega stropa, se je mojster še vedno držal utrjene metode: najprej študija, nato izvedba. Dekletova obleka je paša za oči -odbleski svile, globoke sence, barvne gradacije pod različno svetlobno intenziteto. Vse drugo je le scena za to predstavo učinkov in sredstev v mojstrovi oblasti. Kombinacija figure z zrcalom je prav tako plod velikih evropskih tradicij, ki so se razmahnile v sedemnajstem stoletju. V slovenski umetnosti pripadajo Ster-nenu kot njegov prepoznavni motiv. Zrcalo je bilo lahko sredstvo podvajanja podobe in še posebej pri aktu je gledalcu izpostavljalo skrite strani človeške figure. S tem pa je bilo lahko tudi izjemno močno metaforično sredstvo, ki je nadgrajevalo kompleksnost prostora. Vso izpreminjasto žido je slikar ponovil v Gratulan-tinji, ji dodal bravurozni šopek in prostor odprl z dvokrilnimi vrati s steklom ter še globljimi vrati v ozadju. Vendar tudi tu s sredstvi, ki jih od holandskega slikarstva sedemnajstega stoletja dalje poznamo kot metafore skrivnostnih globin ženske duše, se pri Sternenu uklonijo naturalizmu - stopnjevana globina energično iztisne pozorno opravljeno dekle v prednji plan. V ateljeju eden zadnjih pogledov slikarja velja modelki in velja nam. Sicer pa ga zanima rdeči plašč, njegova snov v žarki svetlobi tistega na mladostnega vzornika Wilhelma von Uhdeja spominjajočega okna. S Sternenom naletimo na zgodovinski problem, ki ga ustvarja tisto, kar sem označil kot politiko interpretacije. Njegovo slikarstvo, zavezano naturalizmu, je bilo preveč brezkompromisno, da bi ga bilo mogoče upogniti po kopitu potreb nacionalne identifikacije. Slednji so se široko odprle krajine Gorharja, Jakopiča, manj Jame, čeprav sami sprva niso želeli takšne povezave. Sternen je bil človek metiera, ne človek improvizacije. Obvladal je slikarsko tehniko in tehnologijo, tako da so ga pogosto označevali kot obrtno korektnega slikarja. Zanimal ga je predmet, ne psihologija in ne vživljanje, predmet takšen, kakršen se razodene očesu. Lahko pa je takšno vizualno razodetje vir intimnega užitka. Slikarstvo ga ne more podvojiti, lahko pa ustvari svojevrstnega. Za to je potrebno poznati pravila transpozicije - operacije, v kateri slikar izpolni pogoje, da gledalec prebere upodobljeno obliko kot pravo. Slikanje ni posnemanje narave, temveč je njegova prepričljivost prvi pogoj. Sternen je v bistvu vse mladostno obdobje do prve svetovne vojne dokazoval, da zmore tisto, kar je bilo v družnem interesu Savanov. Le trajati ni moglo verjetno zato, ker je slikar problem lahko obvladal z že pridobljenim znanjem ali pa ga je hitro nadgradil in - izgubil nadaljnji interes zanj. V tem je ključ do nesporazuma z Jakopičem leta 1911, ki je bil dokončen. Pri vprašanju kakovosti Sternen ni dopuščal kompromisov. Zanj je bila slikarska kakovost vrednota, ki je ni bilo mogoče mešati z drugimi razlogi, s kakršnimi je Jakopič režiral razstavno politiko in tržne posle. Sternenov položaj je bil izjemen. Njegovo slikarstvo je ostalo ločeno od eksistenčnih problemov, pod katerimi je klonil npr. Grohar. Jakopič je gradil svojo podobo kot podobo kulturnega delavca. Slikanje je bila samo ena od pomembnejših dejavnosti. Zdi se, da je Sternen slikal iz užitka vsaj večji del svojega življenja, in v tem sta si bližja z Jamo. Ni ga skrbelo, kaj se prodaja, kaj terja publika, kaj pričakuje kritika in koliko slika navrže. Sledil je resnično svojim interesom. Če ideološke kriterije potlačimo in Sternenova dela ocenimo v neposredni primerjavi z analognimi rešitvami njegovih kolegov, se lahko zavemo njegove prave veličine. Evropska tradicija ni bila samo sodobna tradicija, temveč jo je zajemal širše. V sodobnem slikarstvu je našel probleme, ki jih je apliciral v lastnih delih v luči spoznanj, do katerih se je dokopal s študijem velike zahodne umetnostne tradicije. Zato ni bil na lovu za modeli, konkretnimi platni, temveč za idejami, ki jih je kombiniral in preoblikoval z lastnim temperamentom in predvsem obsežnim slikarskim znanjem. OPOMBE: i Hans Holbein ml., Mati Božja župana Meyerja, Darmstadt. V: Izidor CANKAR. Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi: II. del od leta 1400 do leta 1564. Ljubljana: Slovenska matica, 1936. Boštjanov oltar iz jezuitske cerkve v Augsburgu hrani Alte Pinakothek v Miinchnu že od odhoda Napoleona iz srednje Evrope in je od tam Sternenov stari znanec. ii Leta 1903 so naši impresionisti intenzivno razpravljali o XVI. razstavi v dunajski Secesiji - Razvoj impresionizma v slikarstvu in kiparstvu, ki je zajel tradicijo od Tiziana do francoskih impresionistov. Tomaž BREJC. Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo. Ljubljana, 1982, str. 108-115. iii Jure MIKUŽ, Breda ILICH KLANČNIK, Matej Sternen: Retrospektivna razstava, Moderna galerija Ljubljana 23. december 1976-13. februar 1977. iv Ferdinand Šerbelj (ur.). 80 let Narodne galerije, Ljubljana 1998. v Ivan PRIJATELJ. Obisk pri Ažbetu. Zbornik za umetnostno zgodovino, IV./l, 1924, str. 11- 14. SMREKAR; Wolfova oporoka. V: BORČIČ, Barbara (ur.). MIKUŽ, Jure (ur.). Potlačena umetnost: zbornik. Ljubljana: Open Society Institute, 1999, str. 13-18. vi Rihard JAKOPIČ. Začetek Ažbetove šole. V: Rihard Jakopič v besedi. Ljubljana 1947, str. 53-54. vii ROZMAN, Ksenija. Portreti temnopoltih modelov v slovenskem slikarstvu okoli 1890. Zb. umet. zgod. (N. vrsta), 1992, 28, str. 85-90. viii Oton Župančič. Naši slikarji v tujini. Slovan, II, 1903-1904, str. 182-184. ix Tomaž BREJC. Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo, o.c., str. 68. X Andrej SMREKAR v: Fionuala CROKE (ur.). New Frontiers: Art of the Joining Countries, National Gallery oflreland 3. marec-29. maj 2004. Dublin 2004. xi Sarival Sosič. August Berthold: Fotograf z začetka stoletja. Ljubljana: Rokus, 1997. Za Jamo: Govekarjeva korespondenca; za Jakopiča: Tomaž BREJC. Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo, o.c. za Groharja: Tomaž BREJC. Slovenske Atene 1907-1991 = Slovenian Athens: [premikajoč se po polju slovenske umetnosti kot sejalec = the motif of the sower a challenge to 43 contemporary artists: Moderna galerija Ljubljana, 22. 10.-24. 11. 1991]. Ljubljana: Moderna galerija, 1991. za Sternena: fond fotografskih plošč in fotografij v Narodni galeriji, fotodokumentacija Moderne galerije. xii Periodizacijo Sternenovega dela je uredila Breda ILICH KLANČNIK. Matej Sternen: Življenje in delo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 1974. xiii Steletu je še 1942. leta zagotavljal, da je barva le nekakšen dodatek. Tomaž BREJC. Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo, o.c., str. 73 xiv Rihard JAKOPIČ. Začetek Ažbetove šole, o.c. xv Tomaž BREJC, začetki modernizma: impresionizem, secesija, simbolizem. V: TRENC-FRELIH, Irena (ur.), BERNIK, Stane. Umetnost na Slovenskem: od prazgodovine do danes. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 216-243. xvi Tomaž BREJC. Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo, o.c., str. 73-82. Akt na Slovenskem. 1, Slikarstvo: Galerija Cankarjevega doma, Galerija Tivoli, 4. februar-28. marec 1999 = The Nude in Slovenia. 1, Painting: [Galerija Cankarjevega doma, Galerija Tivoli], February 4-March 28, 1999. Ljubljana: Cankarjev dom, 1999. dodatek popisi prebivalcev iz leta 1900 za vasi Mirke, Verd, Bistra, Podlipa in Zaplana1 1 Podatke iz knjige je v digitalno obliko prepisal Jože Setnikar. Okrajšave so v prepisu navedene, kot so zapisane v izvirniku: p.b. poselska bukvica p. k. poselska knjižica d. b. delavska bukvica vi. št. vložna številka obč. zv. občinska zveza dom. 1. domovinski list del. knj. delavska knjižica pos. knj. poselska knjižica od ca od okoli (circa) ženit. zgl. ženitovanjska zglasnica p. L poročni list MIRKE 31/12 1900 = 60 prebivalcev _Mirke__Domače ime:_Razore Hiš. Št. 1.___Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba l Kotnik Karol pos. ožen 29/12 1848 Verd Vrh. + 20/4. 1908 2 -»- Marija žena -»- 6/6 1843 Planina -»- 3 -»- Marija hči sam 5/9 1879 Mirke 4 -»- Josip sin -»- 19/2 1886 -»- -»- 5 Rudolf Lovro hlape 29/7 1875 Zaklane Horjul p.l. 26/2 1899 stv 12. Horjul 1899 6 Logar Franca dekla -»- 6/3 1877 -»- p.l. 29/12 1899 stv 63 Horjul 1899 Hiš, št. 2_Hišni posestnik:_Dr. Josip Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Frančiška pos. vdova 9/3 1835 Bistra Vrh. + 10/2 1911 2 Furlan Frančiška nečakinja Fr. Furlan sam 27/2 1883 Vrbljenje -»- 3 Plahtar Franc hlape 19/11 1884 Vrhnika -»- _Mirke_Domače ime:_Andreičk Hiš, št. 3._Hišni posestnik:_Jakob Susman Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 ^u^man Jakob pos. ožen 30/4 1843 Mirke Vrh. 2 -»- Frančiška žena -»- 9/3 1846 Bevke -»- + 16/12 1905 3 Jakob sin sam 14/4 1871 Mirke 4 -»- Karol -»- -»- 14/9 1875 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 7/8 1877 -»- -»- 6 -»- Antonija -»- -»- 10/12 1878 -»- 7 -»- Jože sin -»- 3/4 1884 8 -»- Ana hči -»- 18/4 1887 -»- -»- v7 -»- Janez sin 14/9 1869 Pos knj s t 41 5III1910 Amerika 10 Garafol Ignac pastir 7/7 1886 V. Ligojna Mirke_DomaČe ime:_Mele Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Jože Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Jože pos. ožen. 13/3 1865 Mirke Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 25/1 1877 Verd -»- 3 -»- Ana hči sam 20/6 1895 Mirke 4 -»- Marija -»- -»- 15/8 1897 -»- 5 -»- Franca -»- -»- 1/9 1899 -»- -»- 6 -r -»- Eliza mati posestnika vdov. 17/11 1837 Vrhnika -»- -»- Anton brat posestnika sam 11/1 1870 Mirke -»- Amerika 8 Pivk Jože hlapec -»- 1879 Vrhnika -»- 9 Turk Valentin -»- -»- /21 1854 -»- 10 Smole Marijana dekla -»- 18802 Preser 1 Datum ni popoln. 2 Datum ni popoln. »podrto« Mirke_Domače ime: Hiš. št. 5_Hišni posestnik:_Josip Naeode Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino __Mirke_Domače ime:_Pavkariev Matic Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Matija Semrov Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Šemrov Matija pos. ožen. 16/1 1862 Verd Vrh. 2 -»- Katra žena -»- 23/11 1865 -»- -»- vy -»- Andrej sin sam 13/11 1893 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 21/6 1895 -»- 5 -»- Marija -»- -»- 25/3 1899 -»- -»- 6 -»- Franc sin -»- 8/10 1897 -»- -»- 7 -»- Marija mat posest vdov. 26/1 1820 Podlipa -»- 8 Mlinar Liza gostja sam. 7/4 1840 Žiri Vrhnika sprejeta v ohč.seji dne 18/8 št. 1269 9 Osenk Franca hči od hčere od Lizce 7/3 1883 Verd Vrh. starši so v Ameriki že več let Franca od 1902 6/1 v Ameriki Jan Svigelj Domače ime:_Grdinčk Hišni posestnik:_Matevž Smuk Tek. št. Priimek In ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas doinovinstva prihoda v občino Opomba 1 Smuk Matevž pos. ožen. 4/9 1850 Mirke Vrh. + 15/2 1901 2 -»- Ivana žena 20/4 1856 Verd 3 -»-/ Jože Nu/ sin sam 6/3 1878 Mirke -»- + 15/5 190S 4 -»- Jakob -»- 3/7 1883 -»- -»- 5 -»- Franc -»- -»- 3/10 1888 -»- -»- 6 -»- Janez -»- 1/11 1891 -»- -»- r Leskove Jurij gost ožen 15/3 1854 Petkovce Rovte Postojna od i 1903 2 -i / -»- Liza žen. -»- 8/11 1849 Verd / -»- Anton sin sam 9/6 1890 -»- /4 -»- Franc -»- -»- 21/8 1880 -»- 1 Leskove Marija4 / hči -»- 24/8 1882 Mirke V MolekOernej gost ožen 17/8 1845 Hrib Vrh. 2 -»- Helena žena -»- 26/4 1842 M. Lig. + 20/11 1909 3 -»- Franc sin sam 27/10 1872 Hrib -»- 4 -»- Helena hči -»- 10/4 1880 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 17/7 1882 -»- -»- 3 Pred tek. št. 1 je napisana št. 2. Veijetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 4 Prvotno napisana Molek Helena in prečnana. Verjetno je prišlo do napake, ker je navedena v nadaljevanju. ' Pred tek. št.l je napisana št. 3, veijetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. Domače ime:_Razorceva bajta Hišni posestnik: Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dobrovoljc Janez gost ožen 15/6 1873 Verd Vrh. 2 -»- Reza žena -»- 20/9 1868 Smrečje -»- + 1908 7/12 i -»- Janez sin sam 6./11. 1895 Verd -»- ____Hišni posestnik:_Miha Osredkar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Osredkar Miha pos. ožen. 24/9 1847 St. Jošt Vrhnika Ct ln*t JL.JUKl od 1880 sprejet v seji dne 1/3 1907 2 -»- Liza žena -»- 1873" St. Vrhnika isto 3 ^j/ *-'za hči sam /ll7 1898 Mirke isto 4 Košir Marija / mati žene vdova 15/8 1846 Petkove Vrhnika sprejeta 19.11. 1911 v seji v obč. zvezo vrhniško l8 DobroVsijc Jože gost ožen 17/3 1866 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 3/3 1849 Rakitna -»- 3 Pivk Janez sin žene Izak sam 15/8 1873 Vrh. 4 -»- Marija hči žene Izak -»- 12/3 1875 -»- -»- 5 -»- Jože Kordiš Antonija sin žene I zak žena -»- ožen roj 1881 17/3 1879 -»- -»- od leta 1909 v Opatiji št.205. ženit zglasovnica st. 11 14.7.1911 Slokar Janez gost ožen 28/5 1850 Lokavec Ajdovščina 1899 Bosna 2 -»- Jera žena -»- 4/3 1842 Otave -»- 1899 3 -»- Janez sin sam 1879" -»- 1899 vojak 4 -»- Jože sin -»- 25/1 1882 Rakek -»- 1899 5 -»- Jakob hčere sin -»- nn 1888 -»- -»- 1899 6 Datum ni popoln. 7 Datum ni popoln. 8 Pred tek. št. 1 je št.2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. " Dopisano: Leta 1909prišel v Opatiji 250 žena Frančiška roj. 1878 v Ložu, Ljubomir 1904, Leopold 1906, Ivan1907, Melanaf?) 1905 Franca 1910, Kika(?) 1912, Ivan 1915. 10 Pred tek. št. 1 je št.3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 11 Datum ni popoln. 12 Datum ni popoln. Smuk Josip Domače ime:_Smuk Ivana. Hiš, št. 10_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dobrovo.jc Andrej 1 Grom Josip 2 Grom Ivana žena 20/4 1856 Verd Vrhnika Mirke_Domače ime:_Dobrovolic Andrej Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Posetta PetCT Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba + Posetta Peter 1 Dobrovoljc Andrej Verd Vrhnika + Mirke_Domače ime: Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Posetta Peter Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v ro|Stva občino 1 Posetta Peter Zir. _Domače ime: Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Jernej Jakomin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jakomin Jernej delavec ožen. 15/9 1870 Horjul Vrhnika sprejet v seji 8/7 906. si. 311/1906 _Domače ime: Hiš, št. 14_Hišni posestnik: Dobrovolic Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Dobrovolic Ivan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. VERD 31/12 1900 = 639 prebivalcev _Verd_Domače ime:_Menaženk Hiš, št. 1_Hišni posestnik:_Jakob Homovc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Homovc Jakob pos. ožen 8/4 1855 Vrhnika 2 -»- Mina žena -»- 19/12 1833 Gorenje Kranj 3 Jarše Janez komi in pastir sam 7/6 1884 Jama Kranj 4 Pelko Franca dekla -»- 18851 Vrhn. Predoslje Kranj p.l. št. 1 z 14/11910 žup. Predoslje l2 Brenčič Neža gostja ud. 8/1 1840 Horjul Vrh. 2 -»- Ivana hči sam 6/5 1876 S. Gor. -»- 3 -»- Marija -»- -»- 31/8 1878 ->>- -»- 4 -»- Franca -»- -»- 5/10 1886 Verd -»- l3 Hrovatin Jakob gost ozen 10/7 1874 -»- -»- 2 -»- Marija žena -»- 1/8 1877 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 24/4 1900 -»- -»- ' Datum ni popoln. 2 Pred tek.št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 3 Pred tek.št. 1 je št 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. HiS. št. 2_Hišni posestnik:_Jakob Žitko Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Žitko Jakob pos. ožen. 20/7 1835 Verd Vrh. 2 -»- Terezija žena -»- 14/1 1836 Mirke 3 -»- Marija hči sam 12/8 1871 Verd 4 -»- Franca -»- 27/3 1874 -»- 5 -»- Ana -»- -»- 29/6 1865 -»- 6 Sedaj Janez hlape -»- 24/10 1879 St. Vrhnika -»- Verd_Domače ime:_Lukcev Tone Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Šemrov Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Semrov Anton pos. ožen. 9/5 1876 Verd Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 13/1 1878 Vrhnika -»- 3 -»- France Sin sam 17/11 1897 Vrhnika -»- 4 -»- Franca hči -»- 9/4 1900 Verd -»- 5 Mihevc Franca sestra žene -»- 10/2 1880 Vrhnika -»- Verd_Domače ime:_Japel Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Auguštin Pirnat Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pirnat August pos. ožen. 10/6 1871 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 20/9 1874 -»- -»- 3 -»- France sin sam M ^1895 -»- 4 -»- Francka hči 15/11 1897 -»- -»- 5 -»- Marija -»- 4/3 1900 -»- 6 -»- Marija mati ud. 31/1 1845 S. Gor. -»- 7 -»- Leni stara mati posest -»- 28/4 1828 Ziri -»- + 23/11905 8 Pajsar Franc hlape sam 14/11 1864 Podlipa -»- 9 Mlinar Franca dekla -»- 18824 Zaplana -»- 10 Kune Tomaž pastir -»- 5/12 1887 Vrh -»- 4 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Varšk Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Jakob Varšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Varšek Jakob zidar pos. ožen. 13/3 1863 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena 24/2 1861 St. Vrhnika -»- 3 -»- Franc sin sam 1/9 1889 Verd 4 -»- Franja hči -»- 29/3 1891 -»- 5 -»- Anton sin -»- 8/1^ J#ff\ -»- 6 -»- Marija hči 4/10 1895 -»- 7 -»- Reza -»- -»- 5/10 1898 -»- Verd_Domače ime:_Jakel Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Žnidaršič Marjeta Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Žnidaršič Marjeta pos. udov a 29/6 1851 Mirke Vrh. 2 -»- Franca hči sam 27/10 1886 Verd -»- p. k. dupl. 141/9 3 -»- Ignac sin -»- 11/7 1888 -»- -»- l5 Hren * Marija gostja ud. 3/8 1855 -»- 2 -»- Marija hči sam 2/8 1878 -»- Hren Josip roj. 1903 V Zagrebu nez.sin Marije 3 -»- Franca -»- 25/9 1879 -»- -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 26/5 1881 -»- 18/5 v ameriko 5 Cankar Jera (Hren) * nez. hči matere 25/1 1898 -»- -»- * Jo je imela potem ko je bila vdova 5 Pred tek. št. 1 je št.2. Veijetno pomeni druga stanujoča družina v tej hiši. Hiš, št. 7_Hišni posestnik:_Vidmar Jože Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vidmar Jože pos. ožen 20/2 1856 Vrh. Vrh. + 28/7 1906 2 -»- Ana žena -»- 16/7 1854 Verd -»- 3 -»- Franc sin sam 26/1 1882 -»- Amerika (všel II SEP. 1902 4 -»- Ivana hči -»- 18/6 1884 -»- -»- 5 -»- Jože sin 19/10 1886 -»- -»- 6 -»- Anton -»- -»- 11/1 1889 -»- -»- 7 -»- Magdalena teta pos. -»- 18/7 1847 -»- -»- Verd_Domače ime:_Mariiančnik Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Karol Jelovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Furlan Anton gost. ožen. 11/ 5 1866 Verd Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 14/8 1868 Zaplana -»- 3 -»- Viktorija hči II žene sam 17/12 1899 Verd -»- 4 -»- Gabrijel sin I žene -»- 17/3/ 1$05 -»- 5 -»- Marija hči I žene -»- v J&M 1897 -»- -»- 6 Filinir Miriirtn Hi 25/5 Ig/].] siehe st 526 8 Kranjc Franca pestrna sam 16/9 1887 Verd -»- 6 Glej Verd št. 52. _Verd_Domače ime:_Ceglar na Vasi Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Lovro Japel Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japelj Lovro pos. ožen. 20/8 1863 Verd -»- 2 -»- Marijana žena -»- 26/10 1868 Rovte -»- 3 -»- Franca hči sam 6/10 1894 Verd -»- 4 -»- Ivana 4/12 1897 -»- -»- + 6/6 902 5 -»- Anton sin 16/6 1900 -»- -»- Verd_Domače ime: Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Kotnik Kari Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime: Hiš, št. 11_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Mikelč Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Janez Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Janez pos. ožen. 17/12 1861 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 14/2 1861 Dobračeva -»- 3 -»- Franja hči sam 24/1 1888 Verd -»- 4 -»- Janez sin -»- 12/9 1890 -»- -»- 5 -»- Vincenc -»- -»- 17/7 1896 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 7/3 1899 -»- 7 -»- Reza -»- 15/9 1900 -»- -»- 8 -»- Anton oče pos. ožen. 17/1 1820 -»- + 16/11 902 9 -»- Lucija žena -»- 7/12 1829 -»- 10 -»- France brat pos. sam 5/1 1869 -»- Amerika Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Franc Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Franc pos. ožen. 11/11 1861 Mirke Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 19/6 1877 Verd -»- 3 -»- Marija hči sam 13/5 1898 -»- 4 Hodnik Katra pestrna -»- 18/4 1885 -»- 1' Zeleznik Janez gost ud. 28/6 1826 Golo Zelimle + 22/1 1910 l8 Osvald Lovro prevžitkar ožen 2/8 1823 Logac Vrh. + 1/8 1910 2 + -»- Marija žena -»- 1834" Verd -»- + 11/9 1907 1 Pred tek. št. 1. je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 8 Pred tek. št. 1. je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 9 Datuma ni popoln. _Verd_Domače ime:_Stefin Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_Žitko Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zitko Jakob pos. ožen. 13/7 1844 Verd Vrh. 2 -»- Maijeta žena -»- 3/5 1849 -»- + 20/8 1905 3 -»- Janez sin sam 15/12 1878 -»- + 8/5 902 4 -»- Marija hči 22/3 1882 -»- 5 -»- Jakob sin -»- 16/7 1886 -»- 6 -»- Gašper brat poses. -»- 12/12 1856 7 -»- Andrej -»- -»- 15/12 1862 -»- 8 -»- Franca sestra -»- 2/2 1851 -»- 9 Logar Franca dekla -»- 188510 Rovte Rovte p.l. 18/2 1897 stv. 185 Rovte 1897 10 Lukančič Jakob pastir -»- 1887" -»- P.l. 9/4 1899 stv. 15 1899 lu Datuma ni popoln. 11 Datuma ni popoln. Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Franc Petrovčič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrovčič Franc pos. ožen. 2/5 1870 Verd Vrh. 2 -»- Marija -»- žena 18/7 1874 Vrhnika / 3 -»- Franc sin sam ( \VJ/ >S95 Verd 4 -»- Janez -»- .»i- 2/9 1897 -»- -»- 5 -»- Franca hči 26/12 1900 -»- -»- 6 -,»- tona -»- -»- 26/12 1900 -»- -»- + 12/1 1901 7 Kogovšek Marija mačeha posest. ud. 2/12 1846 Rovte -»- ev. Petrovčič 8 Petrič Antonija dekla sam 21/5 1882 Vrhnika -»- Verd_Domače ime:_Žitko Hiš. št. 16_Hišni posestnik:_Marija Petrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrič Marija pos ud. 9/1 1843 Mirke Vrh 2 Cepon Janez hlape sam l/lo 1845 Horjul Horjul 3 Nagode Anton -»- -»- 20/5 1875 Verd Vrh 4 -»- Jakob -»- 10/6 1877 -»- 5 Furlan Janez -»- 28/6 1882 -»- -»- 6 Leskove Franc 21/8 1880 -»- ->»- ? 7 Koderman Urban + mlinar ožen 5/11 1830 Sv. Katarina Polhov grac sprejel z ženina Vrhnika 15/11 1908 št. 2829/8 + 2/8 1910 8 -»- Urša -»- žena 5/10 1828 Verd -»- + 20/11 1908 9 Kolenc Ivana dekla sam 23/12 1876 Verd Dole Vffe 10 Petkovšek Ivana -»- -»- 6/5 1884 Vrhnika 11 Mrlak Franc hlape 30/8 1864 Vrh Hiš, št. 17_Hišni posestnik:_Jakob Vrhove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vrhove Jakob pos. ud. 3/5 1849 Horjul Vrh 2 -»- Franc sin sam l/l 1883 Verd -»- 3 -»- Anton -»- -»- 12/6 1885 -»- 4 -»- Ivana hči 26/8 1887 -»- -»- 5 -»- Jože sin -»- 27/7 1889 -»- -»- 6 -»- Franca hči -»- 16/1 1891 -»- 7 Novak Urša sorodnica omož. /10 185712 Doleni Logac 12 Datuma ni popoln. _Verd_Domače ime:_Matjaž Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Ciašpar Maček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Maček Gašpar pos. ožen 2/1 1843 Verd Vrh 2 -»- Ivana II žena -»- 15/12 1851 Drenovgrič -»- 3 -»- Janez sin II žene sam 23/11 1886 Verd 4 Franc sin I žene -»- 21/9 1873 -»- + 12/2 1903 5 -»- Jakob -»- 20/7 1875 -»- + 11/10 1905 6 -»- Franca hči I -»- 20/6 1877 -»- -»- Verd_Domače ime:_ICučer Hiš, št. 19_Hišni posestnik:_Martin Japel Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japel Matin pos. ožen. 6/12 1859 Bevke Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 18/9 1860 Vrh. 3 -»- Anton sin sam 17/1 1892 Verd 1|J Mlinar Franc gost ožen 4/9 1869 Žiro v s ki s vrh Vrhnika sprejet v seji dne 1/3 1907 2 -»- Katra žena -,,- L jA i 1867 Hotedrašic a14 3 -»- France sin sam l 13/7/ \?f9 Verd -»- 4 -»- Marija mati Franca ud "3/5 1843 Sv. Vid Zir 5 -»- Janez brat Franca sam 25/6 1871 Verd Zir Vfh 6 -»- Marija sestra -»- 6/12 1875 -»- omožena v Bistri 13 Pred tek .št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 14 Piše čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). _Verd_Domače ime:_»Černe« Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Martin Hren Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hren Martin pos. ožen 8/11 1875 Verd Vrh 2 -»- Marija žena -»- 12/12 1870 St. V. -»- 3 -»- Ignac sin sam 27/7 1891 Verd -»- 4 -»- Marija hči -»- 23/10 1894 -»- -»- + 26/11 01 5 -»- Janez sin -»- 3/5 1898 -»- -»- 6 -»- Franca hči -»- 17/10 1900 -»- + 29/11 01 Verd_Domače ime:_Mežniia Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Vas Verd Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Sluga Matija mežnar ožen 22/2 1820 Vrhnika Vrh + 21/9 1906 2 -»- Ana žena 30/7 1836 -»- -»- l'5 Dobrovoljc Janez mož hčere -»- 26/6 1874 Verd -»- 2 -»- Marija žena 8/8 1877 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 26/11 1898 -»- -»- 4 -»- Janez -»- 28/10 1900 15 Pred tek. št. 1. je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Stajer Marjeta gost ud. 13/7 1836 Logac Rovte + 8/6 1909 2 -»- Jera hči sam 12/3 1873 Verd dtto 3 -»- Franc sin sam 22/3 1876 -»- 116 Molk Lovro gost ožen 9/8 1866 -»- Dolnji Logatec 2 -»- Marija žena -»- 24/9 1876 -»- -»- 3 -»- Anton sin sam 3/1 1897 -»- 4 -»- Terezija hči -»- 12/10 1898 -»- 5 -»- France sin 7/9 1900 -»- -»- 6 Srnel Marija mati žene ud. 11/3 1849 Mirke Vrhnika ln Spacapan Reža Franca gostja -»- 1/12 1851 Planina Dol Logac VI. št. 1301/902 Sts(?) 2 -»- Ivana hči sam 18/6 1877 -»- 3 -»- Alojzij sin -»- 17/6 1883 Sinjagor -»- 4 -»- Jože sin -»- 7/3 1890 Hrib 5 Gregor -»- 10/3 1892 -»- + 1921 Verd 108 20/7 902 zaradi tatvine kaznovan domač, strahovanjem 16 Pred tek št. 1. je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družina v tej hiši. 17 Pred tek. št. 1. je št. 2. Verjetno gre za tretjo stanujočo družina v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Markove Hiš, št. 23_Hišni posestnik:_Franc Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Franc pos. ožen 18/1 1869 Verd Vrhnika 2 -»- Franca žena -»- 12/9 1866 Hrib 3 -»- Franca hči sam 21/8 1894 Verd -»- 4 -». France sin -»- 14/9 1859 -»- 5 -»- Ivana hči -»- 14/6 1897 -»- 6 -»- Janez sin -»- 14/11 1899 -»- 7 Novak Franca dekla 2/1 1884 -»- -»- 8 -»- Jakob hlape -»- 3/4 1850 -»- -»- Verd_Domače ime:_Veharše Hiš, št. 24_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Flis Anton ravnatelj ožen 14/2 1849 Laški trg Celje18 + 25/3 1909 2 -»- Kati žena -»- 26/9 1869 Ljubljana -»- 3 -»- Vera hči sam 16/2 1896 Mirke -»- 4 -»- Vlado sin -»- 22/8 1898 Verd -»- 5 Telban Liza dekla -»- 15/11 1876 -»- Verd l1* Rozenwirth Ivan gost ožen 15/10 1873 Gorjach Beljak Hohen thurrn d.b. 28/10 1888 Hohenthurrn stv 39 1896 glej si 1262/08 2 Marijana žena -»- 5/11 1877 Vrzdenec 3 -»- Ivan sin sam 6/2 1900 Verd -»- 4 -»- Barbara mati Ivana ud 15/12 1832 netsch Beljak -»- 20 > + 1904 -»- Marija hči 8/4 1904 Verd -»- Kari sin 20/1 1902 -»- 18 Napisano je čez obe rubriki (Rrojstni kraj, Domovna občina). 19 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 20 Dopisano: Sprejet dne 26/4 1908 vi. št. 74/08 v tu k. občino; avgusta 1908 izselil v Ameriko z družino - 1909 vrnil. Verd_Domače ime:_Luke Hiš, št. 25_Hišni posestnik:_Karol Žitko Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zitko Karol pos. ožen 23/10 1846 S. Gor. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 23 N 1851 Mirke -»- 3 -»- Franca hči sam. 16/12 1882 Verd -»- 4 -»- France sin -»- 17/11 1885 -»- -»- 5 -»- Ignacij 26/5 1889 -»- 6 -»- Antonija hči -»- 21/5 1891 -»- -»- 7 8 -»- Urša -»- Liza 4/10 1893 -»- -»- 9 -»- Ivana -»- -»- 22/4 1897 -»- 10 Petrič Janez sin I moža 1/6 1872 -»- Amerika Verd_Domače ime:_Unkovše Hiš, št. 26_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Butin Janez gost sam 186121 Podlipa Vrh. 21 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Hren Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Mateuž Stražišar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba I Stražišar Mateuž pos. ožen 5/9 1857 Verd . Vrh. 2 -»- Ivana žena 24/8 1865 -»- -»- 3 -»- Mateuž sin sam 18/12 1893 -»- 4 -»- Marija hči -»- 29/9 1895 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 28/2 1898 -»- 6 -»- fe** sin -»- 12/5 1900 -»- + 4/1 1901 7 Mateuž oče pos. ud. 21/9 1826 Borovnica -»- 8 Jože brat sam U/3 1875 Verd + 30/8 1910 9 Molk Tine hlape 6/2 1881 Vrhnika Dol. Logac 10 Trček Marija dekla -»- 15/7 1880 Lesno brdo Brezovica 11 Otrin Ivana pestrna -»- 19/12 1886 Zaplana Rovte Verd_Domače ime:_Razore Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kotnik Karol posestnik sam 30/9 1875 Verd Vrh. + 28/2 1910 2 Furlan Jakob hlape -»- 17/7 1883 -»- 3 Podobnik Janez -»- 19/7 1872 S. Gor -»- 4 Pavlin Matija -»- 24/2 1879 Zirovski Vrh Ziri 5 Artač Jernej -»- -»- 185022 Preser Preser 6 Grom Franc -»- -»- 16/11 1885 Verd Vrh. 7 Nagode Jože -»- 2/3 1885 -»- Rovte po očetu 8 Tršar Marija dekla 24/1 1876 Vrhnika Vrhnika 9 Susman Franca -»- 188021 Brezovca Preser 10 Kaiser Urša -»- 186124 Skofja Loka Skofja Loka 11 Gorjanc Jera -»- -»- 8/3 1876 Vrhnika Vrhnika _Verd_Domače ime:_Same Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Apoloniia Možina Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Možina Polona pos. ud 30/1 1848 Bistra Vrh. 2 -»- Janez sin sam 18/10 1868 Logac 3 -»- Franc -»- -»- 16/10 1879 Verd vojak, od decembr. 1903 v Ljubljani policaj 4 -»- Karol -»- -»- 2/11 1881 Verd -»- 5 -»- Marija hči -»- 5/4 1885 6 -»- Pavel sin -»- 25/2 1888 -»- -»- ,26 Nagode Tine gost udove c 9/2 1842 Ziri + 15/12 903 2 -»- Jože sin sam 4/3 1885 Verd -»- 3 -»- Tine -»- -»- 2/3 1887 -»- 4 -»- Franca hči -»- 18/10 1882 -»- 25 V rubriki je dopisano: ženil. zgl. 11/909. 2(1 Pred tek. št. 1 je št 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 27 Dopisano: Vrhnika sprejet 1901 2/10 - 1504/01. _Verd_Domače ime:_Križaj Hiš, št. 30_Hišni posestnik:_Jakob Opeka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Opeka Jakob pos. ožen. 10/7 1837 Verd Vrh. 2 -»- Marija žena 12/3 1839 Borovnica i »jy 3 -»- Franca hči sam. 20/1 1873 Verd -»- 4 -»- Janez sin -»- 20/6 1875 -»- -»- 5 -»- Liza -»-2s 30/10 1879 -»- " Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Liza Žitko Hiš, št. 31_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Hrene Hiš, št. 32_Hišni posestnik:_Matija Žitko Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda ' v občino Opomba 1 Žitko Matija pos. ožen 27/1 1852 Verd Vrh 2 -»- Liza žena -»- 17/11 1857 -»- -»- + 12/1 1910 3 -»- Marija hči sam 3/2 1879 -»- -»- + 29/6 1907 4 -»- Ivana -»- -»- 11/12 1880 -»- -»- 5 -»- Franca -»- 31/3 1882 -»- -»- 6 -»- Liza -»- 4/8 1884 -»- -»- 7 -»- Matija sin -»- 24/12 1885 -»- -»- 8 -»- Antonija hči -»- 5/12 1887 -»- -»- 9 -»- Ana -»- -»- 6/8 1889 , -»- / -»- 10 -»- Vincenc sin -»- L 5AK X95 -»- -»- 11 -»- Stanko -»- -»- 13/11 1891 -»- -»- dom. 1. 138/08 12 -»- Stanka hči -»- 23/3 1897 -»- -»- 13 -»- Alojzi sin -»- 9/6 1898 -»- -»- 14 Gorjanc Martin hlape -»- 6/11 1834 Drenovgrič -»- + 6/5 1907 15 Stanta Jakob -»- 28/6 1883 Vrhnika -»- 16 Sedej Janez -»- -»- 187829 Hleviše Ziri p.b. 27/11 1998 stv 98, Žiri 1898 siv ye, ^iri 17 Celarc Ivana dekla -»- 8/6 1883 Drenovgrič Vrhnika 18 Brenčič Ivana -»- -»- 6/5 1876 Podlipa -»- 29 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Mariiančnik Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Karol Jelovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jelovšak Karol pos. ožen. 12/9 1862 Vrhnika Vrhnika umrl 13. 5. 1911 2 -»- Ivana žena -»- 18/5 1863 Verd Vrh. 3 -»- Ana hči -»- 18/7 1896 -»- 4 -»- Jože sin -»- 24/2 1898 -»- -»- 5 -»- Rupert -»- -»- 28/3 1900 -»- -»- 6 Rebič Ivana mati posestnice ud 16/4 1831 -»- -»- 7 Petkovšek Lenka pestma sam 18/4 1855 Vrhnika Vrhnika 8 Možina Marija dekla -»- 187130 Horjul Horjul p.b. Horjul 1895 9 Treven Johana -»- -»- 11/5 1884 Verd Vrh. 10 Leskove Gašper hlape -»- 14/10 1880 -»- -»- II Telban Lovro -»- -»- 18 8031 Vrzdenec stv 20 Horjul p.b. Horjul 1896 12 Pavlin Miha pastir 1883" Žirovski vrh Žiri p.b. žiri 1899 30 Datum ni popoln. 31 Datum ni popoln. 32 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Krnc Hiš, št. 34_Hišni posestnik:_Matija Hren Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hren Matija pos. ožen 6/1 1834 Verd Vrh. 2 -»- Franca žen 3/3 1838 Vrhnika 3 -»- Franca hči sam 28/10 1859 Verd -»- 4 -»- Neža -»- -»- 18/1 1862 -»- -»- 5 -»- Jakob sin -»- 9/7 1870 -»- -»- + 3/10 1905 6 -»- Anton -»- -»- 6/5 1873 -»- -»- 7 -»- Karlina hči -»- 9/11 1875 -»- -»- 8 -»- Ivana -»- 27/12 1880 -»- -»- 9 Mramor Karol pastir -»- 2/11 1885 -»- Obloke Logac _Verd_Domače ime:_Pahle Hiš. §t. 35_Hišni posestnik:_Marija Tel ban Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Telban Marija pos. udov 7/3 1852 Verd Vrh. 2 -»- Franca hči sam 10/11 1874 -»- 3 -»- Liza -»- -»- 15/11 1876 -»- 4 -»- Franc sin -»- 18/10 1878 -»- 5 -»- Marija hči -»- 4/8 1883 -»- 6 -»- Franc nez. sin Lize -»- 9/11 1896 -»- -»- 7 -»- Jane* brat moža -»- 12/5 1835 -»- -»- + v obč. hiralnici dne 27/3 901 8 -»- Pavel -»- 24/1 1855 -»- 1JJ Japel Helena gostja ud. 18273" Bistra Valentin Molk nez. s. Marije om. Molk sam 6/2 1881 Verd Dol. logatec 33 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 34 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Antonče Hiš, št. 36_Hišni posestnik:_Luka Kot-mk Ignaz Moljk Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kotnik Luka pos. ožen 19/10 1835 Verd Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 2/2 1842 St. Vrh 3 -»- Marija hči sam 8/11 1883 Verd -»- 4 -»- Neža sestra posest. -»- 16/12 1838 -»- -»- 5 Leskove Katra pastarica -»- 12/11 1888 -»- Rovte Hiš, št. 37_Hišni posestnik:_Franc Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suštaršič Jakob gost ožen 11/7 1843 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 19/2 1842 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 16/8 1876 Verd -»- 4 -»- Anton -»- -»- 14/1 1878 vojak 5 -»- Karol -»- -»- 22/10 1879 -»- Verd_Domače ime:_Podgursk Ceglar Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Janez Leve Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Leve Janez pos. ožen 10/5 1855 Verd Vrh. 2 -»- Ivana žena ->>- 22/4 1860 Mirke 3 -»- Janez sin sam 4/8 1881 Verd -»- 4 -»- Jože -»- -»- 6/3 1885 -»- -»- del. knj. stv.52 24III1910 5 -»- Neža mati pos. ud 30/12 1819 Zavrh -»- + 11/3 1909 l35 Jerina Tine gost ožen 15/2 1868 Verd -»- stanuje v bajti 2 -»- Marjeta žena -»- 17/7 1869 Zirovski Vrh -»- 3 -»- Marjeta hči sam 13/7 1896 Verd 4 -»- Marija -»- -»- 9/9 1897 -»- 5 -»- Janez sin 9/5 1899 -»- -»- 35 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujoča družina v tej hiši. Hiš, št. 39_Hišni posestnik:_Franc Opeka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda V občino Opomba 1 Opeka Franc pos. ožen. 12/10 1858 Verd Vrh. Amerika 2 -»- Josefa žena -»- 9/8 1862 Goričica -»- 3 -»- Marija hči sam 31/1 1889 Verd -»- 4 -»- Ivana hči -»- 15/12 1890 -»- -»- 5 -»- Franc sin -»- 16/3 1892 -»- -»- 6 -»- Jožefa hči -»- 30/1 1896 -»- -»- 7 -»- Anton sin -»- 10/1 1898 -»- -»- 8 -»- Jera hči -»- 7/2 1900 -»- -»- 936 Strmen Marija gostja ud. 24/5 1840 Preser -»- 10 -»- Marija hči sam 5/12 1866 Verd -»- l37 Jelovšek Franca gostja ud 29/1 1852 -»- -»- 2 -»- Franca -»- hči 31/3 1890 Vrhnika -»- 3 -»- Ivana hči sam 21/12 1873 -»- -»- 4 -»- Marija -»- -»- 29/12 1878 -»- -»- 1 -»- Anton sin -»- oženje n 25/12 1884 -»- -»- stanuje v Borovnici št. 84 vdova 2 -»-roj. Marjana Kogovšek žena umrla 3 -»- Antonija hči sam 29/6 1907 Goričica 17 4 -»- Frančiška -»- -»- 36 Pred tek. št. 9 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 37 Pred tek. št. 1 je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. Verd_Domače ime:_Kozu Hiš, št. 40_Hišni posestnik:_Anton Šuštaršič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suštršič Anton pos. ožen. 6/12 1838 Vrhnika Vrhnika + 24/6 1901 utonil v Ljubjlanici 2 -»- Polona žena -»- 4/2 1840 Borovnica -»- 3 -»- Franc sin sam 20/10 1878 Verd -»- Bahnwachter asp v Bistri, stanuje v Dolu od 1/5 903. I1" -»- Martin brat ožen 12/10 1848 Vrhnika -»- 2 Marija žena -»- 30/8 1852 Borovnica -»- 3 -»- Franca hči sam 8/9 1882 Vrhnika 4 -»- Franc sin ->>- 23/1 1884 -»- 5 -»- Martin sin -»- 8/11 1888 -»- -»- 6 / -»- Marija hči -»- 23/8 1891 -»- -»- /7 -»- Ivana -»- 29/1 1893 -»- 8 -»- Antonija -»- 6/5 1899 -»- ,s Pred tek. št. 1 je št 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Milavc Hiš, št. 41_Hišni posestnik:_Matija Šurca Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Šurca Matija pos. ožen. 19/2 1864 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 13/9 1864 Trst -»- + 8/7 1910 3 Milavc Ana hči 1 moža sam 29/7 1894 Verd 4 -»- Marija -»- -»- 25/8 1896 -»- -»- lw Volč Reza gostja ud. 12/9 1834 -»- 2 Dobrovoljc Reza nez. hči Reze -»- 5/9 1861 Ljubljana -»- Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši, _Verd_Domače ime:_»Jurij« Hiš, št. 42_Hišni posestnik:_Anton Kenk Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kenk Anton pos ožen 15/1 1862 Verd Vrh. Amerika 2 -»- Katra žena pos 25/4 1868 Crkovska vas 3 -»- France sin sam 23/4 1891 Verd -»- + 4 -»- Anton -»- -»- 21/2 1900 -»- -»- + 5 -»- Franc brat -»- 25/10 1868 -»- -»- Amerika Verd_Domače ime:_Vrbk Hiš, št. 43_Hišni posestnik:_Miha Tomšič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trepal Gašpar gost ožen 29/12 1852 Rovte Vrhnika p.b. m 1891 1894 sprejet 5/12 906 1956/1906 2 -»- Katra žena ožen 4/4 1858 Brekovec -»- 3 -»- Ivana hči sam 8/5 1884 Rovte 4 -»- Marija -»- -»- 7/10 1885 -»- -»- 5 Liza Oblak Kavčič mati žene ud. 26/10 1819 Opale Ziri Lukančič Janez gost ož. 16/3 1862 Rovte^ Rovte del. b. žup. v Rovtahod 12/11 99 št. 42 došel 24/4 902 v občino -»- Marija žena —' ' 6/2 1861 -»- -»- Marija -»- Jaiiez— ,,—fiei sin sam -»- 5/1 90 17/8 93 -»- -»- — -»- Marjana hči -»- 31/10 901 -»- Verd_Domače ime:_Jagrovc Hiš, št. 44_Hišni posestnik:_Anton Bizjak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Janez gost ožen 13/8 1861 Podlipa Vrh. Amerika 2 -»- Ana žena -»- 26/7 1863 Dole -»- 3 -»- Marija hči sam 21/9 1890 Bistra -»- 4 -»- Franc sin -»- 6/10 1891 Verd -»- 5 -»- Ivana hči -»- 23/8 1893 -»- -»- 6 -»- Franca -»- -»- 8/4 1888 Dole -»- j 40 Suštaršič Marija gostja ud. 18/9 1845 Borovnica -»- 2 -»- Urša hči sam 21/10 1881 Dole -»- 3 -»- Jože sin -»- 7/2 1884 -»- -»-41 Nr. 2136/02 od 21/4 05 doma 40 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 41 Čez sledeče tri rubrike je dopisano: uslužbenec pri južni železnici v Ljubljani od l. 1910 dalje. Verd Domače ime:_Mrlak Hiš, št. 45_Hišni posestnik:_Franc Mrlak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrlak Franc pos. ožen. 1/4 1866 Verd Vrhnika 2 -»- Franca žena -»- 12/8 1868 Bltbr. 3 -»- Franc sin sam 2/12 1892 Verd -»- 4 -»- Franca hči -»- 3/8 1896 -»- -»- 642 -»- Jera -»- -»- 19/3 1899 -»- -»- umrla 3/12 901 7 -»- Urša sestra pos. -»- 25/10 1860 -»- 8 -»- Marija -»- -»- 13/8 1863 -»- 42 V rubriki pod tek. št. izspuščena št 5. _Verd_Domače ime:_Vratar Hiš, št. 46_Hišni posestnik:_Franc Kavčič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kavčič Franc pos. ud. 19/10 1831 Trata Vrhn. 2 -»- Franc sin sam 22/8 1875 Verd 3 Kranjc Franca hči -»- 1/4 1870 -»- 4 -»- Marija nezak. hči France -»- 30/4 1893 -»- pri Lovro Isteniču št.300.- 5 -»- Franja -»- 17/10 1899 Vrhnika -»- 6 -»- Ivana -»- 20/4 1889 Verd -»- Verd_Domače ime:_Gruden Hiš, št. 47_Hišni posestnik:_Janez Gruden Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gruden Janez pos. ožen. 17/8 1849 Hotedrašča Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 8/3 1858 Borovnica -»- 3 Trček Ivana rejenka sam 20/4 1889 Verd 4 Novak Franc hlape -»- 1/5 1870 -»- -»- 5 Mrlak Ivana dekla 19/6 1885 Drenovgrič Hiš, št. 48_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Koderman Jakob gost ožen 22/7 1859 Verd Polhovgrac 2442/8 2 -»- Franca žena -»- 25/8 1867 Hrib -»- 3 "))■ Miinjd hči sam 7/21 1892 Verd -»- umrla 8/12 1901 4 -»- Franca -»- 30/9 1895 -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 24/12 1897 -»- 6 -»- Jakob -»- 29/7 1899 -»- -»- 7 -»- Urša mati ožen. 5/10 1828 -»- + 20. II. 1908 ,45 Rebolj Ivan gost ožen 15/1 1869 Tacen Jarše 2 -»- Terezija žena -»- 2/9 1871 Sv. Maijeta Maribor 3 -»- Marija hči I žene sam 9/6 1891 Maribor sama pravi da je hči Terezije II žene 4 -»- Martin sin -»- 11/11 1898 Vrhnika 5 -»- Reza -»- 4/9 1900 Verd -»- Ivana 190517 43 Pri navedenih pod tekočimi šteilkami od 1-7 je v stolpcu »Za ptujce« pripisano: sprejeti v občino Vrhniko 15/11 1908 vi. št. 2830/08. 44 Verjetno gre za pomoto. 45 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 46 Verjetno gre za pomoto. 47 Datuma ni popoln. _Verd_Domače ime:_Holcar Hiš, št. 49_Hišni posestnik:_Franc Turk Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Turk Franc pos. ožen. 26/9 1851 Logac Vrhnika 48 2 -»- Jera žena -»- 24/2 1858 Verd Vrh. 3 -»- Franc sin sam 22/4 1883 -»- -»- 4 -»- Janez -»- 9/9 1884 -»- 5 -»- Anton -»- -»- 30/8 1887 6 -»- Marija -»- 10/8 1892 -»- -»- 7 Ivana -»- -»- 21/2 1894 -»- -»- + 10/11 902 1 Q7t 8 -»- Ana -»- -»- 28/7 1896 -»- 9 -»- Liza -»- -»- 1/11 1899 48 Pod stolpec »za ptujce« piše čez vse rubrike: Sprejet 11/6 1901 št. 846. 49 Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Cunta Hiš, št. SO_Hišni posestnik:_Franc Jereb Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Lenka gostja ud. 6/4 1866 Verd Vrh. 2 -»- Janez sin sam. 23/4 188JK -»- -»- 3 -»- August -»- -»- JX/8 894 -»- 4 -»- Marija hči -»- 7/8 1897 5 Strnen Neža mati ud. 21/1 1844 -»- -»- 6 Grom Ivana nezak. hči Neže sam 17/4 1881 -»- liu Dobrovoljc Mateuž gost ožen 8/9 1849 -»- -»- 2 -»- Marija žena -»- 27/1 1847 Gor. Logac -»- 3 -»- Jakob sin sam 10/4 1876 Verd -»- v prisilni delavnici 4 -»- Janez -»- -»- 9/12 1879 -»- 5 -»- Katra hči 30/4 1889 -»- 6 -»- Anton sin -»- 12/6 1891 -»- 3 Podboj Marija gostja 2/12 1844 -»- 2 -»- Jože nez. sin 5/3 1868 Kržišnik Jože51 -»- Marija 50 Pred tek. št. 1 je št 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 51 V sledečih rubrikah je dopisano: Vidi 333 Vrhnika. _Verd____Domače ime:_Grdina Hiš, št. 51__Hišni posestnik:_Janez Železnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zeleznik Janez pos. ožen 28/10 1859 Podolnca Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 20/7 1866 Verd -»- Franc -»- Jožef Franca Rihar Mateuz oče žene ud. 24/5 1890 8/12 1895 22/3 1898 29/9 1900 2/9 1819 ■ 7/4 901 Hrovatin Meta preužitkarc 11/7 1825 + 12/11 902 1 Verjetno gre za pomoto. 53 Pred tek. št. 1 je št.2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_G radar Hiš, št. 52_Hišni posestnik:_Franc Hren Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hren Franc gost ožen 27/9 1827 Verd Vrh + 20/4 1903 2 -»- Marija žena -»- 183954 -»- 3 -»- Johana hči sam 6/6 1877 -»- -»- Amerika 4 -»- Franc sin -»- 16/8 1880 -»- + 6/11 902 5 Filipič Marjeta gost vdova 28/5 1844 Zaplana Vrhnika 6 Filipič Francisca hči samsk a 188455 Vrhnika -»- v Reki kol dekla služi Št. 1160/1902 7 Filipič Paul-Peter nezak. sin France -»- 22/6 1900 Reka (bolnišnica ) -»- : Datum ni popoln. 55 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Varškova bajta Hiš, št. 53_Hišni posestnik:_Karol Komik Leve Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Knapič Marija gost ud. 23/3 1866 Zaplana Smlednik Vfk Brezje Mošnje 2 Bolčina Ivana nezak. hči I žene sam 13/4 1874 Vrh -»- neznano kje 3 Knapič Homan Jera hči I žene -»- 1/3 1883 Mirke -»- uže več let v Postojni 4 -»- Ignac sin I žene -»- 8/7 1881 -»- -»- Bistra pri Galetu 5 -»- Reza hči II žene -»- 14/10 1888 -»- -»- doma Hiš, št. 53_Hišni posestnik:_Karo! Kotnik Leve Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hoinan reete Knapič Marija gost ud. 23/3 1866 Zaplana Smlednik Vfh Brezje Mošnje 2 Bolčina Ivana nezak. hči I žene sam 13/4 1874 Vrh -»- neznano kje 3 Knapič Homan Jera hči I žene -»- 1/3 1883 Mirke -»- uže več let v Postojni 4 -»- Ignac sin I žene -»- 8/7 1881 -»- -»- Bistra pri Galetu 5 -»- Reza hči II žene -»- 14/10 1888 -»- -»- doma 6 -»- Franca -»- -»- 6/3 1890 -»- -»- Tomšiču v Verdu Kovaču 7 -»- Urša -»- -»- 10/110 1891 -»- -»- Pavkarjeva dolina 8 -»- Janez -»- -»- 18/1 1895 -»- -»- doma 9 -»- Neža -»- -»- 14/1 1899 -»- -»- doma Marija Leve Franc -»-gozdar -»-ožen 190157 7/2 1867 -»-Verd -»-Vrhnika doma 2 -»- Ana žena -»- 19/7 1874 -»- -»- 3 -»- Franc sin -»- 2/4 1896 -»- -»- del knj 3/5 1910 4 -»- Janez -»- -»- 2/4 1899 -»- -»- 56 pred tek. št. 1 je št. 2.Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Kovačija Hiš, št. 54_Hišni posestnik:_Marija Petrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pošeta Peter gost ožen 11/2 1870 Vrh. Ziri 2 -»- Urša žena -»- 20/10 1863 V. Ligojna -»- 3 Novak Marija nezak hči žene sam 29/1 1896 martin Hrib -»- 4 -»- Ana Pošeta hči -»- 9/7 1897 Mirke -»- 5 -»- Ivana -»- -»- -»- 26/7 1899 -»- -»- 6 Muha Marija mati Urše ud. 10/6 1837 Velika Ligojna Dobrova l58 Petkovšek Reza gostja -»- 13/10 1846 Vrhnika Vrh. v blaznico febr.1901 58 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Maklav Hiš, št. 55_Hišni posestnik:_Lovro Petrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrič Lovro pos. ožen 10/8 1859 Verd Vrhn. 2 -»- Ivana žena -»- 20/12 1865 Vrzdenc -»- 3 -»- Franc sin I žene sam 4/4 1887 Verd -»- 4 -»- Marija hči I žene -»- 16/11 1885 -»- -»- 5 -»- Franca -»- -»- 12/2 1890 -»- -»- 6 -»- Anton sin 11 žene -»- 25/5 1895/ / -»- -»- 7 -»- Ana hči II žene ^26/6 1897 -»- -»- 8 -»- Jakob sin II žene 22/9 1899 -»- 9 Ravnohrib Urša gostja ud. 18/8 1835 Vrhnika Vrhnika sprejeta na Vrhniko stv2300 19101. Verd_Domače ime:_Švinceli Hiš, št. 56_Hišni posestnik:_Dolinar Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dojinar Janez pos. ožen 6/5 1853 Bistra Vrh 2 -»- Ana II žena žena -»- 25/7 1864 Laze -»- 3 -»- Reza hči I žene sam 13/10 1887 Bistra -»- 4 -»- Janez sin I žene -»- 19/8 1889 -»- 5 -»- Martin -»- -»-i 6/11/ >893 -»- Hiš, št. 57_Hišni posestnik:_Kranic Nace Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kranjc Nace pos. ožen 31/7 1851 Bistra Vrh Amerika 2 -»- Jera žena -»- 8/3 1856 Verd 3 -»- Andrej sin sam 27/11 1881 -»- Amerika 4 -»- Ivana hči -»- 29/12 1883 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 31/8 1885 Hrib -»- 6 -»- Franca -»- 16/9 1887 7 -»- Ana -»- 12/8 1892 -»- -»- I5" Oblak Marjeta gostja ud. 3/6 1839 Vrhnika + 5/1 1909 59 Pred tek. št. 1 je št. 2. Veijetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Čadeš Hiš, št. 58_Hišni posestnik:_Jože Čadeš Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Čadeš Jože pos. sam 21/3 1864 Verd Borovnica Vftk 2 -»- Marija mati ud. 29/3 1836 -»- Vrhnika 3 -»- Anton brat pos. sam 4/6 1866 -»- Borovnica Amerika 4 -»- Franc -»- 4/3 1868 -»- Borovnica 1907 bival nekaj mesecev v Zunanji Gorici takrat še ni bil oženjen 1019/9 5 -»- Janez -»- -»- 9/5 1873 -»- 6 -■»- Franca sestra -»- 13/9 1876 -»- Hiš, št. 59_Hišni posestnik:_Karol kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bizjak Jakob gost ožen 15/7 1848 Verd Vrh 2 -»- Marija žena 27/8 1853 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 7/2 1876 -»- 4 -»- Leopold -»- -»- 14/11 1879 -»- -»- vojak 5 -»- Mateuž -»- -»- 21/9 1881 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 10/12 1883 7 -»- Franca hči -»- 23/8 1890 -»- -»- 8 -»- Janez sin -»- 23/11 1892 -»- 9 -»- Ivana hči -»- 30/11 1896 -»- -»- 10 -»- Kari sin -»- 23/10 1898 -»- -»- j 60 Filipič Franc gost ožen 15/12 1858 St. Vrh. -»- 2 -»- Ivana žena hči -»- 15/5 1850 Verd -»- 3 -»- Marija hči II moža sam 10/6 1887 -»- -»- 4 -»- Franc -»-sin 6/9 1890 -»- 5 -»- Ivana hči -»- 27/4 1894 -»- 60 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Janez Hiš, št. 60_Hišni posestnik:_Gašpar Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Gašpar pos. ožen 2/1 1853 Verd Vrh 2 -»- Marjeta žena 1/7 1858 Vrh. -»- 3 -»- Karol sin sam 30/10 1882 Verd -»- Trstu 4 -»- Gašpar -»- 19/11 1884 -»- -»- Bistra 5 -»- Marija hči 27/10 1887 -»- -»- Ljubljana 6 -»- France 19/9 1889 -»- -»- Bistra 7 -»- Ivana -»- 25/12 1891 / " -»- Ljubljana O 1 o /n/1 D------— 1071 f 8 -»- Miha sin 18/«/ 1,894 Bregu pri Svigelj 9 -»- Janez -»- -»A- ^26/8 1896 -»- -»- doma Bistra 10 -»- Neža mati -»- 26/12 1837 -»- + 14/7 1913 11 -»- Franc brat pos. -»- 1/5 1870 -»- -» še dva otroka 61 Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Jakaševa bajta Hiš, št. 61_Hišni posestnik:_Jakob Japeli Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dobrovoljc Andrej gost ožen 30/10 1845 Verd Vrh. + 2 -»- Jera žena -»- 22/2 1846 Otave -»- 3 -»- Jakob sin sam 6/7 1875 Verd -»- 4 -»- Andrej -»- -»- 24/11 1877 -»- -»- 5 -»- Marija -»- 26/6 1880 -»- -»- 6 -»- Jože -»- -»- 10/3 1888 -»- -»- 1 Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Gregurčk Hiš, št. 62_glej št. 110_Hišni posestnik:_Lovro Kobi ______ proda! Oblak-u Andrej Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz Čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kobi Lovro pos. ožen 4/8 1852 Paku Vrhnika 1880 sprejet v seji 9/4 905 464/1905 2 -»- Neža žena -»- 27/12 1850 Praprače -»- 3 -»- Neža hči sam 16/1 1881 Verd Borovnica polnoletna 4 -»- France sin -»- 25/9 1882 -»- Vrhnika del knj25/9 10 5 -»- Marija hči -»- 7/9 1885 -»- -»- 6 -»- Franca -»- 5/2 1888 -»- -»- Oblak Andrej posest ož 22/11 1841 Gor Logatec o velike 1904 noči dom list župan Gor. Logatec št. 4 29/5 1905 Franca roj. Kavčič posest žena ožen 10/2 1860 Stara Vrhnika Ignac sin sam 21/7 1888 Kalic biva v Reki v tov. za olje, 1909 visentiran(?) Hiš, št. 63 Hišni posestnik: Franc Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Kaša Hiš, št. 64_Hišni posestnik:_Marija Pelrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Križaj Franc gost ožen. 28/11 1859 Zaplana Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 21/6 1859 Verd -»- 3 -»- Johana hči sam 7/4 1887 -»- -»- 4 -»- Janez sin -»- 28/12 1892 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 2/10 1895 -»- -»- 6 -»- Franc sin -»- 16/11 1898 -»- -»- + 22/4 1902 »podrta« _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 65_Hišni posestnik:_Južna železnica Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 66_Hišni posestnik:_Južna železnica Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dormiš Janez žel. čuvaj ožen 22/5 1860 Paku Preser 1899 2 -»- Marija žena -»- 16/9 1870 Rečica -»- 3 -»- Ivana hči sam 26/12 1890 Notr. Gorica -»- A -inz/t _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 67_Hišni posestnik:_Južna železnica 677 Verd_Domače ime:_»Čuvajnica Hiš, št. 68_Hišni posestnik:_Južna železnica 678 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Varšek Franc čuvaj ožen 24/2 1845 Prevole Vrhnika fireser d.l. PresejU^l 2 ^ 1880 Sprejet v seji 1/3 1907 2 -»- Marija žena -»- 17/7/ l mi Preser / *3 Matevž sin oženj. l&š/. Verd4 f>- vojak prost. 4 -»- Marija hči sam 26// Verd __ 1 Šuštersic Josip čuvaj oženje n 18655 Ljutomer Vrhnika Berlinčkov 2 -»- Marija žena Sinjaz. -»- 3 -»- Franc 1/10 1892 Sežana v Ameriki 4 -»- Victor 16/5 1891 -»- -»- prišel iz Amerike 15/911 5 -»- Josip 27/2 1894 P ovir -»- >• 6 -»- Albin 3/9 1895 Prosek -»- 7 -»- Marija 30/12 1896 -»- -»- 8 -»- Egidij 30/8 1902 Videm 9 Ludvik 18/10 1904 -»- -»- J *1 Varšek Matevž kazn. pazn oženj. 7.9. 1883 -»- Terezija žena 30.10. 1887 Stanislav sin 1906" 2 Dopisano: pokoju. 3 Tu je dopisano: žen. zgl. 13/08. 4 Tu je dopisano: kaznil. paznik Ljubljana Zalokarjeve ulice 14. ' Datum ni popoln. 6 Dopisano: prestavljen v Brezovico cuvajni 652. 1 V stolpcu pri vseh treh zaporedno navedenih je opomba: Ljubljana Zalokarjeva ul. 14 od leta 1908. 8 Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Grudnova bajta Hiš, št. 69_Hišni posestnik:_Iv. Gruden Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kranjc Janez gost ožen 19/6 1857 Verd Vrh. Amerika 2 -»- Neža žena -»- 6/1 1862 Žiri -»- 3 -»- Janez sin sam 5/8 1887 Verd -»- 4 -»- Jakob -»- 1/7 1890 -»- -»- 5 -»- Ivana hči 20/4 1889 6 -»- Marija -»- -»- 12/9 1893 -»- -»- 7 -»- Franca -»- 18/9 1891 -»- -»- Verd_Domače ime:_Flakovše Hiš, št. 70_Hišni posestnik:_Josefa Vogl Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vogel Josefa pos. ud. 8/1 1857 Vrhnika C') Vrhnika (?) 2 Flak Ivana sestra sam 15/4 1847 Vrhnika Vrhnika 3 -»- Marija -»- -»- 18/11 1849 -»- -»- št. 1131/902 (boln. Trst) 4 -»- Franca 18/6 1852 -»- -»- 5 -»- Franca nez. hči Ivane -»- 25/5 1888 Ljubljana 1' Rode Marija gostja s. St. Vrh. -»- + 5/12 1903 2 Spitzer Julija hči Julke sam /2 1895 Verd 2 -»- Julija njena mati udova 12/2 1861 -»- -»-io udova po + penz.stotniku Francu S. v Ljubljani F lak Amalija nez. hči Julije Spitzer 13/1 1904 Ljubljana bolnica 9 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 10 Tu je dopisano čez tri stolpce: Jindrichyv Strmilov okraj I. Hradec n češkem glasom domov, lista moža Franceta izd.mu 10 okt. 1. 1892 pod št. 34 »prazna« _Verd_Domače ime:_Flakova žajfenca Hiš, št. 71_Hišni posestnik:_Jožefa Vogl Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Dobrovoljc Hiš, št. 72_Hišni posestnik:_Janez Dobrovoljc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Jera gostja ud. 15/3 1856 Bistra St. Jošt + 2 -»- Bernarda hči sam 12/7 1883 Verd -»- 3 -»- Pavla -»- -»- 27/6 1890 -»- -»- 1" °bl[lkPaV01 gost ožen 24/1 1869 St. Jošt -»- + 23/1 902 2 -»- Marija žena -»- 17/9 1874 Verd -»- drugič omožena z Janezom Nagodetom 3 -»- Pavi sin sam 4/5 1899 -»- -»- 4 -»- Anton -»- -»- 12/1 1901 -»- -»- 11 Podatek napačen. Drugič je bila omožena z Janezom Novakom (podatek - vnukinja Angelca Babič). _Verd_Domače ime:_Petričkova bajta Hiš, št. 73_Hišni posestnik:_Jakob Opeka Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 Mesec Luka gost ožen 2/10 1842 St.Vrh. Vrh. 2 -»- Magdalena žena -»- 21/7 1853 Verd -»- i u*: i T n 3 -»- Jera12 hči sam 12/3 1876 -»- 4 -»- Joža sin 14/3 1879 vojak 5 -»- Anton -»- 31/5 1883 -»- 6 -»- Franc -»- 11/10 1889/ -»- pismo 0 glasu 27/6 1910 7 -»- Janez -»- \ l/93 -»- 8 -»- Marija hči 21/12 1895 -»- -»- Nagode Anton gost ožen 11/1 1876 Vrhnika 11. b. 29 ni sprejet 2 -»- Franca žena -»- 1/10 1873 -»- -»- 3 -»- Franca hči sam /3 1899 -»- 4 ■))" Janez sin -»- ?/9 1900 -»- + 16/4 901 12 Pri Jeri je dopisano: sin Franc umrl 6/4 902 star 1 leto. 13 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Krncova bajta Hiš, št. 74_Hišni posestnik:_Matije Hren Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Laskovc Gašpar gost ožen. 5/1 1848 Rovte Vrhnika 1875 5/3 901 sprejet na Vrhniko 2 -»- Katra žena -»- 5/1 1848 St. Vrh -»- ima svojo hišo št. 113 od teta 1908 3 Telban Franca hči I zakona sam 7/3 1874 Verd Vrh 4 Leskove Gašper sin -»- 14/10 1880 -»- Vrhnika 5 -»- Jera hči -»- 13/2 1883 -»- -»- 6 -»- Marija -»- -»- 18/12 1885 -»- -»- 7 -»- Katra -»- -»- 12/11 1888 -»- -»- 8 -»- Naža -»- 23/1 1892 -»- -»- jU Remc Franc gost ožen 13/8 1870 Verd Vrh. 2 -»- him žena -»- 18/11 1869 Drenov grič -»- + 28/6 01 v Ljubljani 14 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Hiš. št. 75_Hišni posestnik:_Virski posestniki Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Varšek Janez Žagar ožen 9/4 1857 Verd Vrh. + 8/9 1905 2 -»- Marija žena -»- 16/4 1859 Borovnica 3 -»- Anton -»- Marija roj Pivk -»- Marija sin žena hči ožen 10/1 1881 6/7 1886 /12 1907 Verd Petkove 19 Mož v Ameriki Žena služi na Vrhniki otrok v Zaplani 40 4 -»- Janez sin sam 18/8 1884 Verd -»- 5 -»- Franc -»- 28/1 1889 -»- 6 -»- Jakob -»- 2/7 1891 -»- 7 -»- Marija hči -»- 25/8 1895 -»- poselska knj st 17 izdana 8/111910 8 -»- Ivana hči -»- 5/9 1898/ -»- poselska knj izdana 12/1 1915 9 -»- Lovro sin -»- \m n 893 -»- 1'" Strmen Lovro Žagar ter gost ožen 8/8 1865 -»- 2 -»- Franca žena -»- 21/2 1872 Velka Ligojna 3 -»- Marija hči sam 17/5 1897 Verd -»- 4 —))- Anton sin -»- 10/1 1900 -»- -»- + 5/5 901 5 -»- Johana hči -»- 7/1 1894 Velika Ligojna -»- 1" -»- Janez Žagar ožen 3/9 1868 Verd -»- 2 -»- Franca žena -»- 22/10 1873 Rakitna -»- 3 Krač Tomaž brat od France Strman sam /12 1889 -»- 15 Tu je pripisano/ 20/1 1915 omožena s Ivanom Čenču Sedlo pri Kobaridu 16 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 17 Pred tek. št. 1 je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. Hiš, št. 76 _Hišni posestnik:_Andrej Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Šustaršič Ana gost. ud. 7/8 1858 Borovnica Vrh. 2 -»- Anton sin sam 17/5 1884 Verd -»- 3 -»- Ana hči -»- 4/8 1886 -»- 4 -»- Marija -»- -»- 14/9 1891 -»- -»- l" Šinkovc Lovro gost ožen 8/8 1840 -»- -»- + 2 -»- Barbara žena -»- 2/12 1844 Žirovnica -»- 3 -»- Franc sin sam 2/12 1874 Verd -»- l14 Hren Marija gostja ud. 5/5 1830 Trst -»- + 24/9 1902 18 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. " Pred tek. št. 1 je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Tišler Hiš, št. 77_Hišni posestnik:_Jože Rihar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Rihar Jože pos. sam 6/3 1864 Verd Vrh. v norišnico febr.1901 nazaj v aprilu 901 v Ameriko maj 1901 2 -»- -Liga mati pos. ud. 19/11 1823 Bit. Brezovca -»- + 5/1111901 3 -»- Franca sestra pos. sam 21/2 1858 Verd -»- Verd Domače ime: Jokel Mačkov Hiš. št. 78 Hišni posestnik: Jakob Rihar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Rihar Jakob pos. ožen 27/7 1850 Verd Vrh. 2 I vana žena -»- 17/2 1858 Vrh. -»- + 7/10 01 3 -»- Ivana hči sam 2/1 1891 Verd -»- * -»- Franca Novak Anton -»- Marija gost 28/3 1898 9/1 1829 10/9 1825 Zaplana St. Jost 1917 bi 903 1077/1902 boln. Ljubljana Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Dobrovolc Hiš, št. 79_Hišni posestnik:_Matija Dobrovolic Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dobrovoljc Matija pos. ožen 20/2 1870 Verd Vrh. 2 -»- Katra žena -»- 8/11 1875 martin hrib Logac -»- 3 -»- Franc sin sam 22/3 1900 Verd -»- 4 -»- Helena mati pos. ud. 17/4 1829 Stara Vrhn. -»- Verd_Domače ime:_Nace Hiš, št. 80_Hišni posestnik:_Nagode Ignac Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Ignac pos. ožen 30/7 1868 Mirke Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 18/5 1875 Verd -»- 3 -»- Janez sin sam 28/4 1900 -»- l21 Pleško Anton gost ožen 17/1 1874 Plešivca Brezovca 2 -»- Ivana žena -»- 24/12 1876 Verd -» 3 -»- Anton sin sam 2/2 1899 -»- -»- 21 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Verd_Domače ime:_Migovc Hiš, št. 81_Hišni posestnik:_Anton Kržič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržič Anton pos. ožen 11/1 1842 Verd Vrh. 2 -»- Marija žena 4/9 1845 St. Vrh i o-rj 3 -»- Jakob sin sam 15/7 1872 Verd -»- 4 -»- Anton -»- -»- 7/6 1877 -»- -»- 5 -»- Franc -»- -»- 18/9 1879 -»- -»- vojak 6 -»- Ivana hči -»- 7/8 1881 -»- -»- 7* -»- Jože sin -»- 13/3 1884 -»- -»- 8 -»- Valentin -»- -»- 1/2 1886 -»- -»- šel 1913 v Ameriko 9 -»- Jera hči -»- 17/2 1888 Kržič Jože sin -»- 13/3 1884 v Ljubljani v tovarni za Um Zelena jama * -»- Karolina roj Gale žena omož 1/6 1884 -»- Friderik sin sam 6/2 1909 -»- Viktor -»- -»- 18/5 1910 -»- Karolina hči -»- 18/7 1912 22 Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Premčk Hiš, št. 82_Hišni posestnik:_Janez Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Janez pos. ožen. 26/8 1842 Verd Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 21/1 1844 Stara Vrhn. -»- 3 -»- France sin sam 6/11 1876 Verd -»- 4 -»- Ivana hči -»- 24/11 1878 -»- -»- Amerika 5 -»- Janez sin -»- 28/6 1882 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 28/3 1886 -»- -»- 7 Trček Ana nezak hči, hčere Ane od Neže -»- /7 1892 Hiš, št. 83_Hišni posestnik:_Franc Žitko Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Žitko Franc pos. ožen 23/1 1850 Verd Vrh. /i fflOf lIdi vrnil 1904 2 -»- Neža žena -»- 30/12 1849 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 20/10 1883 -»- -»- 4 -»- Neža -»- -»- 30/12 1886 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 23/6 1889 -»- -»- 6 Hren Jera mati žene ud. 20/1 1821 -»- -»- 7 -»- Franca sestra žene sam 14/3 1855 -»- -»- 8 -»- Marija -»- -»- 20/9 1859 -»- -»- Verd_Domače ime:_Zidar na Prtisk Hiš, št. 84_Hišni posestnik:_Jakob Vrhove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vrhove Jakob pos. ožen 22/7 1850 St. Vrh Vrh. Amerika 2 -»- Marijana žena -»- 14/7 1854 Rakitna -»- 3 -»- Karol sin sam 2/9 1881 Verd -»- 4 -»- Janez -»- 29/8 1884 5 -»- Jože -»- 31/3 1887 -»- -»- 6 -»- Ivana hči 30/4 1890 -»- 7 Kranjc Marija nez. hči France K. -»- 30/4 1893 -»- _Verd_Domače ime:_Dobrovolic Hiš, št. 85_Hišni posestnik:_Jože Treven Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Treven Jože pos. ožen 15/3 1855 Rovte Vrhnika sprejet v obč zvezo 2. 5. 1901 2 -»- Ivana žena -»- 4/4 1852 Verd -»- i T...... —. 1 1 /C 3 -»- Ivana bči II moža sam 11/5 1884 -»- -»- 4 -»- Franca -»- -»- 5/2 1887 -»- -»- 5 -»- Urša -»- -»- 12/9 1890 -»- -»- 6 -»- Franc sin -»- 4/6 1895 -»- -»- 7 Dobrovoljc Marija hči I moža -»- 5/8 1879 -»- Vrhnika Verd od 1/3 901 dalje Pošeta gospodar Domače ime:_ Hiš, št. 86 Hišni posestnik: Jano/ Mrlalt Pošeta Peter posest. Trepal Gašper Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrlak Janez pos. ožen 13/10 1851 Verd Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 19/2 1844 Vrhn. -»- + 2/12 09 3 -»- Marija hči sam 14/9 1879 Verd -»- 4 -»- Martin sin -»- 12/11 1876 -»- -»- 5 -»- Jera hči 2/11 1882 -»- -»- 6 -»- Johana -»- 18/6 1886 -»- -»- 1 Trepal Gašper 2 -»- Katra vidi 3 -»- Ivana Verd 4 -»- Marija št. 43 5 Kavčič Eliza mati žene udov a 26/10 1819 Opa/e Ziri Verd_Domače ime:_Kalenc Hiš, št. 87_Hišni posestnik:_Janez Kolenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kolenc Janez pos. ožen. 16/5 1870 Verd Dole Vffc 2 -»- Ivana žena -»- 23/12 1877 St. Vrh -»- 3 Birtič Jože brat žene sam 16/3 1885 -»- Vrhnika oče v Ameriki 4 Kolenc Ivana sestra posest. -»- 23/12 1876 Verd Dole Hiš, št. 88_Hišni posestnik:_Anton Tomšič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Tomšič Anton pos. in kovač ožen 11/1 1862 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena 8/2 1862 Vrlin. -»- 3 Lašnak Janez kovaški pomočnik sam 1/6 1881 Podobica Horjul 4 Tešar Anton učene -»- 12/1 1885 Bit. Brez. Vrhn. 5 Petrič Franc -»- 4/4 1887 Verd -»- Čuvajnica __Verd_Domače ime:_Markovcev Janez Hiš, št. 89_poleni 94_Hišni posestnik:_Janez Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Janez pos. sam 1/7 1875 Verd Vrh. lesni /n* 2 -»- + Jera mati pos. ud. 14/3 1853 -»- -»- + 18/7 1906 3 -»- Jakob brat pos. sam 17/7 1SSi- 4 -»- Ciril brat___ -—"pST —^T- 2/7 1888 -»- 5 Senael-FTcInc hlape 7/9 1872 -»- preneseno na novo št. 94. 1412/9. _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 90_Hišni posestnik: Juž. železnica 679,- Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurca Valentin čuvaj ožen 20/2 1872 Paku Preser 2 -»- Franca it žena -»- 14/2 1880 Vrhn. > 23 -»- Janez sin sam 16/12 1900 -»- -»- J Grimšič Josip čuvaj oženj 7/3 1871 Dole 2 Borovnica ^jm-i 1903 v Preseje Prestavljeni 1906 2 -»- Marija žena -»- 29/11 1878_ -»-33^ —--------- -»- 3 -»- Kari sin sajjvikr ^6/11 1899 -»- -»- /1 ---- ~>AfA i «yy 4 -»- Matjja^' ' hči -»- 26/4 1901 -»- -»- -»- 1 Debevc Jakob čuvaj oženj. 186924 Borovnica Borovnica del. knj. Borovnica 29 13/7 1897 1906 10/9 2 -»- Marija žena -ti- 187325 Sabočevo -»- -»- 3 -»- Leopold sin sam 26/9 1900 Borovnica -»- 4 -»- Anton -»- 28/9 1902 -»- -»- 5 -»- Marija hči /9 1904 Paku -»- 6 -»- Frančiška -»- /9 1906 Verd -»- 2 Dopisano: prestavljen v Zg. Ležeče. 24 Datum ni popoln. 25 Datum ni popoln. prazna Verd_ Hiš, št. 91 Domače ime:_Čuvajnica Hišni posestnik:_Juž. železnica 680 Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 92_Hišni posestnik:_Juž. železnica 681 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Glažar Jurij čuvaj ožen. 7/4 1863 Matenja vas Slavina 1899 2 -»- Ivana žena -»- 28/2 1874 Dole -»- 3 -»- France sin sam 9/8 1896 Vreme -»- 4 -»- Josefa hči -»- 24/2 1900 -»- 5 -»- Marija -»- -»- 22/3 1898 -»- _Verd_Domače ime:_Čuvajnica Hiš, št. 93 sedaj Vrhnika 311_Hišni posestnik:_Juž. železnica 682 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in rojstva Rojstni kraj Domovna, ^datma Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ukmar Jože ožen 18/3 1843 Samobor Col ca. 1882 glej Vrhnika št. 324 2 -^--franca žena 7/11 1847 Orešje -»- Hiš, št. 94 vidi 89_Hišni posestnik:_Janez Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Furlan Janez vidi št. 89 posestn. popisan na št. 89 1412/9 _Verd_Domače ime:_Žitkov Andreje Hiš, št. 95_Hišni posestnik:_Andrej Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Andrej pos. ožen 20/11 1838 Mirke Vrh. + 23/8. 1909 2 -»- Marija žena -»- 29/8 1854/ Verd f -»- 3 -»- Jože sin 11 žene sam -»- 4 -»- Andrej sin I žene -»- 7/11 1879 -»- -»- 5 -»- Franc -»- -»- 22/1 1882 -»- -»- -»- Johana hči -»- 19/4 1884 -»- -»- 7 -»- Janez sin -»- 7/12 1886 -»- -»- 8 -»- Jakob -»- 10/7 1877 -»- 9 -»- Anton -»- -»- 20/5 1875 -»- -»- 10 Remžgar Marija botarca ud. 20/3 1823 -»- — Nagode Janez nezak sin Ivane 19/1V 1906 _Verd_Domače ime:_Špelen Hiš, št. 96_Hišni posestnik: Janez Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mele Janez / pos. ožen 11/12 1852 Verd Vrh. + 14/5 1907 Ameria 2 -»- Manj a žena -»- 31/10 1856 Vrhn. -»- 3 -»- Janez sin sam 8/1 1878 Verd -»- Amerika 4 -»- Marija hči -»- 19/11 1879 -»- -»- Ljubljana 5 -»- Franca -»- -»- 2/2 1881 -»- -»- Amerika rt--- -.i /i i -»- Neža -»- Johana 21/11 1882 3/1 31/5 1884. Ljubljana 9 "To" -»- Franc -»- Jernej 17/8 1887 Verjetno gre za pomoto. _Verd_Domače ime:_Krojač Hiš, št. 97_Hišni posestnik:_Ivan Tomšič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Tomšič Ivan pos. ožen 16/6 1867 Verd Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 27/1 1864 St. Vrh. -»- 3 -»- Marija hči sam 25/12 1888 -»- -»- 4 -»- Ivana -»- 1/9 1892 , yf Verd -»- 5 -»- Jože sin -»- 201/ \ / - 6 -»- Anton -»- of -»- -»- 7 -»- Daniel -»- -»- 1/12 1900 -»" -»- 8 Com France krojaški pomoč. -»- 20/11 1880 Podlipa -»- 9 Slabe Franc -»- -»- 10/3 1885 Vrhnika -»- 10 Sinkovc Peter učene -»- 188727 Rovte Rovte " Datum ni popoln. _Verd_Domače ime:_Tomaž Mihevcev Hiš, št. 98_Hišni posestnik:_Tomaž Mihevc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mihevc Tomaž pos. ožen 12/12 1849 Vrhnika Vrh. 2 -»- Urša žena -»- 3/9 1845 Borovnica -»- + 26/3 1906 3 * -»- Štefan sin sam 21/11 1874 Bistra -»- oženj en Graz Wassergasse 14, žent.zgl. 1901/35 4 -»- Ana hči -»- 17/7 1876 -»- -»- 5 -»- Tomaž sin -»- 29/12 1880 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 11/12 1883 -»- -»- 7 -»- Janez -»- -»- 24/12 1885 -»- -»- 8 -»- Marija hči -»- 27/9 1888 -»- -»- * Marija žena Marija Ana Štefan hči -»- sin sam 1899 1903 I 9042h 28 Datumi niso popolni. _Verd_Domače ime:_Gradar ml. Hiš, št. 99__Hišni posestnik:_Anton Hren Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hren Anton pos ožen 3/6 1865 Verd Vrh. odpotovala Ameriko 23/6 1902 2 -»- Mina žena -»- 2/6 1866 Hoijul -»- z dvema otrokoma 3 -»- Janez oče pos. -»- 21/12 1837 Verd -»- 4 -»- Helena žena -»- 8/3 1836 St. Vrh. -»- 5 -»- Reza hči sam 25/10 1868 Verd -»- Amerika 6 -»- Janez sin -»- 14/5 1872 -»- Očak Bosna žandarm 7 -»- Marija hči 31/7 1875 -»- -»- Amerika 8 -»- Matija nez. sin Reze -»- 25/2 1892 Verd_Domače ime:_Jerše Hiš, št. 100_Hišni posestnik:_Franc Skvarča Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Skvarča Franc pos. ožen 20/1 1845 Vrhnika Vrh. + 28/10 901 2 -»- Marijana -»- žena 20/10 1854 Dole -»- 3 Celešnik Ivan pastir sam 30/10 1890 St. Vrh -»- Hiš, št. 101_Hišni posestnik:_Martin Dobrovolic Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Dobrovoljc Martin pos. ožen 9/11 1855 Bistra Vrh. 2 Reza žena -»- 9/10 1859 Verd -»- 3 Janez sin sam 16/6 1885 Bistra -»- 4 Marija hči -»- 2/2 1887 -»- v Ljubljani v službi pri (Ančki Petričevi) 5 -»- Martin sin 12/11 1891 / -»- 6 Andrej -»- -»- Mirke -»- 7 -»- Marjeta hči -»- 10/7 1888 Bistra -»- v Ljubljani Trnovske ulici 13 8 -»- Josefa -»- 12/3 1897 Verd -»- 9 Jožef sin -»- 16/3 1899 -»- -»- 10 -»- Pave1 -»- 25/4 1902 -»- -»- _Verd_Domače ime:_Opekarna Hiš, št. 102_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Boltezar Josef gost ožen 21/2 1849 Gumnišč Smaije 1900 2 -»- Jera žena -»- 30/1 1848 Lamiše -»- 3 -»- Ludvig sin sam 13/8 1877 Ljubljana -»- d.b. 16/3 1892 stv 25 Šmarje 1900 4 -»- Gabrijela Marija hči -»- 30/4 1890 _Verd_Domače ime:_Kalarinovc/E No 349 ex 01 Hiš, št. 103_Hišni posestnik: Jane: Mrlak (pred h št. 86) Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. Hiš, št 104_Hišni posestnik:_Čepon Ivan Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino / Čepon Ivan | 1902 _Verd_Domače ime:_Jakaše Hiš, št. 105_Hišni posestnik:_Slraiišar Josip Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino l Nobena rubrika ni izpolnjena. _Verd_Domače ime:_Medelenček Hiš, št. 106_Hišni posestnik:_Mesec Luka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Luka tesarski mojster oženje n 2 _Verd_Domače ime: Hiš, št. 107_Hišni posestnik:_Ivan Podloear Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj sm i kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Podlogar Ivan zeležn. poduradnik ožen 27/11 1860 Ljubljana Želimlje pri Igu 16/7 1902 2 -»- Frančiška roj. Jesenovec žena -»- Vrhnika -»- 3 -»- hči samsk a 13/7 1887 Pazin -»- _Verd_Domače ime: Hiš, št. 108_Hišni posestnik: Hrovatin Jakob Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 Hrovatin Jakob Hiš, št. 109_Hišni posestnik:_Hren Ivana Tek. št. Priimek in ime vidi 52 Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hren Ivana posest. samsk a 6/6 1877 Vrhnika _Verd_Domače ime:_Gresurčk Hiš, št. 110 (vidi št. 62)_Hišni posestnik:_Lovro kobi Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Kobi Lovro posest. oženje n 4/8 1852 Paku Vrhnika _Verd_Domače ime: vi st. 303/08 Hiš, št. III_Hišni posestnik:_Kolodor nad I'erdom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Pire Andrej nač. post. 187229 Ljublj Krško dozidano 1908 se je prijavil 18/2 1909 " Datum ni popoln. _Verd_Domače ime: Hiš, št. 112_Hišni posestnik:_Franc FurUin Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino 1 sezidal 1908 Verd_Domače ime: Hiš, št. 113_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Leskovec Gašper glej št. 74 1 sezidal 1908 Hiš, št. 114_Hišni posestnik:_lan Osrin Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Nobena rubrika ni izpolnjena. Verd_Domače ime: Hiš, št. /15_Hišni posestnik:_lan Prašnih Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba glej Vrhnika 123 domov, dovolj. 30/8 09 2000 Verd_Domače ime: Hiš, št. 116_Hišni posestnik:_lan Oblak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba stanovanj, dovolj. 20/8 1909 1927 Verd_Domače ime: Hiš, št. 117_Hišni posestnik:_Frančiška Prelec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba naselila iz Nemčije 1908 mož je še po svetu stanovanjsko dov. 30/8 909 1927 BISTRA 31/12 1900 = 110 prebivalcev _Bistra_Domače ime:_Grašina Hiš, št. 1_ Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Franc Galle graščak ožen 25/1 1862 Ljubljana Ljubljana 2 -»- Liza gospa soproga -»- 4/12 1877 -»- -»- 3 -»- Bruno sin sam 30/4 1900 Bistra -»- 4 -»- Marija mati poses. udova 22/4 1835 Ljubljana -»- 5 Simončič Ana kuharica sam 1874' Gratzdarf Litija Gratzdarf Litija 6 Bibernik Marija -»- 1854- Motnik Motnik 7 Mulleij Franc strežaj -»- 18823 Auritz Bled 8 Kržišnik Ivana pestrna -»- 18824 Gorenja vas Logac p.b. Trata 12/10 1896 stv. 43 1900 9 Skubic Marija dekla -»- 18805 Velka Ligojna Vrh. 10 Mirtič Karol poštar -»- 7/10 1881 Bistra Zuženberg 11 Leben Franc hlape -»- 1884" Zgorna Pristava 12 Zupančič Josef -»- -»- 18777 Makeldorf Pettau 13 Modic Jakob -»- -»- 1876" St. Vid Cerknica 14 Petrič Franc mizar -»- 1876' Dole Borovnica p.b. Borovnica 29/6 1897 stv.27 1899 15 Klaniček Franc hlape -»- 187510 Sv. Trojica p.b. 1896 16 Friedl Simon -»- 1872" Lichteneek Pettau p.b. Lichteneg 23/5 85 stv. 74 1900 16 Vidovič Janez -»- -»- 186912 St. Vid p.b. Vureja 26/2 1900 stv. 147 1900 7 Datum ni popoln. 8 Datum ni popoln. 9 Datum ni popoln. Domače ime: Hišni posestnik: 10 Datum ni popoln. 11 Datum ni popoln. 12 Datum ni popoln. Grašina Franc Galle 1 Datum ni popoln. 2 Datum ni popoln. 3 Datum ni popoln. _Bistra 4 Datum ni popoln. 5 Datum ni popoln. 6 Datum ni popoln. Hiš, št. 2 Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino 1 Neger Janez gost ožen 1860 Leibniz Leibnitz d.b. Steiriegl 14/7 1891 stv 3 1900 2 -»- Julija žena 1865 Kapel 3 -»- Štefanija hči sam 1887 Ptuj -»- 4 -»- Janez sin -»- 1890 Fraun heim -»- 5 -»- Raimund -»- 1895 Makeldorf 6 -»- Josef -»- -»- 1897 Wi!don -»- 7 -»- Karol -»- 1899" -»- -»- 13 Pri vseh navedenih so datumi rojstva nepopolni. Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rudi Heinrich gost sam 9/7 1877 Bistra Vrhnika Liebeschitz Leitmeitz sprejet v ohč zvezo Vrhnika 2 -»- Ana -»- Helena -»-mati žena udova 4/4 1839 Vrhnika Vrhnika sprejeta v obč. zv. Vrhnika 25/7 909 vi. št. 1267/9 3 Cankar Ana nečakinja 8/7 1891 -»- -»- 14 Verjetno je prišlo do pomote. Bistra_Domače ime:_»Grašina« Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Urbas Janez gost ožen 23/8 1856 Dol Logatec Logac 2 -»- Ana žena 18/7 1863 Zaplana Vrh. 3 -»- Johana hči sam 18/12 1888 Dol. Logac Logac 4 -»- Martin sin -»- 12/11 1891 -»- -»- 5 -»- Franc -»- 13/9 1893 -»- -»- 6 -»- Janez -»- 22/9 1898 Bistra -»- l15 Jereb Franc gost ožen. 6/11 1864 -»- Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 10/3 1867 Dole -»- 3 -»- Pavel sin sam 2/4 1897 Bistra -»- 4 Petemel Franc nez. sin Marije -»- 3/10 1893 5 Dobrovoljc Miha oče žene ud. 23/9 1824 -»- -»- l" Saftič Ana gostja -»- 25/7 1830 Hotedrašic a Vrhnika 1" Nagode Matija -»- ud. 25/2 1834 -»- 2 -»- Marija -»- sam 20/9 1872 Bistra -»- Vintar Marija ud. gost. 31/3 1840 roj. v Bistri Dobropolje Videm + 14/5 1910 2 -»- Karol sin sam 22/9 1872 Bistra -»- i 1. s ' 3 -»- Katra hči -»- 29/4 1879 4 -»- Franc sin + Franca "'L 23<< i893 -»- 1" Pečlin Janez gost udove C 13/4 1851 Vrh. Vrh. 2 -»- Marija -»- Janez hči sin sam -»- 30/7 1886 -»- -»- vojak orožnik v Ljubljani Bistra_Domače ime:_»Grašina« 15 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 16 Pred tek. št. 1 je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 1 Pred tek. št. 1 je št. 4. Verjetno gre za četrto stanujočo družino v tej hiši. Pred tek. št. 1 je št. 5. Verjetno gre za peto stanujočo družino v tej hiši. 111 Pred tek. št. 1 je št. 6. Verjetno gre za šesto stanujočo družino v tej hiši. Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba j20 Pečlin Josip sin sam 18/3 1889 Bistra Vrh. 4 -»- Franc -»- 3/7 1891 -»- -»- 5 -»- Antonija hči -»- 4/6 1894 -»- 6 -»- Anton sin -»- 30/1 1897 -»- 1-' Završek Josef gost ožen 15/3 1871 St. Jernej Krško St. Jernej Krško 2 -»- Karolina žena -»- 22/10 1872 Bistra -»- 3 -»- Johana hči sam 1/5 1900 -»- -»- " Nadaljevanje s prejšne strani. 21 Pred tek. št. 1 je št. 7. Verjetno gre za sedmo stanujočo družino v tej hiši. »brez prebivalcev« _Bistra_Domače ime: Hiš, št. 5_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Janez kovač ožen 31/8 1862 Verd Vrh. 2 -»- Franca žena 8/1 1862 Bit. Brezovica -»- 3 -»- Franca hči sam 23/10 1892 Bistra 4 -»- Ana -»- -»- 24/7 1894 na Štajerskem v Hallenstein služi fram Bernart 5 -»- Marija -»- -»- 26/2 1896 -»- -»- 7 -»- Jožefa -»- Ivana -»--»- -»- 9/3 1898 12/9 1900 -»--»- 8 Vrhovec Janez učene -»- 29/8 1884 -»- -» Bistra_Domače ime:_Lustk Hiš, št. 7_Hišni posestnik:_Janez Korenčan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Korenčan Janez pos ožen 21/12 1842 Bistra Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 10/7 1841 Drasca -»- 3 -»- Janez sin sam 7/2 1878 Bistra -»- 4 -»- Marija hči 10/11 1880 -»- -»- 5 Leben Janez hlape -»- 188222 Dole p.b. Polhovgrac 15/9 1895 stv 32 1881 6 Vimer Franc pastir -»- ca 17/9 188925 Bane Planina pri Občini Ljubljana mesto d. 1. očeta 7/7 08 št.46 1900 l24 Mele Jože gost ožen 16/4 1856 Trst -»- 2 -»- Lucija žena -»- 6/1 1856 Dole 3 -»- Katra hči sam 19/11 1893 Bistra -»- 4 -»- France sin -»- 7/10 1890 Verd 22 Datum ni popoln. 23 Verjetno najprej napisano: ca 1888, pozneje popravljeno-dopisano: 17/9 1889. 24 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Škerber Urša dekla sam 1851 Brezovica 2 Ruparšek Jera -»- -»- 1881 BI. Brezovica Vrh. 3 Debevc Jurij hlape 1837 Ohonica Bor. p.b. 25/5 89 stv.28 Borovnica 1890 4 Tome Lovro -»- /8 185225 St. Vid Ljublj. 25 Rojstni datumi v vseh rubrikah niso popolni. _Bistra_Domače ime:_Tomaž Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Marija Jerina Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Marija pos. ožen 24/6 1839 Verd Vrh. 2 -»- Janez sin sam 16/8 1863 Bistr -»- 3 -»- Jože -»- sam 1/4 1871 -»- -»- + 4 -»- Martin -»- -»- 5 -»- Jera hči 23/2 1875 -»- -»- 6 -»- Ana -»- -»- 21/7 1876 -»- -»- 7 -»- Ivana -»- -»- 20/4 1878 -»- 8 -»- Andrej sin -»- 24/10 1879 -»- 9 -»- Tomaž -»- 29/11 1884 _Bistra_Domače ime:_Franz Gale Hiš, št. 10_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino Nobena rubrika ni izpolnjena. Hiš, št. 1 I Hišni posestnik:_Franc Galle Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Galle Hubert oskrbnik pos. ožen. 7/9 1866 Ljubljana Ljubljana 2 -»- Ana žena -»- 20/11 1875 -»- -»- 3 Sitar Marija dekla sam 187126 Kamnik Kamnik 1-" Lanarčič Janez hlape ož. 7/12 1862 Blatna Brezovica Vrhnika 2 -»- Jera žena -»- 9/3 1869 / -»- 3 -»- Janez sin sam \i 13/8/ Ms -»- -»- 4 /f I 1 Ulit -»- 26/11 1897 -»- + 14/9 902 5 -»- Anton -»- -»- 5/7 1900 -»- -»- 6 Harauer Johana pestr. 25/12 1889 Blatna Brezovica -»- l28 Kržič Miha hlape -»- /9 18802' Borovnica Borovnica 26 Datum ni popoln. 27 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 2,1 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 2" Datum ni popoln. _Bistra_Domače ime:_Mrlak Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Tomaž Mrlak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrlak Tomaž pos. udovc 14/12 1840 Hotedrašic a Vrh. 2 -»- Franca hči sam 28/2 1875 Bistra -»- 3 -»- Ana -»- -»- 20/7 1880 -»- Amerika 4 -»- Anton sin -»- 24/3 1883 -»- -»- 5 -»- Urša hči -»- 7/9 1885 -»- -»- 6 -»- Lovro sin -»- 10/8 1889 -»- -»- 1JU Rihar Marija gostja -»- 16/2 1836 -»- -»- 2 -»- Janez sin -»- 19/4 1877 -»- -»- 30 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Bistra__Domače ime: Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Fran/ Gale Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. _Bistra_Domače ime:_Lustkova bajta Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_Korenean ftane Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Drašlar Luka gost ožen 18/10 1849 Verd Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 11/9 1856 Zažar -»- 3 -»- Marija hči sam 22/8 1878 Verd -»- 4 -»- Terezija -»- 21/9 1882 Bistra -»- 5 -»- Jože sin -»- 22/3 1884 -»- -»- 6 -»- Jera hči 28/6 1890 -»- 7 -»- Valentin sin -»- 7/3 1892 , -»- 8 -»- Leopold -»- -»-v 14/yf ^894 -»- -»- 9 -»- Janez -»- -»- 16/5 1897 -»- -»- de/ knj siv. 4 17/1 1912 10 -»- Janez brat pos. -»- 15/12 1839 -»- -»- »čuvajnica« št. 674 _Bistra_Domače ime:_Hrastnik Hiš, št. 15___Hišni posestnik:_Mateuž Hrastnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hrastnik Mateuž želez čuvaj ožen 15/9 1840- ^■"Cerkev ' Celje 2 -»- Jožefa žena 15/3 1841 Gradec -»- 3 -»- Helen^--* hči sam 15/5 1879 St. Peter -»- -»- Alojzij sin -»- 19/4 1876 Maribor -»- 131 Kariš Ferdinand žel čuvaj ožen 23/5 1870 Mrčavas Povir Povir prišel 17/8905 2 -»- Marija žena omož 187132 Unca -»- + 3 n--- Lx: _____i- £ 1 33 -»- murija ze/iu ormu lO/ 1 urica -»- -T 3 -»- Dora hči samsk a 61. Kontavelj -»- ' i.? 4 -»- Sofija -»- -»- 4 dto -»- 5 -»- Josefa -»- -»- 1 1/2 dto -»- J 1 S/emenšek Blaž ož. čuv ož Kamnagora Štajersko 1908 2 -»- Marija žena Marija hči Anton sin Justin -»- Ludvik -»- 31 Pred tek. št. 1 je datum: 1/9 1905. ' Datum ni popoln. 33 Dopisano: odšel v Trnovo pri Ilirski Bistrici dne 11/1 / 907. PODLIPA 31/12 1900 = 237 prebivalcev _Podlipa _Domače ime:_Jerebč Hiš, št. 1____Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Luka posestnik samski 11/10 1855 Podlipa Vrhnika 2 -»- Jera sestra -»- 21/2 1860 -»- _Podlipa_Domače ime:_Cajnar Hiš, št. 2_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Brenčič Marijana posestnica vdova 11/8 1861 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija hči samica 7/8 1890 -»- -»- 3 -»- Cecilija -»- -»- 20/11 1891 -»- -»- 4 -»- France pastorek -»- 28/1 1875 -»- -»- 5 -»- Gašper -»- -»- 31/12 1883 -»- -»- Podlipa 6 6 -»- Janez -»- -»- 13/4 1886 -»- -»- Hiš. St. 3 Domače ime: Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Brenčič Janez posestnik oženje n 28/12 1861 Podlipa Vrhnika 2 -»- Ivana žena -»- 23/5 1865 Horjul -»- 3 -»- Janez sin samski 21/8 1886 Podlipa -»- Vrhnika 4 -»- Jože -»- -»- 22/3 1888 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 26/10 1893 -»- 6 -»- Uršula -»- 27/10 1895 -»- -»- 7 -»- Nikolaj sin -»- 6/12 1897 -»- 8 -»- Anton -»- -»- 15/6 1900 -»- -»- 9 -»- Marija mati vdova 3/3 1843 Zažar + 4/11 01 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 4_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Krvina Jakob posestnik oženje n 29/4 1858 Podlipa Vrhnika Amerika 2 -»- Marijana žena -»- 2/4 1862 Rovte -»- 3 -»- Franja hči samsk a 23/4 1883 Podlipa -»- 4 -»- Janez sin -»- 15/7 1887 -»- 5 -»- Andrej -»- -»- 11/12 1890 -»- 6 -»- Peter -»- -»- 19/6 1892 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Klan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Celarc Janez posestnik oženje n 6/5 1863 Podlipa Vrhnika Amerika v Ameriki 2 -»- Katarina žena -»- 21/11 1862 Opale Logatec -»- doma 3 -»- Marija hči samica 9/2 1889 Podlipa -»- A cv„-.-„ cn 4 -»- Franja -»- -»- 5/3 1892 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 23/6 1896 -»- -»- 6 -»- Angela -»- -»- 19/5 1899 -»- -»- __Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 6_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Anton posestnik oženje n 16/1 1859 Podlipa Vrhnika Amerika + 10/5 1926 v Ameriki 2 -»- Marija žena -»- 28/6 1860 St. Jošt -»- 3 Logar Marija dekla samsk a 187634 Rovte Rovte 4 Brenčič Gašper hlapec -»- 31/12 1883 Podlipa Vrhnika 34 Datum ni popoln. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 7 _Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Janez posestnik oženje n 31/5 1850 Podlipa Vrhnika 2 -»- Antonija žena -»- 10/1 1856 Rovte -»- 3 -»- Terezija hči samsk a 6/10 1885 Podlipa -»- + 2/5 901 4 -»- France sin 23/1 1888 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 13/12 1889 -»- -»- 6 -»- Janez sin -»- 9/6 1892 -»- / -»- 7 -»- Jože -»- 10/f -»- -»- 8 -»- Marija hči 8/4 1897 -»- -»- 9 -»- Jernej sin -»- 20/8 1900 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 8_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Treven Neža gostija samsk a 20/12 1834 Zaplana Vrhnika i — C IJ-- A--- „ J__ a I8J4 1 Lapajne Janez -»- oženje n 6/5 1842 Ideršek Logatec Dole Logatec Amerika od ca 1893 2 -»- Marijana žena -»- 6/6 1857 Podlipa -»- 3 -»- Janez sin samski 31/8 1884 Zagradec Logatec -»- Sainobor Hro vaško 4 -»- Katarina hči -»- 29/4 1886 -»- Bevke 5 -»- Franja -»- 26/11 1888 -»- -»- Vel. Ligojna 6 -»- Anton sin -»- 11/6 1891 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 9_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Seljak Janez posestnik oženje n 19/8 1856 Žirovnica Logatec Vrhnika Logatec sprejet v seji 9/12 907 386/1907 2 -»- Marija žen -»- 26/6 1870 Podlipa Vrhnika 3 -»- Marija hči samsk a 8/8 1888 -»- -»- 4 -»- France sin 16/4 1890 J / -»- 5 -»- Jože -»- uV >/95 -»- 6 -»- Janez -»- -»- 3/11 1896 -»- -»- 7 -»- Leopold -»- -»- 5/10 1898 -»- -»- 8 -»- Andrej -»- 3/12 1899 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 10_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurca Franc posestnik oženje n 10/10 1845 Podlipa Vrhnika 2 -»- Ivana žena -»- 18/8 1852 Žirovnica Logatec -»- + 4/3 1908 3 -»- Janez sin samski 14/5 1876 Podlipa -»- 4 -»- France -»- -»- 11/8 1881 -»- -»- 5 -»- Ana mati vdova 27/7 1825 Horjul + 22/10 901 6 Malavašič Jera dekla samsk a 4/3 1878 Podlipa -»- Hiš, št. 11_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Urh Janez posestnik oženje n 24/12 1851 Podlipa Vrhnika 2 -»- Franja žena -»- 20/11 1864 Smrečje -»- 3 -»- Marija hči samsk a 3/9 1878 Podlipa -»- Smrečje 4 -»- Jera -»- -»- 16/3 1883 -»- -»- 5 -»- Franja -»- -»- 9/10 1887 -»- 6 -»- Marijana -»- 7/10 1888 -»- -»- 7 -»- Terezija -»- -»- 2/10 1890 -»- -»- 8 -»- Ivana -»- 11/8 1892 -»- 9 -»- Antonija -»- -»- 24/5 1895 -»- -»- 10 -»- Anton sin -»- 7/1 1897 -»- del knj 30 12/111911 11 -»- France -»- -»- 1/2 1899 -»- -»- 12 -»- Jakob -»- -»- 15/7 1900 -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 12_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Troha Matevž posestnik oženje n 25/8 1846 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 21/4 1848 Rovte -»- 3 -»- France sin samski 7/11 1871 Podlipa -»- 4 -»- Janez -»- 6/11 1878 -»- -»- Lttnen Westfalsko Nemško 5 -»- Tomaž -»- 28/12 1883 6 -»- Ivana hči 28/6 1886 -»- Hiš. št. 13_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Filipič Andrej posestnik vdove c 22/11 1865 Podlipa Vrhnika 2 -»- Ivana hči samsk a 27/12 1891 -»- -»- 3 -»- Janez sin 13/5 1893 -»- / -»- 4 -»- Anton -»- -»- 12/5/ -»- -»- 5 A r> A t-Qi /} J \1IU1 CJ -»- -»- '17/11 1899 -»- + 22/1 901 6 Jereb Marija tašča vdova 8/3 1825 Smrečje -»- + 11/2 901 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 14_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Troha Janez posestnik oženje n 30/12 1848 Podlipa Vrhnika Amente 2 -»- Marija žena -»- 11/5 1848 Butaj nova -»- 3 -»- Janez sin samski 1/2 1876 Podlipa -»- 4 -»- France -»- -»- 26/11 1879 -»- -»- Vrhnika 5* -»- Jože -»- -»- 31/3 1881 -»- Amerika 6 -»- Tomaž -»- -»- 17/12 1882 -»- -»- Podpeč 7 -»- Lovro -»- -»- 11/8 1884 -»- -»- 8 -»- Cecilija hči -»- 23/11 1886 -»- -»- + 9 Skvarča Franc pastir -»- 17/4 1890 Butaj nova St. Jošt j* Troha Jože sin ož 31/3 1881 Podlipa Vrhnika je v Ameriki 2 -»- Frančiška rojena Dolenc žena ož 22/2 1882 Zibrše stv 12 -»- -»- Frančiška hči sam 4/6 1905 Braddock Amerika -»- -»- Jožef sin -»- 28/4 1906 Braddock Amerika Vrhnika Hiš, št. 15 prazna_Hišni posestnik:_A/o/e Ivan Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas m domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Troha Franc učitelj oženj vidi št 12 Podlipa 1 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 16_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jesenovec Janez posestnik oženje n 1/11 1867 Smrečje St. Jošt 2 -»- Marija žena -»- 22/1 1863 Rovte -»- 3 -»- Janez sin samski 20/8 1894 Podlipa -»- 4 -»- Ivana hči -»- 22/6 1900 -»- -»- + 30/1 02 5 Filipič Marija pastorka -»- 18/4 1886 -»- Vrhnika doma 6 -»- Martin -»- -»- 9/11 1887 -»- -»- doma 7 -»- Matevž -»- -»- 14/9 1889 -»- -»- Podpesek Logatec 8 -»- Jakob -»- -»- 27/7 1891 -»- -»- doma 9 -»- Franja svakinja -»- 18/4 1876 -»- -»- St. Jošt _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 17_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Možina Janez posestnik oženje n 9/4 1846 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 23/4 1853 Zaplana -»- 3 -»- Matevž sin samski 6/9 1885 Podlipa -»- Podpesek Logatec 4 -»- Ana hči -»- 21/6 1888 -»-s -»- 5 -»- France sin 2/10 183^ -»- 6 -»- Anton -»- -»-V 10 -»- Marija -»- 5/8 1879 -»- -»- Zažar 11 -»- Jakob sin -»- 25/4 1882 -»- -»- Amerika 1901 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 18_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mole Anton posestnik oženje n 14/1 1847 Zažar Vrhnika 2 -»- Franja žena -»- 6/11 1848 Petkove Logatec -»- 3 -»- Anton -»- Antonija sin žena oženj siimsk i 3/6 1883 Stara Vrhnika -»- je v Doln Logatecu 83 oženje zidar 4 -»- Marija hči -»- 30/9 1885 -»- -»- 5 -»- Jože brat 184035 Zažar -»- 35 Datum ni popoln. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 19_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zitko Janez posestnik oženje n 11/12 1864 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 11/11 1863 Zažar -»- 3 -»- Janez sin samski 9/1 1890 Podlipa -»- 4 -»- Marija hči -»- 19/3 1891 -»- 5 -»- Franja -»- -»- 14/1 1894 / -»- 6 -»- France sin -»-( 20/1P-- -»- -»- 7 -»- Ivana hči ^__ 13/12 1897 -»- -»- 8 Trček Uršula mati omože n 20/10 1843 Žirovnica Logatec -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 20_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pajsar Janez posestnik oženje n 6/2 1846 Podlipa Vrhnika ? -»- Mariia ■/ena 17/11 n 16HO 2 -»- Marija žena -»- 17/11 1852 Zažar 3 -»- Ana hči samsk a 22/7 1870 Podlipa -»- 4 -»- Janez sin -»- vojak 5 -»- Ivana hči -»- 7/9 1881 -»- -»- 6 -»- France sin -»- 12/9 1885 -»- -»- 7 Treven Marija pastarica -»- 13/11 1887 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 21_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Gregor posestnik oženje n 26/2 1848 Zažar Vrhnika 2 -»- Franja žena -»- 29/1 1858 Stara Vrhnika -»- 3 -»- France sin samski 6/2 1879 Podlipa -»- 4 -»- Marjeta hči -»- 11/7 1882 5 -»- Nikolaj sin -»- 4/12 1884 -»- -»- 6 -»- Peter -»- -»- 2/7 1888 -»- 7 -»- Marija hči -»- 2/7 1890 -»- -»- 8 -»- Ivana -»- -»- 18/6 1897 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 22_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Seljak Janez posestnik oženje n 9/5 1866 Ideršek Logatec Vrhnika p0}c Logatec sprejet 5/12 906 št 51/1906 2 -»- Franja žena -»- 3/4 1876 Vrhnika / -»- 3 -»- Anton sin samski v 8/6/ Ms Podlipa -»- 4 -»- France -»- -»- 23/9 1896 -»- 5 -»- Marija hči -»- 17/8 1898 -»- -»- 6 -»- Jožefa -»- 10/3 1900 -»- -»- 7 Hodnik Jera tašča omož. 3/3 1850 -»- Vrhnika + 6/5 1910 Hiš, št. 23 Domače ime: Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Fortuna Janez posestnik oženje n 3/11 1844 Trata Kranj Vrhnika Žif seja 16/2 906 št. 184/06 2 -»- Franja II žena -»- 13/2 1851 Žirovnica Logatec dto 3 -»- Marija hči I že samsk a 12/1 1866 -»- Zir Borovnica 4 -»- Ivana -»- -»- 12/11 1871 -»- Zir Trst 5 -»- Apolonija -»- 12/2 1880 -»- Žir Borovnica 6 -»- Magdalena -»-II 17/7 1883 -»- Vrhnika Žirovnica 7 -»- Jakob sin -»- 27/4 1885 dto Borovnica 8 -»- Matevž -»- 30/8 1886 -»- dto 9 -»- France -»- -»- 6/10 1888 -»- dto 10 -»- Anton -»- 14/1 1891 -»- dto na Bregu pri Baronf?) pri Svigelj ,36 Butin Terezija užitkarca vdova 9/10 1842 2 -»- Marija hči samsk a 6/1 1867 Zaplana 3 -»- France sin 21/11 1869 dom. list šiv. 1 769 Sv. Ivan Labina Hrvaško 36 Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 24_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Valentin posestnik oženje n 28/2 1840 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 21/9 1844 Rovte -»- 3 -»- France sin samski 7/4 1875 Podlipa 4 -»- Janez 9/5 1877 Amerika 5 -»-Marijana hči -»- 10/6 1879 -»- -»- 6 -»- Marija -»- -»- 24/3 1881 -»- -»- 7 Lukan Peter hlapec -»- 188437 Rovte Rovte o n_____K: K »■ ___i__ -7/O i n - / Lukan mer mapec -»- 1S84 Kovte Kovte 8 Brenčič Marija pastarica -»- 7/8 1890 Podlipa Vrhnika 9 Gabrovšek Franja -»- 6 let Petkovec Logatec 9 ' Datum ni popoln. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 25_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Pajsar Marija posestnica samsk a 13/12 1865 Podlipa Vrhnika 2 -»- Janez brat -»- 9/10 1869 -»- 3 -»- Franja sestra -»- 24/12 1875 -»- 4 -»- Jože brat -»- 27/2 1881 -»- 5 Nagode Marija dekla -»- 5/7 1880 Praprotno brdo Logatec Rovte 6 Bogataj Marijana past. -»- 189038 Petkove Logatec -»- Datum ni popoln. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 26 _Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kogovšek Peter posestnik oženje n 21/2 1868 Podlipa Vrhnika 2 -»-Marijana žena -»- 17/8 1868/ Plešivca Ljubljana -»- 3 -»- Janez sin samski 5//f Podlipa -»- 4 -»- Marija hči -»- 3/8 1897 -»- -»- 5 -»-Marijana -»- 2/9 1900 -»- -»- 6 -»- Valentin oče oženje n 10/2 1846 -»- 7 -»- Marijana mati -»- 23/6 1843 Zažar -»- 8 -»- Jože brat samski 19/3 1884 Podlipa Hiš, št. 27_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Marija posestnica vdova 8/7 1865 Rovte Vrhnika 2 -»- Franja hči samsk a 1/4 1896 Podlipa 3 -»- Neža teta umrlega moža 1/1 1818 -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 28_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jemec Anton župnik samski 8/1 1864 Davča Kranj Vrhnika 2 -»- Uršula sestra 25/9 1869 -»- Sorca Kranj 3 Vrhove Ivana dekla -»- 11/6 1882 Ljubgojna Florjul _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 29_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Urh Anton gostač oženje n 4/1 1862 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 1/10 1866 / Raševa "^Logatec 3 -»- Anton sin samski ■nti /1893 Podlipa 4 -»- Marija hči 13/4 1897 5 -»- Neža -»- 19/1 1899 -»- -»- 1 Filipič Marija gostija vdova 14/5 1851 _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 30_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vehar France dninar oženje n 5/12 1864 Podlipa Vrhnika XT " ~>(\ l\ c.------1—:i. ii i ou*+ 2 -»- Neža žena -»- 20/1 1865 Staravrhnik a -»- 3 -»- Neža hči samsk a 21/12 1887 Podlipa Vel. Ligojna 4 -»- France sin -»- 14/9 1889 -»- -»- Zažar de! knj št. 50 19III1910 5 -»- Marija hči -»- 5/2 1892 y -»- -»- 6 -»- Janez sin -»- l uyS /T894 -»- -»- 7 -»- Anton -»- 30/5 1897 -»- 8 -»- Terezija hči 12/10 1899 -»- -»- Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 31_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurca Janez posestnik oženje n 4/8 1864 Podlipa Vrhnika kovač 2 -»- Marija žena -»- 4/8 1875 Notranje gorice -»- 3 -»- Marija hči samsk a 3/12 1897 Podlipa -»- Notranje gorice 4 -»- Janez sin -»- 18/5 1899 -»- -»- 5 -»- Matevž oče vdove c 23/9 1835 -»- -»- _Podlipa_Domače ime:_Neverin Hiš, št. 32_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Brenčič Andrej posestnik oženje n 25/10 1855 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 20/8 1865 Lavrovec Logatec -»- 3 -»- Franja hči samsk a 17/9 1886 Podlipa -»- Ljubljana 4 -»- Vincencij sin 4/4 1888 -»- -»- Smrečje 5 -»- Ivana hči 5/5 1890 -»- -»- 6 -»- Marija -»- 15/2 1892 -»- -»- 7 -»- Antonija -»- -»- 25/12 1894 -»- -»- 8 -»- Jožefa 9/5 1897 -»- -»- 9 France sin 6/10 1899 -»- -»- + 12/5 01 Hiš, št. 33_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Peter vžitkar vdove C 15/6 1826 Podlipa Vrhnika + prazna.- _Podlipa_Domače ime:_Ambndova bajta Hiš, št. 34_prazna_Hišni posestnik:_Krvina Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Pivk Helena Jereb Neža 1818 _Podlipa_Domače ime:_Gojnerjeva bajta Hiš, št. 35 prazna_Hišni posestnik:_Brenčič Franc Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Brenčič Marjana _Podlipa_Domače ime:_Gartnerieva bajta Hiš, št. 36 prazna_Hišni posestnik:_Jurca Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurca Franc vžitkar oženj 2 -»- Ivana -»- vidi št. 10 _Podlipa_Domače ime:_Kovačeva bajta Hiš, št. 37_Hišni posestnik:_Jereb Matija (Smrečje 27) Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Martin posestnik vdove C 11/11 1821 Podlipa Vrhnika + 3/2 901 Gantar Franc gost oženj Amerika 1 Trepal Franc gost oženj 1/10 1855 Rovte Rovte od sv. Jurija 1906 24/4 2 -»- Marija -»- 1854 -»- 2 EV™,. ldBJ „ J -»- rrane ntapec samec IGOt 4 -»- Jože mizar -»- 1885 -»- -»- Vrhnika 101 5 -»- Ivan dninar -»- 1887 -»- -»- 6 -»- Anton šolar -»- 189739 -»- -»- 39 Za vse navedene pod tek. št. 2-6, rojstni datumi niso popolni. __Podlipa_Domače ime:_Bukove Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Žitko Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Žitko France posestnik oženje n 14/12 1869 Podlipa Vrhnika 2 -»- Franca žena dto 1871 Smrečje Št. Jošt -»- 3 -»- Karol sin samski 1901 Podlipa -»- 4 Malavašič Franca nezakonska hči žene -»- 189540 Smrečje Št. Jošt St. Jošt 411 Za vse navedene pod tek. št. 2-4, rojstni datumi niso popolni. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 39_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Burjak Janez posestnik oženje n 9/5 1846 Hoijul Vrhnika sprejet v seji 16/2 1900 št.259 2 -»- Marija žena -»- 24/3 1851 Podlipa dto 3 -»- Anton sin samski 13/6 1880 -»- ostane Horjul41 kot polnoleten ! Bevke 4 -»- Ivana hči -»- 8/5 1882 -»- Vrhnika 5 -»- Marija -»- 5/10 1883 -»- dto Vrhnika 6 -»- Ana -»- -»- 21/7 1885 dto dto 7 -»- Janez sin 4/1 1887 -»- dto 41 Napisano se verjetno nanaša na vrstico zgoraj. Hiš, št. 40_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Pavel posestnik oženje n 20/1 1861 Smrečje Vrhnika Št. Jošt sprejet 2. grudna 1905 v obč. zvezo vrhniško, st. 2048/13/12 1905 2 -»- Marijana žena -»- 9/8 1862 -»- -»- 3 -»- Ivana hči samsk a 5/5 1886 Podlipa -»- 4 -»- France sin -»- 5/10 1888 -»- -»- Smrečje 5 -»- Ana hči 28/7 1891 , -»- / -»- 6 -»- Jakob sin 19^ ^894 -»- 7 -»- Janez -»- -»- 30/10 1896 -»- -»- 8 -»- Marija hči 9/2 1900 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 41_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Treven France posestnik oženje n 22/3 1862 Vel. Ligojna Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 5/8 1864 -»- -»- 3 Marija hči samsk a 13/11 1887 Podlipa -»- Podlipa 20 + 20/3 901 4 -»- Franja -»- -»- 17/4 1889 -»- -»- 5 -»- Marijana -»- -»- 1/2 1892 -»- -»- 6 -»- Ivana -»- -»- 4/12 1893 -»- -»- 7 -»- Jera -»- 15/2 1896 -»- 8 -»- Jože sin -»- 6/3 1898 -»- -»- 9 -»- Helena hči -»- 28/3 1900 -»- -»- 10 Ogrin Ana tašča vdova 63 let stara Vel. Ligojna -»- Hiš, št. 42_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Corn France posestnik oženje n 29/10 1855 Vel. Ligojna Vrhnika Amerika 2 -»- Marija žena -»- 15/10 1852 Podlipa -»- + 29/4 909 3 Jereb Janez sin prvega moža samski 9/4 1875 -»- Amerika 4 Coni France sin -»- 20/11 1880 -»- -»- Verd 5 -»- Andrej -»- -»- 16/11 1884 -»- -»- Vrhnika 6 -»- Matevž -»- 30/9 1887 -»- 7 -»- Ivana hči -»- 28/7 1889 -»- 8 -»- Martin sin "" \ my mizarski -»- učenec 1 Pivk Helena gostija vdova 18/5 1825 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 43_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Malavašič Janez posestnik oženje n 8/4 1844 Podlipa Vrhnika + 2 -»- Marija žena -»- 4/6 1846 Smrečje -»- 3 -»- Gregor sin samski 4/3 1874 Podlipa -»- 4 -»- Jera hči -»- 4/3 1874 -»- -»- Podlipa 10 5 -»- Marija -»- -»- 31/3 1884 -»- -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 44_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Malavašič Janez posestnik oženje n 23/6 1866 Smrečje Vrhnika Št. Jošt 2 -»- Franja žena -»- 7/12 1866 -»- -»- 3 -»- Marija hči samsk a 14/11 1893 Podlipa -»- Hiš, št. 45_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jesenovec Pavel posestnik oženje n 6/1 1861 Smrečje Št. Jošt Amerika ]n() l 2 -»- Ivana žena -»- 8/7 1865 -»- -»- 3 -»- Marija hči samsk a 6/8 1891 -»- Smrečje 4 -»- Pavel sin 18/1 1893 -»- -»- 5 -»- Jakob -»- -»- 16/7 1896 -»- -»- 6 -»- Leopold -»- -»- 10/11 1898 Podlipa -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 46_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržič Lorenc posestnik oženje n 7/8 1855 9 Preserje Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 5/10 1863 Zažar -»- 3 -»- Marija hči samsk a 14/11 1889 Vrhnika -»- 4 -»- France sin -»- 1/4 1891 -»- -»- Zažar 5 -»- Lorenc -»- -»- 6/8 1892 -»- -»- 6 -»- Ivana hči -»- 16/8 1894 Zažar -»- 7 -»- Ana -»- -»- 23/6 1896 Rovte -»- 8 -»- Marija -»- 9/7 1898 Podlipa -»- 942 -»- Cecilija -»- -»- 10/11 1899 -»- -»- 42 Za vse navedene pod tek. št. 1 -9, je v rubriki Za ptujce napisano: Sprejet v tuk obč. zvezo 26/4 1908 vi. št. 76. _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 47_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurca Matija posestnik oženje n 15/2 1855 Podlipa Vrhnika Amerika 2 -»- Neža žena 27/1 1856 Garčarevec Logatec -»- 3 -»- Franja hči samsk a 7/4 1883 Rovte -»- Ljubljana 4 -»- Anton sin -»- 21/5 1884 -»- -»- Samobor Hrovaško 5 -»- France -»- -»- 25/9 1885 -»- -»- Vrhnika 6 -»- Pavel -»- -»- 24/1 1891 Lesnobrdo -»- _Podlipa_Domače ime: Hiš, št. 48_Hišni posestnik:_Janša Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Janša Helena samska 14/4 1868 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija njena hči 2/2 1900 -»- -»- ZAPLANA 31/12 1900 = 365 prebivalcev _Zaplana_Domače ime:_Mali Zlovša Hiš, št. 1_Hišni posestnik: Bogataj Ana Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bogataj Ana / posestnica vdova 15/7 1843 Zažar Vrhnika 2 -»- M^trja hči sam 6/11 1863 Zaplana -»- 3 -»- ^Janp/ sin -»- 30/10 1870 -»- oženj Vel. Ligojna št. 16 4 -»- Jožef -»- -»- 4/3 1877 -»- -»- 5 Skvarča Ivana dekla -»- 18861 Rovte Rovte gl. Logatec 1900 1 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Veliki Zlovša Hiš, št. 2_Hišni posestnik: Železnik Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I2 Železnik Jožef Posestnik ožen 15/3 1854 Smrečje Šent. Jošt Ljubljana Vrhnika sedaj v Ameriki 2 -»- Ivana žena omož 3/6 1864 Zaplana -»- 33 -»- Janez sin sam 1/7 1880 -»- -»- -»- 44 -»- Anton -»- -»- 26/12 1881 -»- -»- 5 -»- Katarina hči -»- 25/4 1884 -»- -»- poročena št. 33 6 -»- Jožef sin -»- 16/3 1887 -»- -»- 7 -»- Franc -»- -»- 9/3 1891 -»- -»- 8 -»- Marija hči -»- 30/11 1893 -»- -»- 9 Pivk Jakob oče žene vdove C 30/4 1824 + 2 Pred tek. št. 1 je dopisano: Amerika. 3 Pred tek. št. 3 je dopisano: Amerika. * Pred tek. št. 4 je dopisano: vojak. _Zaplana_ Hiš, št. 3_ Domače ime:_Terček Hišni posestnik: Terček Ignacij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Terček Ignacij posestnik ožen. 30/1 -66 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marjana žena omož. 9/11 -65 Samotorca Horjul -»- / -»- Janez sin sam /^93 Zaplana -»- 4 -»- Franc -»- -»- 28/IV -98 -»- -»- 5 -»- Jakob -»- 24/VI! 1900 6 -»- Marija hči -»- 27/IV -96 -»- -»- 7 -»- Franca gospodarje va sestra -»- 7/3 -58 -»- 8 -»- Anton hlapec -»- -50 Horjul gl. Ljubljana5 1900 9 Tratnik Franc pastir -»- -88 Lavrovc gl. Logatec Ziri -»- 10 Logar Marija dekla -»- -83 Petkovce gl. Logatec Rovte -83 11 Menart Gašper hlapec 18856 5 Napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 6 Rojstni datumi od tek. št. 8-11 niso popolni. _Zaplana_Domače ime:_Jamenčan Hiš, št. 4_Hišni posestnik: Mivšek Janez Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Mivšek Janez posestnik ožen 4/2 -50 Zaplana Vrhnika ' Napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). _Zaplana_Domače ime:_Logar Hiš, št. S_Hišni posestnik: Petkovšek Peter Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba r Petkovšek Peter posestnik ožen 29/6 -46 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena omož 18/12 -61 Zibarše gl. Logatec Hotederšic a 3* -»- Jakob sin sam Zaplana Vrhnika 1. 1900 pri vojakih 4IU -»- Janez -»- -»- 16/4 1880 -»- Ebensee v Oberosterreic h 5 -»- Franc -»- -»- 23/11 -84 -»- -»- 6 -»- Andrej -»- -»- 30/11 -89 -»- -»- 7 -»- Nace -»- -»- 3/7 -9? -»- -»- 8 -»- Jožef -»- vin /-94/ -»- 9 -»- Karol -»- jAi -»- -»- 10 -»- Anton -»- -»- 2/1 -99 -»- -»- 11 -»- Marija hči 21/9 -86 -»- -»- 12 -»- Neža -»- 2/1 -99 -»- -»- + 4/8 901 * Pred tek. št. 3 dopisano: Amerika. " Rojstni datum ni naveden. "' Pred tek. št. 4 dopisano: Ameika. _Zaplana_Domače ime:_Zakovšek Hiš, št. 6_Hišni posestnik: Teodor Frohlich Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino 1" Eržen Anton oskrbnik ožen 13/1 -70 Medvedje brdo Rovte Gl. Logatec12 -97 O 1 7/0 Dmte r»1 Kovie 2 -»- Marjana žena omož 17/8 -75 Podlipa Vrhnika Rovte gl. Logatec 3 Košir Franca dekla sam -7813 Rovte Št. Jošt gl. Ljubljana -98 11 Pred tek. št. 1 je dopisano: odšel. Besedilo je napisano čez obe rubriki {Rojstni datum. Domovna občina). 13 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Žerovc Hiš, št. 7_Hišni posestnik: Oblak Matija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda Oblak Matija iZ posestnik 12/2 -38 Zaplana Vrhnika -»- Marija 2/7 -44 Rovte gl. Ljubljana -»- Jakob 15/4 -72 Zaplana -»- Anton 12/1 -»- Franca hči 25/1 -80 -»- Ivana 15/6 -82 -»- Tona 26/XII Zaplana Domače ime: Žiilner Hiš, št. 8 Hišni posestnik: Oblak Gašper Opomba Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Oblak Gašper posestnik ožen 6/1 -40 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena omož 8/6 -40 -»- -»- 3 -»- Marjana hči sam 4/2 -82 -»- -»- 4 Pivk Franca pastarica -»- 11/2 -89 Potkovec Rovte gl. Logatec -89 Hiš. štev. 9 podrta _Zaplana_Domače ime:_Janker Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Petkovšek Anton Tek. št. / Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Petkovšek Anton posestnik ožen 13/1 -38 Zaplana Vrhnika N * —„ — ---x 1 "i /O n_„i_____:__ / -JO 2 -»- Marjana žena omož 13/8 -61 Brobovnica Lučine gl. Kranj -»- 3 -»- Franc sin sam 25/10 -88 Zaplana -»- v Ameriki 4 -»- Jožef -»- -»- 29/3 -96 -»- -»- doma 5 -»- Franca hči -»- 14/1 -87 -»- -»- v Ameriki 6 -»- Marija -»- -»- 2/11 -90 -»- -»- doma 7 -»- Ana -»- -»- 6/5 -93 -»- -»- -»- 8 -»- Marjana -»- -»- 26/7 -98 -»- -»- v Ameriki 9y -»- Martin hlapec -»- -46,b Medvedje Brdo Vrhnika -80 Sprejet v seji 12/6 1910 ' štv.1249. v občinsko zve^o^"^ vrhniško Pred tek. št. 9 dopisano: odšel. 15 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Kovač Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Trček Helena Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Helena posestnica vdova 9/5 -38 Rovte Vrhnika y -»- Anton sin sam I l/I -61 Rovte -»- ;/ -»- Simon -»- 21/X -68 Zaplana -»- 4 -»- Marjana hči -»- 26/11 -65 Rovte 5 Brenčič Ivana pastarica -89" Rovte gl. Logatec 1900 16 Datum ni popoln. Kraj Zaplana _Obč. VRHNIKA_Domače ime:_Trovta Hiš, št. 12_Hišni posestnik: Petkovšek Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Petkovšek Franc posestnik ožen 31/3 -40 Rovte Rovte -68 2 -»- Marija žena omož 10/2 -34 Zažar Vrhnika -»- -»- Franc sin sam 5/1 -75 Zaplana -»- 4 -»- Terezija hči -»- 14/X -65 -»- mutasta -»- Franja Kavčič Janez pastir 8/3 -77 13/12 -91 Šent Jošt gl- Ljubljana1" Čamernik Janez gost 22/10 -36 Zaplana Vrhnika -»- Halena 20/4 -46 Hotedršca gl. Logatec Jožef 29/3 -79 Zaplana Jera hči 16/3 -83 1. 1900 sedaj v Rovtah -»- Marjana hči 3/7 -89 17 Pred tek. št. 1 je dopisano: stan štev 1. 18 Pred tek. št. 3 je dopisano: Amerika. " Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 20 Pred tek. št. 1 je dopisano. 2. štev stanov. 21 Pred tek. št. 1 je dopisano: Amerika. Zaplana _obč. VRHNIKA_Domače ime:_Kobalč Hiš. št. 13_Hišni posestnik: Koban Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Koban Janez posestnik tesar; ožen 14/4 -32 Zaplana Vrhnika 2 -»- Terezija žena omož 26/8 -41 Rovte gl. Logatec / ——Jakob sin sam 13/7 -68 Zaplana -»- čevljar -»- Janez -»- -»- 24/4 -73 -»- -»- '5 -»- Franca hči -»- 21/1 -66 -»- -»- Zaplana _obč. VRHNIKA_Domače ime:_Dolinar Hiš, št. 14_Hišni posestnik: Mesec Marija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Marija posestnica vdova 23/4 -46 Petkovec Rovte Vrhnika / -»- Franc sin sam 9/1 -71 Zaplana -»- .322 -»- Janez -»- -»- 20/12 -75 -»- 1. 1900 v Ameriki 423 -»- Martin -»- -»- 2/11 -82 -»- -»- pri Verbiču v Borovnici 5 -»- Jakob -»- -»- U/4 -86 -»- -»- 29/10 1908 v Ameriki kopal -00 19 U6 Kopal 6 -»- Marija hči -»- 4/1 -78 -»- omožena 7 Gabrovšek -»- dekla -»- 6/1 -84 -»- -»- 8 Camernik -»- gostija 6/5 -33 -»- -»- 9 Silvester Friderik pastir -»- Ateksandrij e Egipt "I vpisan pro 1870 ga je vzela mati v svoje varstvo in biva neznano kje v Trstu dto Peter Pavel 1/3 1875 dto -J Vrhnika 125 Via medija št. 37 Trst vi št. 505/1908 2" Pred tek. št. 3 je dopisano: gostiln. 2 Pred tek. št. 4 je dopisano: vojak. Zaplana _VRHNIKA_Domače ime:_U koč Hiš, št. 15_Hišni posestnik: Tek. št. > Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Camernik Janez imetn. stan. ožen 23/8 -71 Zaplana Vrhnika tesar, pomočnik 2 -»- Marija žena omož 18/1 -73 Podlipa -»- 3 -»- Janez sin sam 28/8 -98 Zaplana -»- 4 / -»- Anton -»- -»- 30/12 1900 -»- -»- / Petkovšek Franc gost ožen 28/3 -48 -»- -»- Zaplana obč. VRHNIKA_Domače ime:_Šebenik Hiš, št. I fi_Hišni posestnik: Jelovšek Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jelovšek Jožef posestnik ožen 16/3 -64 Zaplana Vrhnika gostilničar 2 -»- Ana žena omož 19/6 -67 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 2/4 -89 -»- -»- 4 -»- Janez -»- -»- 13/6 -90 -»- -»- 5 -»- Jože -»- -»- 20/8 -96 -»- -»- 6 ■))" Jakob -»- 23/4 1900 -»- -»- + 1/4 01 7 -»- Ana hči -»- 17/7 -93 -»- -»- 8 -»- Terezija -»- 13/X -91 -»- -»- Q Mcriio 9 -»- Marija -»- -»- 23/1 -95 -»- -»- 10 -»- Johana -»- -»- 29/5 -98 -»- -»- 11 Jurca Terezija mati gospodinje vdova 2/IX -26 -» Zaplana _VRHNIKA_Domače ime:_Prčon Hiš, št. 17_Hišni posestnik: Jareb Barbara Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jareb Barbara posestnica vdova 4/12 -58 Zaplana Vrhnika prodaja tobaka gostilna 224 -»- Jakob sin sam 24/7 -83 -»- -»- 3 -»- Franc -»- -»- 5/1 -87 -»- -»- 4 -»- Ignacij -»- -»- 10/7 -88 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 16/5 -81 -»- -»- 6 -»- Marija -»- -»- 4/8 -93 -»- -»- Mesec Ivan vidi 14 " Pred tek. št. 2 je dopisano: vojak, Amerika, (beseda Amerika je prečrtana). Zaplana _VRHNIKA_Domače ime:_V Mežniii Hiš, št. 18_Hišni posestnik: Občina Zaplana Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Biščak Jožef cerkovnik sam 13/3 -77 Košana Košana gl. Postojna -99 odšel 1901 2 -»- Marija sestra -»- 30/1 -71 Vreme -»- 1900 _Zaplana_Domače ime:_Dolinčan Hiš, št. 19_Hišni posestnik: Terček ianez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Terček Janez posestnik ožen 7/XII -38 Zaplana Vrhnika 2 -»- Franca II žena omož 25/2 -58 Petkovce Rovte -»- / -»- Ignacij sin sam 4/8 -68 Zaplana -»- 4 Kavčič Janez vnuk -»- 13/7 -97 Petkovce Rovte Logatec -97 / 7 TerČek Franc imetn. stan. ožen 28/1 -63 Zaplana Vrhnika sprejet v Rovte Ila 624 delavec 2 -»- Ivana žena omož. 27/12 -63 Rovte -»- 3 -»- Franc sin sam 7/11 -91 Zaplana -»- 4 -»- Marjana hči -»- 10/11 -99 -»- -»- Jakob sin 1901 Marija hči 1906 Florjan sin Marjane 1937 Vrhnika 2? Pred tek. št. 1 je dopisano: stan. št. 1. 27 Zadnji trije navedeni nimajo popolnih podatkov. 26 Pred tek. št. 1 je dopisano: stan. štev. 2. _Zaplana_Domače ime:_Maier Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Kogovšek Fran Tek. št. / Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Kogovšek Franc posestnik sam 15/2 -66 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija mati vdova 10/3 -42 -»- -»- + 14/3 1911 3'* -»- Janez brat sam 13/8 -70 -»- -»- 4 Gostiša Marija nečakinja -»- 12/5 -92 Blekova vas gl. Logatec -92 5 Otrin -»- dekla -»- -7229 Podlipa Vrhnika mutasta 6 Kavčič Ivana -»- -»- 8/11 -73 Zaplana -»- 7 Slabe-Peter hlapec -»- -80™ Ziberše Rovte gl. Logatec -96 8 Logar Franca pastarica -»- -873' Rovte -»- -98 9 Petkovšek Marija teta 2/6 -32 Zaplana Vrhnika Petkovšek Martin (vidi 10) 28 Pred tek. št. 3 je dopisano: Amerika. 30 Datum ni popoln. 29 Datum ni popoln. 31 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Koludrovc Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Eržen Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Eržen Jožef posestnik ožen 23/3 -39 Rovte gl-Logatec32 -77 2 -»- Helena žena omož 30/3 -45 -»- -»- -»- 3 -»- Urša hči sam 18/10 -78 Zaplana -»- -78 4 svakinja vdova -25" sv. 3 Kralji na Vrhu -96 ' Besedilo piše čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 33 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime: Hiš, št. 22 Hišni posestnik: Pri Jožek Leskove Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba j 34 Leskove Franc posestnik ožen 11/3 -76 Zaplana Vrhnika 2 -»- Ivana žena omož 25/1 -84 Opale Ziri gl-Logatec35 -»- / -»- Valentin oče vdove c 17/2 -46 Zaplana Vrhnika 4 -»- Marija omož. Malovrh sestra sam 20/1 -80 -»- -»- Amerika 1 19QQ decembra je j/ -»- Janez vojak brat -»- 10/4 -82 -»- -»- Stv 1971 19/910 pismo o glasu sodnije Cerknica Z 35/10 v Sinji Gorici 6 / -»- Anton pastir -»- -»- 16/4 -90 -»- -»- Koban Jakob (vidi 13) Pred tek. št. 1 je dopisano: Sv. 3 kralji. 35 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). ' Pred tek. št. 5 je dopisano: vojak. _Zaplana_ Domače ime: Spodnji Marinč Hiš, št. 23 Hišni posestnik: Treven Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Treven Janez posestnik ožen 10/10 -48 Zaplana Vrhnika ' 2 -»- Marjeta žena omož 8/7 -56 Iz goije Dole gl. Logatec -»- 33' -»- Anton sin sam 1/1 -84 Zaplana -»- 4 -»- Franc -»- -»- 7/11 -85 -»- -»- 5 -»- Matevž -»- -»- 12/9 -87 -»- -»- 6 -»- Gašper -»- -»- 1/1 -98 -»- -»- -7 K < —■: .. UX! O O /C\ 7 -»- Marija hči -»- 28/9 -90 -»- -»- 8 -»- Franca -»- -»- 27/9 -99 -»- -»- Pred tek. št. 3 je dopisano: Amerika. _Zaplana_ Križaj Janez Domače ime:_Zgornji Marine Hiš, št. 24 hišo podrl mesto te napravil stanovanje iz gospod, poslop. in dobi isto štev. Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Mrlak Ivan posestnik sam 16/12 -64 Zaplana Vrhnika / Modrijan Urban gostač vdove C 21/5 -47 Rovte40 gl. Logatec -95 2 -»- Franc sin sam 13/11 -78 Petkovce -»- -»- 3 -»- Janez -»- -»- 8/5 -87 Rovte -»- -»- 4 -»- Helena hči -»- 7/5 -80 Petkovce -»- -»- služi sedaj v Borovnici gl. Ljubljana 5 -»- Marija -»- -»- 2/7 -82 -»- -»- -»- 6 -»- Apolonija -»- -»- 9/2 -90 -»- -»- -»- 38 Pred te 39 Pred te št. 1 je dopisano: stan. štev. 1. Št. 1 je dopisano: stan. štev. 2, Amerika. 40 Beseda Rovte piše čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). _Zaplana_Domače ime: Bajta zgornega Marinča Hiš, št. 25 Hišni posestnik: Mrlak Franc Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Otrin Jakob imetn. stan. ožen 27/4 -42 Zavrac Vrhnika -84 sprejet 4/2 902 2 -»- Franca žena omož 19/11 -46 Zaplana 3 -»- Ignacij sin sam 9/8 -87 -»- -»- sedaj služi v Zaplani štev. 29 4 -»- Franca hči -»- 27/2 -85 Žibrše Rovte -»- dom. 1. 137/08 -85 služi v Zaplani štev. 30-Brod pri Logatcu 3. pos. buk. 16/5 902 5 Gabrovšek Johana nezak hči žene -»- 9/5 -77 Zaplana Vrhnika služi na Vrhniki štev. 115 Hiš, št. 26_Hišni posestnik: Križaj Valentin Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Križaj Valentin posestnik ožen 9/2 -74 Hrib Vrhnika ' 2 -»- Marjeta žena omož 16/2 -76 Zaplana -»- 3 -»- Franc sin sam 15/11 -98 -»- -»- 4 -»- Marija hči -»- 20/3 -97 -»- -»- 5 Mivšek Andrej oče žene ožen 24/11 -39 -»- -»- tkalec + 6 -»- Urša mati žene omož 26/10 -38 Žibrše -»- 7 -»- Lucija sestra žene sam 12/12 -78 Zaplana -»- sedaj v Logatecu _Zaplana_Domače ime:_Bajta na »Kanal« Hiš, št. 27_p razna_Hišni posestnik: Anton Leskovec Tek. št. / Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba ,7 ^lrlak Jernej imetn. stan. ožen 17/8 -67 Zaplan^ Vrhnika delavec 2 -»- ^M^rjja^^ žena omož 18/3 jp/ /tuvrovc Žiri Logatec -»- 3 -»- Jernej ^sajH^ 23/8 1900 Zaplana -»- 4 -»- Antonija v 7/6 -99 -»- -»- 5 -»- Marija sestra K 13/11 s -55 -»- 6 ^juze\j^Majjafia nezak. hči žene Lavrovc v Žiri Lregatec Žiri gl. Logatec sedaj v Lavrovcu štev. 18, Žiri gl. Logatec 41 Pred tek. št. 1 je dopisano: na Lošc Zapl. _Zaplana_Domače ime:_Nacelnova bajta Hiš, št. 28_Hišni posestnik: Josip Petkovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Govekar Polona imetn. stan vdova 7/2 -46 Zaplana Rovte Logatec gostija 2> -»- Franc sin sam 29/11 -81 -»- -»- hfii -81 3 -»- Marija hči -»- 16/5 -85 -»- -»- sedaj v Zaplani pri Zakovšku 44 Štev. 4 -»- Antonija -»- -»- 13/6 -87 -»- -»- Pred tek. št. 2 je dopisano: Amerika. _Zaplana_Domače ime:_Mrlak Hiš, št. 29_Hišni posestnik: Anton Leskovic Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba / Leskovic Anton posestnik ožen 17/1 -60 Zaplana Vrhnika + 13/2 1910 2 -»- Johana 11 žena omož 14/5 -76 Zavrac Dole gl. Logatec 3 Anton sin I sam 20/1 -90 Zaplana -»- 4 -»- Jakob -»- -»- 21ns ^94 -»- -»- 5 -»- Jožef -»- -»- 28/10 -96 -»- -»- 6 -»- Micka hči 1 ž. -»- 23/9 -88 -»- -»- 7 -»- Ivana -»- -»- 23/5 -92 -»- 8 -»- Neža sestra -»- 15/12 -49 -»- -»- 9 Eržen Marija dekla 23/1 -76 Rovte gl- Logatec43 -96 10 Mrlak Janez hlapec -»- 31/5 -58 Zaplana Vrhnika ll44 Otrin Ignacij pastir sam 9/8 -87 -»- -»- v. št. 25 43 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 44 Pred tek. št. 11 je dopisano: Amerika. _Zaplana_Domače ime:_Načel v »Logu« Hiš, št. 30_Hišni posestnik: Petkovšek Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Jože posestnik ožen 5/4 -64 Zaplana Vrhnika + 3/12 1906 2 -»- Marjana žena 9/1 -75 Petkovec Rovte -»- 3 -»- Marija hči sam 17/6 1900 Zaplana -»- 4 Jereb Anton hlapec -»- -7741 -»- -»- 5 Grželj Franc pastir -»- 26/1 -87 -»- Belško Postojna 6 Nagode Johana dekla -8146 Zibrše Hotederšca Logatec -82 i i n/1 -» T__1____ r»---l- Logatec 7 Mivšek -»- -»- -»- 19/12 -82 Zaplana Rovte Logatec 8 Otrin Franca pestunja 27/2 -85 Žibrše -»- 1902 9 Popit Marjana pastarica -»- -8647 Rovte -»- -99 45 Datum ni popoln. 46 Datum ni popoln. 47 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Na Ložci Hiš, št. 31_Hišni posestnik: Anton Leskovec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj srni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba ,48 Mivšek Jakob gostač ožen 22/7 -57 Petkovce Rovte Logatec -97 2 -»- Agata žena 25/1 -68 Smrečje Šent Jošt Ljubljana -97 3 -»- Franc sin sam 18/11 -92 Zaplana -»- 4 -»- Martin -»- -»- 10/11 -96 Rovte -»- 5 -»- Marija hči -»- 24/10 -94 Zaplana -»- 6 -»- Ivana -»- -»- 16/5 -99 Rovte -»- 7 Mrlak Jernej vidi 27 sin 24/8 1901 Zaplana -»- / 978//19 4S Pred tek. št. 1 je dopisano: Amerika. _Zaplana_Domače ime:_Možinatova bajta Hiš, št. 32 prazna_Hišni posestnik: Jernej Možina Urh Jan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Helena ^^ gostja kakor je rekla vdova -45 Rovte4' Logatec po g. župniku na slabem glasu stoječa ženska -»- Pater sin -8350 -»- -»- Urh Jan del poroč. v Amerik i 26/5 1877 Zažar > 28/9 09 v Ameriko sam -vpisan na št. 64 Stara Vrhnika -»- Franca r. Košir Podlipa 45 Beseda je napisana čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 50 pod tek. št. 1 in 2 datuma nista popolna. Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Možina Jurij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Možina Jurij posestnik ožen 19/4 -38 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marjana žena 23/3 -46 Ziri Logatec -»- / -»- Franc sin sam 28/9 -72 Zaplana -»- 4m -»- Jernej -»- 14/8 -76 -»- 5 -»- Peter -»- -»- 29/6 -86 -»- -»- 28/9 1909 v Ameriko 6 -»- Johana hči -»- 25/4 -81 -»- -»- 7 -»- Marjana -»- 20/9 -84 -»- -»- 8 Osterman Franc pastir -»- 8/10 -87 Žibrše Rovte Logatec 1900 51 Pred tek. št. 4 je dopisano: Amerika. _Zaplana_Domače ime:_Pri Kodeletu Hiš, št. 34_Hišni posestnik: Nagode Franca Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Franca posestnica vdova 31/8 -55 Zaplana Vrhnika 2 -»- Franc sin sam 2/9 -82 -»- -»- služi v Zaplani h. štev.37 (ali se piše Tominc ?) 3 Dolenc Helena sestra vdova -4952 -»- -»- 4 -»- Marija Helene hči sam -7953 Drenovgrič -»- 5 -»- Johana -»- -»- -»- 10/6 -90 -»- -»- 6 -»- Janez -»- sin -»- -7454 -»- -»- služi pri Tolarziju v Logatcu > ^ -»- Peter -»- -»- -»- 24/6 -77 -»- -»- sedaj dejanski vojak 8 -»- Franc -»- -»- -»- 16/1 -84 -»- -»- sedaj kolarski učenec na Vrhniki 9 -»- Tomaž -»- 22/12 -85 -»- -»- služi v Logatec-u Novak Martin iz Rovt sprejet v Logatec 1385/08 52 Datum ni popoln. 53 Datum ni popoln. 54 Datum ni popoln. Tek. št. / Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba J Brence Gregor posestnik ožen 13/3 -46 Gorni Vrstnik Vrhnika > 6/3 1911 -83 2 -»- Marija žena 25/5 -56 Zaplana -»- 3 -»- Janez sin sam 6/7 -85 -»- 4 -»- Jernej -»- -»- 9/8 -91 -»- -»- ^ 55 5 -»- Franc -»- -»- 31/956 -92 -»- f rojen 31.X. na podlagi krstnega zapisnik izvlečka 6 -»- Gregor -»- -»- 2/3 -99 -»- 7 -»- Katra hči sam 19/4 -87 -»- J / Novak Janez hlapec -»- -7957 Petkovce Rovte Logatec -80 9 Brenčič Marija dekla -»- -8258 -» -98 55 Dopisano: sprejet v obe. seji dne 24/4 904 št. 595/04. 56 Številka 9 popravljena na 10 (s svinčnikom). 57 Datum ni popoln. 58 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Pri Mihu Hiš, št. 36_Hišni posestnik: Gabrovšek Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba > "Sabrovšek Franc posestnik ožen 8/11 -42 Zaplana Vrhnika tesarski mojster 2 -»- Marjeta žena 12/7 -53 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 23/11 -73 -»- -»- tesarski pomočnik 4 -»- Janez -»- -»- 18/12 -75 -»- -»- 5 -»- Jakob -»- -»- 25/4 -78 -»- -»- 6 -»- Jožef -»- 21/4 -92 -»- -»- -»- 7 -»- Marija hči -»- 6/1 -84 služi v Zaplani štev. 14 Hiš, št. 37 Hišni posestnik: Tominc Janez Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba lay Tominc Janez posestnik ožen 6/6 -45 Zaplana Vrhnika 2a -»- Marija žena 18/8 -43 Rovte Logatec -»- 3a -»- Franca dekla sam -82"" -»- Rovte Logatec -92 4a -»- Franc pastir -»- 30/12 -89 Zibrše -»- -98 5a Nagode -»- hlapec 3/9 -82 Zapla Vrhnika lb"1 Križaj Janez delavec -»- 28/2 -68 -»- lcw Tušar Janez gost. -»- -30" Rovte Vrhnika gl. Logatec -80 + 13/3 917 Id64 Krištof Mica gost -»- -2065 Vrhnika Vrhnika 2d Dolinar Tomaž -»- -»- 11/12 -23 -»- + 17/3 902 1 Zag/ia Andrej hlapec sam 25/11 1869 Srednje brdo 13 sprejet v tuk. obč. zvezo 25/7 1906 vi. št. 1029/9 5" Pred tek. št. la je dopisano: stan. štev. 1. 60 Datum ni popoln. 61 Pred tek. št. lb je dopisano: stan. štev. 2, Amerika. 62 Pred tek. št. lcje dopisano: stan. štev. 3. Datum ni popoln. 64 Pred tek. št. Id je dopisano: stan. št. 4. 65 Datum ni popoln. _Zaplana_Domače ime:_Zgomi Jelovčan Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Jelovšek Franc Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba r Jelovšek Franc posestnik ožen 23/9 -61 Zaplana Vrhnika + 31/3 1911 2 -»- Marija žena 8/3 -66 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 28/4 -91 -»- -»- 4 -»- Franc -»- -»- 29/11 -97 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 22/10 -89 -»- -»- 6 -»- Marija -»- -»- 11/4 -93 -»- -»- 7 -»- Johana -»- -»- 7/1 -95 -»- -»- 8 -»- Tona -»- -»- 8/6 1900 -»- -»- 9 Novak Marija dekla 28/6 -67 Rovte Rovte Logatec -70 _Zaplana_Domače ime:_Spodnji Jelovčan Hiš, št. 39_Hišni posestnik: Petkovšek Andrej Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Andrej posestnik ožen 6/9 -52 Zaplana Vrhnika 2 -»- Urša žena 23/8 -47 -»- -»- 366 -»- Janez sin sam 22/6 -80 -»- v Ameriki 4" -»- Franc -»- -»- 9/9 -83 -»- 5 -»- Anton -»- 15/6 -85 -»- kovaški učenec v Ljubljani 6 -»- Franca hči -»- 20/2 -87 -»- omožila na Vrhniko št 309 z Janezom Semrov 7 -»- Marjana -»- -»- 7/9 -89 -»- v Dragomeru obč. Brezovica Ljubljana 8 -»- Terezija -»- -»- 4/3 -90 -»- -»- 9 Čuk Marija dekla -»- 1/7 -85 -»- 66 Pred tek. št. 3 je dopisano: Am. 67 Pred tek. št. 4 je dopisano: vojak. _Zaplana_Domače ime:_Na Osredku Hiš, št. 40 prazna_Hišni posestnik: Jakob Jelovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Subič Franc delavec ožen 22/11 -64 Smrečje Vrhnika Lj ubl) ona -88 sprejet v seji 2/10 901 št. 1505 2 -»- Marija žena 17/11 -66 Sobačevo Borovnica -»- -»- 3» -»- Antoni sin sam 8/6 -91 Zažar Vrhnika -»- v tovarni NViengessellschaft Fabrication Vegetabilischcr Oele Trst (?) je v Trstu de! knj 1912 4 -»- Franc \ -»- -»- 6/10 / \ 7 Velka Ligojna Vrhnika -»- 5 -»- Janez V -»- 22/10 -98 Zaplana -»- 6 -»- Jernej X -»- 6/9 1900 -»- -»- 7 -»- Marija hči \ -»- 13/11 -88 Zažar Vrhnika -»- 12/10 1909 bila sprejeta v bolnico v Ljubljani na oddelek za porod 2370/9 8 Klemenčič -»- mati žene vdovax V-40 Sobačevo Borovnica Trata Lučine Kranj 28/12 90 št. 922 dom. 1. Trata -88 + 29/12 01 9 -»- Johana sestra žene sam 17>5 -79 Planina Logatec Lučine Krani -»- gluha Subič Anton _Zaplana_Domače ime:_pri Matičku Hiš, št. 41_Hišni posestnik: Možina Matija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Možina Matija posestnik ožen 19/2 -66 Zaplana Vrhnika sedaj v 2 -»- Marija žena 5/3 -68 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam ^94 -»- -»- 4 -»- Marija hči -»- 16/XI -96 -»- -»- 5 -»- Josipina -»- -»- 9/4 -99 -»- -»- 6 Oblak Marija dekla -»- -85w Logatec65 -98 68 Datum ni popoln. Besedaje napisana čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). _Zaplana_Domače ime:_pri Gašperju Hiš, št. 42_Hišni posestnik: Jerina Matevž Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj srni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Jerina Matevž posestnik ožen 17/9 -55 Bistra Vrhnika 2 -»- Marija žena omož 28/4 -47 Zaplana -»- 3 -»- -»- hči sam 26/8 -79 -»- -»- 4 -»- Marjana ->>- -»- 13/9 -90 -»- -»- Hiš, št. 43____Hišni posestnik:_Čuk Janez Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Cuk Janez posestnik ožen 16/4 -55 Spodnji Logatec Hotedršca Logatec Vrhnika 2/10 1901 št. 1503/01 2 -»- Katra žena 14/8 -57 Cevce Logatec -»- 3 -»- Ivan sin sam 1/7 -85 Zaplana -»- 4 -»- Martin -»- -»- 1/11 -88 -»- pri Brenčiču Rovte gl. Logatec 5 -»- Anton -»- -»- 7/1 -91 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 5 /<93 -»- -»- 7* | -»- Marija hči -»- 1/7 -85 -»- v Zaplani 39 sr -»- Marijana -»- -»- 1/11 -88 -»- 9 -»- Franca -»- -»- 5/9 -93 10 -»- Antonija -»- -»- 18/1 1900 -»- 8* Cuk Marijana hči 1/7 1885 -»- Albina nezakonska hči Marije 17/2 1913 v Trstu _Zaplana_Domače ime:_pri Zakovšku Hiš, št. 44_Hišni posestnik: Jelovšek Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jelovšek Jakob posestnik ožen 15/VH -64 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena 3/4 -77 Zibrše Rovte -»- 3 -»- Jera mati vdova 11/3 -28 Zaplana -»- + 9/3 1909 4 -»- Micka teta sam 5/7 -38 -»- -»- 5 -»- Ignacij brat 4/7 -52 -»- -»- 6 Govekar Marija dekla -»- 16/5 -85 -»- -»- -8S 7 Reven Janez gost vdove c -27™ Rovte Rovte Logatec -95 7(1 Datum ni popoln. Hiš, št. 45_Hišni posestnik: Jelovšek Ignacij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba y Jelovšek Ignacij posestnik ožen 5/7 -68 Zaplana Vrhnika -»- Uršula žena 7/10 -74 mala Ligojna 3 -»- -»- hči sam 22/10 -98 Zaplana -»- 4 -»- Julijana -»- -»- 17/2 1900 -»- -»- 5 -»- Marija mati vdova 1/2 -32 Zagrac Dvore(?) 6 Stanovnik Ignacij hlapec sam -52" Črni Vrh gl.Ljubljan a72 1900 7 Jerina Janez -»- -8573 Dol. Logatec74 -98 8 -»- Franc pastir -»- -8775 -»- -»- -99 9 Arhar Ivana dekla -»- 24/8 -83 Zaplana Vrhnika 10 Govekar Marija -»- -»- -7976 Rovte gl-Logatec7' -79 71 Datum ni popoln. 72 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 7? Datum ni popoln. 74 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 75 Datum ni popoln. 6 Datum ni popoln. 77 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). _Zaplana_Domače ime:_pri Grogi Hiš, št. 46_Hišni posestnik: Pivk Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Pivk Franc posestnik ožen 18/1 -61 Zaplana Vrhnika 2 -»- Katarina žena 25/4 -72 Dole gl. Logatec -»- 3 -»- Franc sin sam 31/1 -98 Zaplana -»- 4 -»- Franca hči -»- 3/3 -94 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 1/1 -96 -»- -»- Hiš, št. 47_Hišni posestnik:_Pivk Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Pivk Jožef posestnik ožen 10/3 -45 Zaplana Vrhnika 2 -»- Ana žena 5/8 -45 -»- 3Js -»- Anton sin sam 4/1 -77 -»- -»- 4 -»- Ignacij -»- -»- 2/8 -81 -»- 5 Frank Franc pastir -»- 23/10 -86 Gorenja Vas Logatec -98 6 Pivk Gašper sin -»- 1/1 1875 Amerika \ Kranj u 78 Pred tek. št. 3 je dopisano: Tomičf?). _Zaplana_Domače ime:_Kocjan Hiš, št. 48_Hišni posestnik: Koaovšek Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba / Kogovšek Janez posestnik ožen 29/4 -47 Rovte Vrhnika 1 M 1 r^l ' LUEUin- 79 baje sprejet pred veliko leti v obč. zvezo ?? (Brenčič) 2 / -»- Jera žena 13/3 -52 Zaplana -»- / -»- Janez sin sam 27/4 -81 -»- -»- mizarski pomočnik pri Franc Gromu Vrhnika 4 -»- Franc -»- 27/9 -84 -»- -»- 5 -»- Jožef -»- -»- 16/2 -88 -»- -»- 6 -»- Anton -»- -»- 30/^ -»- -»- 7 -»- Rudolf -»- -»- 8/4 -98 -»- -»- 8 -»- Marija hči 3/9 90 -»- -»- Zaplana Domače ime: Farovž Hiš. št. 49 Hišni posestnik: Občina Zaplana Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Seigerschmied Jožef župnik sam rojen 21/1 -68 Idrija Vrhnika -94 1-779 2 -»-Antonija mati vdova -377' Radoboj Hrvaško Idrija gl. Logatec -»- 3 Novak Neža dekla sam 1/1 -73 Rovte gl-Logatec80 -»- ? Mihelčič 79 Datum ni popoln. 80 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). Hiš. Štev. 50 spada k Logatecu - ne! vpisana pod Vrhniko 321/900 _Zaplana_Domače ime:_v Grap Hiš, št. 51_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino se ne stanuje _Zaplana_Domače ime:_Zakovškova bajta Hiš, št. 52_Hišni posestnik:_Jakob Zakovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Dolenc Janez gostač ožen 19/6 -48 Zaplana Vrhnika + 2 -»- Franca žena 15/9 -58 -»- -»- 3 -»- Jožef sin sam ^95 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 16/5 -83 -»- -»- 5 -»- Franca -»- -»- 4/10 -85 -»- -»- 6 -»- Marija -»- -»- 18/1 -92 -»- -»- 7 -»- Anton sin -»- 2/4 1900 -»- -»- Arhar Jože Zanlana Domače ime: pri Jožefu Hiš. št. 53 Hišni posestnik: Loaar Jožef Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Logar Jožef posestnik ožen 10/5 -34 Zaplana Vrhnika + 1. 10. 1903 2 -»- Marija žena -398' Trate Loka Kranj -»- 3 -»- Marija hči sam 15/8 -73 Ziberše Rovte -»- A en i /i on Ctari 4 -»- Gašper sin -»- 1/1 -77 -»- -»- na Stari Šrangi pri Vrhniki 5 -»- Jožef -»- 19/3 -80 -»- -»- 6 Albercht Anton / pastir -»- -9282 Rovte gi. Logatec83 -99 / Logar Matevž sin Jožeta oženj samsk 2/9 1870 Zaplana Vrhnika + 23/1 1910 je zmrznit 81 Datum ni popoln. 82 Datum ni popoln. 83 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). Hiš. štev. 54 je zgorela. Domače ime:_Tmovčeva bajta Hišni posestnik: Mivšek Frane _Zaplana Hiš. št. 55 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mivšek Franc posestnik ožen 8/9 -54 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena 14/10 -58 Rovte -»- 3 -»- Franc sin sam 25/3 -89 Zaplana -»- 4 -»- Matevž -»- -»- 13/9 -97 -»- -»- 5 -»- Marija hči 1/11 -90 -»- -»- 6 -»- Marjana -»- -»- 8/12 -95 -»- -»- 7 -»- Reza -»- 15/9 -99 -»- -»- _Zaplana_Domače ime:_Možinatova bajta Hiš, št. 56_Hišni posestnik: Jurij Možina Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 7 se ne stanuje 1 Hiš. štev. 57 je zgorela. _Zaplana_Domače ime:_Strmnčanova bajta Hiš, št. 58_Hišni posestnik: Jelovšek lsnuz Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vidmar Janez gostač ožen 10/5 -56 Ravno Vrhnika p0| gl. Logatec -70 št. 11 1686/01 2 -»- Franca žena 24/8 -62 Zaplana -»- 3 -»- Matija sin sa'L ^94 -»- -»- 4 -»- Franca hči -»- 2/3 -86 -»- -»- 1908 4. 10. omožila ženit, zgl. 46/08 5 -»- Marija -»- -»- 2/2 -91 -»- -»- 6 -»- Anonija -»- -»- 21/5 -96 -»- -»- 7 -»- Terezija -»- 10/10 -99 -»- Zaplana_Domače ime:_pri Lovrenčk Hiš, št. 59_Hišni posestnik: Otrin Lovro Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / + Otrin Lovro posestnik ožen 3/8 -50 Rovte Vrhnika -66 sprejet v ohč zvezo na Vrhniki v obč. seji dne 23/12 1902 2 -»- Apolonija žena 7/2 -46 Zaplana dto 3 -»- Lovrenc sin sam 10/8 -88 -»- dto + 15'/5 1926 11161/26 4 -»- Gašper -»- -»- 4/1 -91 dto 5 -»- Matevž -»- -»- 19/9 -92 -»- dto del knj 22/5 1910 6 -»- Marjana hči sam 17/8 -84 -»- dto sedaj dekla na Vrhniki 7 -»- Ivana -»- -»- 19/12 -86 -»- dto sedaj dekla na Verdu pri Vrhniki Zaplana_Domače ime:_Jelovčanov mlin (star maln) Hiš, št. 60_Hišni posestnik: Andrej Petkovšek Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino se ne stanuje 1 Hiš, št. 61_Hišni posestnik:_Modrijan Marija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Modrijan Marija / posestnica vdova 11/3 -37 Rovte Vrhnika -61 + / -»- Jožef sin sam 3/10 -78 Zaplana 3 -»- Marija hči -»- 26/5 -70 -»- _Zaplana_Domače ime:_Strnad Hiš, št. 62_Hišni posestnik: Logar Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Logar Franc posestnik ožen 8/12 -51 Rovte gl. Logatec84 -35 Petkove 2 -»- Marija žena 6/9 -49 Petkovce -»- 3 -»- Janez sin sam 7/8 -85 -»- -»- sedaj hlapec v Žiberšah pri Rovtah 84 Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj. Domovna občina). _Zaplana_Domače ime: Hiš, št. 63_Hišni posestnik: Janez Koeovšek Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan. Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 _Zaplana_Domače ime:_Šebenikova bajta Hiš, št. 64_Hišni posestnik: Petkovšek Jožef Jelovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Otrin Jakob imetn. stan. ožen 30/6 -48 Rovte Vrhnika gl. Logatec št. 207/1902 -76 je najemnik gostilne in ima malo trgovine 2 -»- Marija žena 7/4 -69 -»- -»- t i---- — 1 tr T - — 1---- 7 -69 3 -»- Janez sin sam 1/6 -84 Zaplana -»- Gradec krojaški pomočnik Lartnergs 21 H od 1908 dom. /. 99/9 4 -»- Jakob -»- -»- 25/7 -87 -»- -»- 5 -»- Jožef -»- -»- 10/4 -99 -»- -»- 6 -»- Urša hči -»- 20/10 -82 85 sedaj v M i-j Kr^ri i IVI Ul 1 UUl u sp. Štajersko 7 -»- Marija -»- -»- 11/10 -97 -»- -»- 8 -»- Franc sin -»- 4/8 1900 -»- -»- Sinkovc Marija sama Rovte najemnica krčme l/l 1908 -»- Peter sin sam 85 Čez tri rubrike je s svinčnikom dopisano: 1/3 - 10/3 1909 bila v sp. avst. dež. porodnišnici in se misli, da je tam rodila enega otroka 889/9 v dežel, bolnici Zadar rodila 24/3 907 eno dete 1282/9 Štev. 65 je podrta. _Zaplana_Domače ime:_Nacelnova bajta v Cestah Hiš, št. 66_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Valentin gostilničar ožen 10/2 -39 Logatec Logatec -90 2 -»- Urša žena -58S6 Vrhnika -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 7/1 -87 Rovte -»- -»- + 12/11 1902 4 -»- + Ana mati žene vdova 7/7 -26 Vrhnika Vrhnika + 21/8 1906 5 Bonča 86 Datum ni popoln. Štev. 67 je ni (je zgorela) _Zaplana_Domače ime:_Cotelnova bajta Hiš, št. 68_Hišni posestnik: Novak Jožef Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Novak Jožef posestnik ožen 17/3 -58 Zaplana Vrhnika XI.*. 2____ A/1 "7_______ / os 2 -»- Neža žena 9/1 -64 Zavrac Dole Logatec -»- 3 -»- Marija hči sam 11/7 -91 Zaplana -»- pos knj 06 4 -»- Marjana -»- -»- 4/8 -94 -»- -»- pos knj vidi stv 2707/1910 Logatec 5 -»- Neža -»- -»- 2/10 -97 -»- -»- 6 -»- Franca -»- -»- 1/4 1900 -»- -»- + 21/102. Zaplana Domače ime: Prčonova bajta Hiš, št. 69 Hišni posestnik: Barbara Jereb Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Marija gostja sam 31/10 -63 Zaplana Vrhnika Zaplana Domače ime: Trčkova bajta Hiš, št. 70 Hišni posestnik: Trček Ignacij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Šimen gost ožen 26/10 -35 Zaplana Vrhnika + 2 -»- Uršula / žena 15/10 -41 Ziri gl. Logatec -»- / -»- Franc sin sam 5/4 -78 Zaplana -»- Zaplana Domače ime: KrištoFova žaga Hiš, št. 71 Hišni posestnik: :/Smole Jožef Logatec/: Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Albreht Valentin Žagar ožen 5/2 -41 Rovte gl-Logatec87 -80 2 -»- Marija žena -4888 -»- -»- -»- 89 s' Besedilo je napisano čez obe rubriki (Rojstni kraj, Domovna občina). 58 Datum ni popoln. 89 Pod rubriko Opomba je za oba navedena dopisano: sprejel v tuk. obč. zvezo 26/4 1908 vi. št. 209. POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 2003 (na rednem letnem občnem zboru 2. marca 2004) Zadnji občni zbor Muzejskega društva Vrhnika je bil 17. junija 2003. Pred tem sta se izvršni in nadzorni odbor društva sestala 10. februarja in 2. junija 2003, novoizvoljena izvršni in nadzorni odbor pa 17. junija, 16. septembra in 25. novembra 2003. Po občnem zboru 17. junija 2003 so se organi društva še isti dan konstituirali. Izvršni odbor sestavljajo: Marija Carni, predsednica, Franci Dovč, Marija Malovrh, blagajničarka, Nataša Oblak, Olga Pivk, Ančka Petkovšek, Branko Stanovnik, Niko Šušteršič, tajnik, in Nuška Železnik. Nadzorni odbor sestavljajo Elica Brelih, Pavel Mrak in Milena Živec, disciplinsko komisijo pa Radoslav Grom, Janez Verbič in Pavel Zupan. V letu 2003 je bilo društvo dejavno na spodaj opisanih področjih. Usnjarstvo na Vrhniki Nadaljevali smo zbiranje gradiva in v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravili večjo razstavo RAZVOJ USNJARSTVA NA VRHNIKI (16. januarja 2004), na kateri smo z nekaj eksponati predstavili tudi druga usnjarska središča v Sloveniji. Uvodno predavanje je pripravila ga. Olga Pivk. Predvajali smo tudi kratek dokumentarni film J. Goričana o vegetabilnem strojenju kož iz leta 1964. (poročilo v Našem časopisu, januar 2004) Rimski zaporni zid na Vrhniškem Zbrali smo gradivo in v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravili razstavo AJDOVSKI ZID NA VRHNIŠKEM. Zid je nastal pred poldrugim tisočletjem. Razstava je bila odprta od 2. do 30. septembra 2003. Ob otvoritvi raz- stave je o zgodovini zidu predavala ga. Ivanka Kurinčič, 10. septembra pa dr. Marko Frelih o primerjavi omenjenega zidu pri nas z zidom cesarja Hadrijana v Veliki Britaniji. Na razstavi smo prikazali tudi fotografije nekaterih arheoloških predmetov, najdenih v Ljubljanici, iz zbirke Mira Potočnika (ki jo je ponudil Vrhniki) in rimski denar iz zbirke domačega zbiralca Janeza Žitka. K sodelovanju pri razstavi smo povabili tudi osnovne šole oz. občine, ki se ukvarjajo z obeležitvijo odsekov rimskega zapornega zidu, ki potekajo po njihovem območju. Odzvale so se Velike Lašče, Preserje in Loški Potok Organizirali smo dva ogleda arheoloških spomenikov na Vrhniškem. Na prvem, aprila 2003, smo si pod vodstvom Ivanke Kurinčič ogledali ostanke rimskega zapornega zidu nad Verdom. Junija pa smo si pod vodstvom Nuške Železnik ogledali ostanke rimskega vojaškega tabora, ki je bil na Hribu, Turnov-še in rimski zaporni zid ob stari cesti proti Logatcu. Ko je bila Vrhnika še pristanišče ... V društvenih prostorih smo 16. decembra 2003 pripravili srečanje z občani o čolnarjenju po Ljubljanici, ko še ni bilo ceste in železnice. Uvodno predavanje o plovbi po Ljubljanici je imela Olga Pivk. Ob tej priliki smo pripravili tudi priložnostno razstavo dokumentov in fotografij o tej temi. (poročilo v Našem časopisu, januar 2004) Maja 2004 je izšel zbornik Vrhniški razgledi 4. Izdalo in založilo ga je Muzejsko društvo Vrh- Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2003 243 nika. Uredniški odbor: Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko (lektorica), France Kva-ternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski. Oblikovanje in računalniški prelom: Gašper Mrak; tisk: PG Vinko Nagode, s. p.; Vrhnika, maj 2003. 176 strani in 96 ilustracij. Zbornik smo predstavili na občnem zboru društva 17. junija 2003. (poročilo v Našem časopisu, 1. september 2003, str. 33) Vsebina zbornika: M. Oblak Čarni: Ob 4. številki Vrhniških razgledov, M. Arh Kos: Umet-nostnozgodovinska dediščina na Vrhniškem; D. Pediček Terseglav: Etnološka dediščina na Vrhniškem; P. Jernejec Babič: Kulturna dediščina - vrednote današnjega časa; J. Kos: Claustra Alpium Iuliarum; B. Kukec: Iz pravne zgodovine Vrhnike (Vrhniški pranger); N. Oblak: Veliki ljudje v malem kraju - Zgodovinski razvoj in pomen Kotnik-Lenarčičevega posestva; K. Rustja: Vrhniška lokalna železnica; D. Koderman Patačko: Marijan Marolt kot pripovednik; M. Marolt: Mikelčevi spomini na Petkovška; F. Dovč: Francis Jager - duhovnik in čebelar; Pavel Mrak: Ivan (John) Jager - arhitekt; M. Oblak Čarni: Kje so arhivi vrhniške občine; M. Samotorčan: Žive jaslice v Ligojni; M. Adamič: Stavka usnjarskih delavcev v tovarni K. Pollaka leta 1922; A. Serše: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787; F. Okrajšek: Nastanek usnjarne Savel Kalin v Mokronogu in preselitev na Vrhniko po drugi svetovni vojni; M. Živec, M. Oblak Čarni: Delo Muzejskega društva Vrhnika 1999-2002. Prispevki za zbornik so bili pripravljeni že nekaj časa, a ni bilo sredstev za njegovo izdajo. Problem so rešili društveni člani. Avtorji prispevkov, lektorica in uredniki so delo opravili zastonj, nekaj članov je prispevalo finančna sredstva, tudi večje vsote, za plačilo tehničnih storitev, nekaj članov pa je zbornik plačalo vnaprej. Društvo je zbornik ob svoji desetletnici poklonilo svojemu kraju, kar smo v uvodu tudi zapisali. Predavanje arhitektke Mateje Popit Nova mestna hiša na Vrhniki Predavanje je bilo 17. junija 2003. Avtorica ga je bogato popestrila z diapozitivi načrtov in zamisli njene vizije nove vrhniške mestne hiše na osrednjem trgu v mestu, zahodno od križišča Tržaške ceste in Ulice 6. maja. Parki in drevoredi na Vrhniki Prikaz tudi tistih parkov in drevoredov, ki propadajo ali jih ni več, pa so nekdaj lepšali naš kraj. Pripravljeno je bilo predavanje N. Oblak o Lenarčičevem vrtu, a je izvršni odbor menil, da bi ga združili z obdelavo še drugih vrtov in parkov ter pripravili srečanje občanov v letu 2004. V okviru projekta zbiranje gradiva o zgodovini Vrhnike pa smo člani društva opravili naslednje: - nadaljevali smo zbiranje gradiva o Ivanu Tiš-lerju, fotografu in kulturnem delavcu; - na trak smo posneli narečni govor nekaterih starejših vrhniških občanov; - nadaljevali smo pripravljalna dela za razstavo Vrhnika na starih razglednicah in fotografijah; - začeli smo pripravljati seznam Vrhničanov, padlih v I. svetovni vojni (Janez Žitko). Med njimi je bil tudi Karel Možina, ki je padel kot judenburška žrtev. Dvakrat smo v Našem časopisu objavili vabilo občanom, naj prispevajo podatke in dokumente o svojih padlih sorodnikih, sosedih in znancih. Spominsko obeležje bratoma Jager Se naprej si prizadevamo za postavitev spominskega obeležja arhitektu J. Jagru in čebelarskemu strokovnjaku F. Jagru, rojenima v železniški čuvajnici v Bistri, ki sta se uveljavila v ZDA. V zvezi s tem smo (Franci Dovč s soavto-rjema) na svetovnem čebelarskem kongresu, ki je bil avgusta 2003 v Ljubljani, pripravili poster o Francisu Jagru. (poročilo v Našem časopisu) Obeležitev vrhniških stoletnic Sodelovali smo pri pripravah za obeležitev stoletnic vrhniške osnovne šole, mlekarne, vodovoda in vrhniške občinske stavbe. V pripravljalnem odboru je tudi predstavnica našega društva. Za jubilejni koledar 100 let Jelovškove Vrhnike smo zbrali precej slikovnega gradiva in iz dnevnikov Slovenec in Slovenski narod iz leta 1904 vesti in oglase z Vrhnike. Pripravili smo načrt za jubilejno številko Vrhniških razgledov (VR 5) in poiskali avtorje prispevkov ter okvirno zastavili tematiko, ki naj bi bila naslednja: Zupan Gabrijel Jelovšek, dogajanje na Vrhniki v začetku 20. stoletja, kakor ga je zabeležila šolska kronika, vrhniško učiteljstvo in njegovo sodelovanje v strokovnih organizacijah, zadružništvo, gradnja vodovoda na Vrhniki in Stari Vrhniki, hranilnice in posojilnice na Vrhniki, slikar Matej Sternen, prebivalstvo na Vrhniškem v začetku 20. stoletja, dogodki na Vrhniki po dnevnikih Slovenec in Slovenski narod iz leta 1904, zapis o vrhniški izseljeniški družini. Predvideli smo, da bi zbornik izdali v prvi polovici leta 2004, in iskali sponzorje. V letu 2003 smo zbrali precej dokumentarnega gradiva - med drugim tudi kratki film - o usnjarstvu ter obsežen fond dragocene in redke literature o usnjarstvu, skoraj 200 različnih fotografij iz zgodovine Vrhnike ter nekaj predmetov, predvsem orodja za obdelavo kož. Dragocen je tudi stari drog za odrivanje čolnov na Ljubljanici. V preteklem letu ocenjujemo kot pomembnejše zlasti naslednje naše akcije. - Izid zbornika Vrhniški razgledi 4. - Razstava o rimskem zapornem zidu, pri kateri nam je uspel skupni nastop s šolami oz. občinami v Sloveniji, prek katerih poteka rimski zaporni zid. Zlasti pa je razveseljiva oživitev zamisli, da bi bila obeležitev 1 spomenika v prihodnosti lahko zanii mednarodni projekt, saj potekajo zapj tudi po ozemlju Hrvaške in Avstrije. - Zelo ugoden je bil odmev na naš projekt o usnjarstvu. V času, ko ta - nekoč tako pomembna gospodarska dejavnost - propada, bi bilo nujno razmišljati o postavitvi osrednje usnjarske muzejske zbirke. Navezali smo stike s Tehniškim muzejem Slovenije, ki take zbirke še nima niti zaenkrat še nima prostora zanjo, a je vodstvo pobudo sprejelo z naklonjenostjo in je pripravljeno priprave za osrednjo usnjarsko zbirko strokovno voditi (sestanek z usnjarji 27. januarja 2004 - poročilo v Našem časopisu, februar 2004). - Predstavitev našega rojaka Francisa Jagra na svetovnem čebelarskem kongresu. Prostore, v katerih je društvo delovalo od leta 2000, je občina z letom 2004 namenila galeriji akad. slikarja Florisa Oblaka. Društvo bo obdržalo le manjšo sobo (dosedanjo pisarno). S tem bo za društvo zmanjšan problem plačevanja najemnine ter stroškov za ogrevanje in elektriko. Za zbrano gradivo pa drugje iščemo varen in suh prostor. Začasno nam ga je shranil Cankarjev dom, ki nam je gostoljubno ponudil tudi prostor za naše prireditve. Gradivo so darovali: Rado Bizjak, Jelka Bren-čič, Andrej Čekada, Marko Cepon, Primož Dolenc, Tone Dobrovoljc, Franci Dolinar, Majda in Franci Dovč, Jože Goričan, Radoslav Grom, Maruša Hočevar Černič, Janez Kovač, Ivanka Leveč, Janez Leveč, Franc Mihelič, Marinka Nagode, Franc Oblak z Drenovega Griča, Franc Okrajšek, Slava Ovsenek, Jože Semič, Janez Smrtnik, Tone Smrtnik, Tone Stanovnik, Niko Šušteršič, Stane Šventner, Marija Tomšič, Ana Turk, Janko Verbič, ga. Verbičeva, Janez Zitko, Marjan Žnidaršič. Vsem se zahvaljujemo za njihovo lepo kultur-noj Marija Oblak Čarni Poročilo o uzejskega društva Vrhnika za leto 2003 245 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 1. Gabrijel jelovšek, 1858-1927. (Koledar 2004 - 100 let Jelovškove Vrhnike. Cankarjev dom Vrhnika: 2003) 2. Stavba Kmetske posojilnice, zgrajena v letih 1903-1905. Spodaj gostilna Pri Kočevarju. (razglednica, last P. Mraka) 3. Vrhnika, 1903. Druga hiša levo za gostilno Mantova je Jelovškova (po domače Špeharjeva). (razglednica, last P. Mraka) 4. Mlekarska zadruga, (fotografija, last P. Mraka) 5. Spominsko obeležje na vodohranu na Sveti Trojici, postavljeno leta 1933. (Koledar 2004 - 100 let Jelovškove Vrhnike. Cankarjev dom Vrhnika: 2003) 6. Vas Hrib s farno cerkvijo. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990, 12) 7. Vrhnika med obema vojnama, razglednica. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990, 29) 8. Tloris kastela na Hribu (Gradišču). (S. Jenny: 1906) 9. Temelji jugovzhodnega obrambnega stolpa pri današnjem pokopališču. (Jože Rode: Vrhnika skozi stoletja. Ljubljana: 1997, 19) 10. Ostanki rimskega stolpa na Turnovšu. (Jože Rode: Vrhnika skozi stoletja. Ljubljana: 1997, 18) 11. Skica izkopavanj S. Jennyja na Dolgih njivah. (S. Jenny: 1906) 12. Slika jelenovega rogovja z zarezami, odkritega na Vrhniki leta 1905. 13. Podlipa pred letom 1898. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990, 61) 14. Smrečje pred letom 1910. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990,63) 15. Stavba Občinske hranilnice. (Muzejsko društvo Vrhnika) 16. Vložna knjižica Občinske hranilnice. (Muzejsko društvo Vrhnika) 17. Seznam prvih zadružnikov Kmetske posojilnice: Franc Kotnik, Ivan Gruden, Josip Lenarčič, Miha Tomšič, Jakob Petrič, Karol Kotnik, Peter Lenassi, Janez Majaron, Danijel Predovič, Anton Vonča, Janez Zdražba, Andrej Petelin, Ignac Jelovšek, Gabrijel Jelovšek. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zadr. IV 22) 18. Vložna knjižica Kmetske posojilnice. (Muzejsko društvo Vrhnika) 19. Načrt stavbe Kmetske posojilnice, zgrajene v letih 1903-1905. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Občina Vrhnika, gradbene zadeve, škatla 14) 20. Člani uprave Kmetske posojilnice. Spredaj od leve proti desni: Franc Korenčan, Gabrijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Anton Komotar. Zadaj: Josip Nagode, Miha Tomšič, Joško Majaron, Franc Jurca, Josip Jelovšek, Andrej Petelin, Franc Tršar. (fotografija, last I. Jurca) 21. Zadružna knjižica Kmetske posojilnice. (Muzejsko društvo Vrhnika) 22. Prošnja Hranilnice in posojilnice z dne 22.9.1900, za vpis v zadružni register. (Levo zgoraj opomba sodišča: Na Vrhniki že obstaja Kmetska posojilnica vrhniške okolice ...) (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zadr. III 55). 23. Seznam članov prvega načelstva Hranilnice in posojilnice in njihovi podpisi. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zadr. III 55) 24. Sedež Hranilnice in posojilnice, danes Kmetijske zadruge. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990, 30) 25. Poročilo nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice, marec 1945. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zadr. III 55) 26. Uslužbenci Komunalne banke Ljubljana, podružnice Vrhnika. Spredaj od leve proti desni: Tilka Petrič, Sonja Mavko, Ivan Jurca, Nace Stanič, Lojze Jurca, Francka Grom, Vera Bizovičar. Zadaj: Milena Rotar, Milada Ogrič, Franc Žnidaršič, Rado Zakrajšek, Majda Stanovnik, Franci Vehar, Slavka Koestner, Nada Milosavljevič, Elči Pavlovčič, Milka Novak, Francka Grbec. Foto: 1. Tišler, 1954. (fotografija, last M. Rotar Borštnik) 27. Stara osnovna šola na Vrhniki, (razglednica, last P. Mraka) 28. Vinko Levstik (21 1. 1844-17.8. 1925), učitelj. (Ilustrirani Slovenec, leto II, št. 3,17. januar 1926) 29. Učiteljica Marija Mlakar s svojim dekliškim razredom, šolsko leto 1906/1907. (Koledar 2004 - 100 let Jelovškove Vrhnike. Cankarjev dom Vrhnika: 2003) 30. Ljudska šola in mlekarna na Vrhniki okoli leta 1910. (Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. Vrhnika: 1990,19) 31. Podpolkovnik Svetozar Švabič. (Ilustrirani Slovenec, leto II, št. 43,24. oktober 1924) 32. Srbski maturanti na obisku na Vrhniki julija 1919. Foto: I. Tišler. (fotografija, last J. Semiča) 33. Ob koncu šolskega leta 1929. Sedijo od leve proti desni: učitelji Fran Pavletič, Ivan Michler, Emil Šifrer, Slavko Vuk in katehet Skobe. V drugi vrsti med učenkami, tretja z leve, stoji učiteljica Marija Pleško. (fotografija, last A. Petkovšek) 34. Leopold Cvek (1814-1896), učitelj in skladatelj. (Ilustrirani Slovenec, leto IV, št. 48,26. november 1926) 35. Tabela moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, 1885-1918. (Andrej Vovko, Priloga k doktorskemu delu, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1992,181-183) 36. Tabela ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, 1892-1918. (prav tam) 37. Tabela skupne - moške in ženske - podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, 1909-1918. (prav tam) 38. Prvo obhajilo leta 1937. V drugi vrsti v sredini: učiteljici Albina Zakrajšek in Petra Petrovčič, katehet Franc Studen, dekan Janez Kette, katehet Štefan Kraljič, učiteljica Gabrova, učitelj v Blatni Brezovici Jože Zakrajšek. (fotografija, last A. Petkovšek) 39. Marija Petkovšek (6. 12. 1897-16. 3. 1982), učiteljica, (fotografija, last A. Petkovšek) 40. Obletnica zaključka osnovne šole. Sedijo: Iva Pečar, Elizabeta Osredkar, Martina Molk, učiteljica Marija Petkovšek, Ivanka Stanovnik, Petra Ferbežar, neznana. Stojijo: neznani, Janez Dobrovoljc, Jure Grampovčan, neznani, Lenart Popit, Podlipčeva, Žnidaršič, Tomaž Grom. (fotografija, last A. Petkovšek) 41. Vodohran na Sveti Trojici, zgrajen leta 1904. (Koledar 2004 - 100 let Jelovškove Vrhnike. Cankarjev dom Vrhnika: 2003) 42. Razpis za gradnjo vodovoda na Vrhniki. (Slovenec, št. 157,11. julij 1903) 43. Vodno zajetje v Stajah, zgrajeno leta 1904. (Koledar 2004 - 100 let Jelovškove Vrhnike. Cankarjev dom Vrhnika: 2003) 44. Skica vrhniškega in starovrhniškega vodovoda iz leta 1901. (AS, Deželni zbor in odbor za Kranjsko IX/3, Vodovod Stara Vrhnika, spis 192/1901, št. 1159) 45.a Skica vzdolžnega prereza vodnega zajetja na t. i. Borovniškem vršaju. (S. Jakin). 45.b Skica prečnega prereza vodnega zajetja na t. i. Borovniškem vršaju. (S. lakin). 46. "Mah" v Podgori ob Janezovem grabnu. Pogled z balona. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 47. Pogled z balona na Ljubljanico in obdelane barjanske travnike in njive. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 48. Rezanje šote v Bevkah. Foto: F. Dovč, 1959. 49. S trdim delom kmetov in občutkom za prostor se je ohranil večji del Barja, kakor ga vidimo na fotografiji. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 50. Prevoz strojev na zadružno žago v Verdu leta 1937. Parole na transparentih spodbujajo zadružništvo, (fotografija, last I. Leveč) 51. Pogled z balona na osamelec Blatno Brezovico in vasi ob robu Barja: Veliko in Malo Ligojno, Drenov Grič in Lesno Brdo. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 52. Spreminjanje števila kmetij v naseljih na zahodnem robu Ljubljanskega barja v obdobju 1981-2000. 53. Prikaz deleža kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja, ki pridelujejo posamezne poljščine ter redijo posamezne vrste živali. 54. GVŽ - struktura glav velike živine - na kmetijskih gospodarstvih na zahodnem robu Ljubljanskega barja po vrstah živine v letih 1981 in 2000. 55. Konj se vrača na pašnike Ljubljanskega barja. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 56. Spreminjanje števila kmetij, usmerjenih v prirejo mleka v naseljih na zahodnem robu Ljubljanskega barja v obdobju 1981-2000. 57. Krave dojilje na paši pod Bevkami. Foto: M. Dular, 2003. 58. Prikaz velikosti kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja glede na povprečno število živali ter povprečno površino zemljišč. 59. Prikaz strukture kmetij na zahodnem robu Ljubljanskega barja glede na površino vseh zemljišč v letih 1981 in 2000. 60. Izobrazbena struktura gospodarjev na kmetijah v občini Vrhnika. 61. Čreda konj na paši pod Blatno Brezovico. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 62. Govedo sivo rjave pasme dobro izrablja zelenje s pašnikov v Bistri. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 63. Telica lisaste pasme. Foto: J. Koprivnikar, 2003. 64. List iz knjige Popis prebivalstva za leto 1900 za vas Zaplana, hišna št. 40. (ZAL, Vrh. 16, t. e. 7) 65. Kržičeva, po domače Bečkajeva hiša na Vrhniki, Ob potoku, leta 1910. Hiša je bila lesena, zidan je bil le del s kolesom na vodni pogon za phanje prosa. Pred hišo stojijo: mati Francka Kržič (Marjana) z Anico (Betko), rojeno leta 1908, v naročju, Remcova mama, stara mati Elizabeta ter oče Janez Kržič (Tone), (fotografija, last A. Noč Kržič) 66. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. (Slovenski narod, št. 257, 10. november 1904) 67. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. (Slovenec, št. 11,15. januar 1904) 68. Reklamni prospekt agencije iz Vidma, ki vabi "Krajnce", da z njo potujejo v Ameriko. (AS 134, Okrajno glavarstvo Logatec, škatla 153) 69. Kandidati za potovanje v Združene države Amerike pred potovalno agencijo na Kolodvorski ulici v Ljubljani. V prvi vrsti zadnja na desni sedita Anica Kržič (Betka) in Nace Modrijan (Janko). Foto: Rovšek, 1930 (fotografija je last B. Modrijan). Nace Modrijan, šofer avtobusa, je 15. decembra 1930 umrl v prometni nesreči med Logom in Drenovim Gričem (gl. Vrhniški razgledi 4. 2003: 82) 70a. Reklamni prospekti za potovanje v Ameriko. (AS 134, Okrajno glavarstvo Logatec, škatla 153) 70b. Reklamni prospekti za potovanje v Ameriko. 70c. Reklamni prospekti za potovanje v Ameriko. 71a. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. (Slovenski narod, št. 253, 5. november 1904) 71b. Reklamni oglas za potovanje v Ameriko. (Slovenski narod, št.257,10. november 1904) 72. Izseljenci v Trstu pred odhodom v čezmorske dežele okoli leta 1905. (Enciklopedija Slovenije, zv. 4: 233) 73. M. Sternen: Sv. Elizabeta in sv. Barbara, 1936, inv. št.: NGS 3041, NGS 3040, Narodna galerija (foto: B. Gaberščik). 74. M. Sternen: Portret Tončke Gaber, 1909, zasebna last (arhiv fototeke NG). 75. M. Sternen: Na divanu, 1909, inv. št.: NGS 1380, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 76. M. Sternen: Rob gozda, 1906/07, inv. št.: NGS 0340, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 77. M. Sternen: Pomlad v Nabrežini ali Hiša ob morju, 1911, inv. št.: NGS 0348, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 78. M. Sternen: Minhenska ulica, 1904, NGS 1331, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 79. M. Sternen: Dekle si zavezuje čevelj, 1899, zasebna last (arhiv fototeke NG). 80. M. Sternen: Ležeči akt, 1914, inv. št.: NGS 1378, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 81. M. Sternen: Ležeči akt, 1913, inv. št.: NGS 1377, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 82. M. Sternen: Akt v črnih nogavicah, 1910, inv. št.: NGS 1833, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 83. M. Sternen: Rdečelaska, 1902, inv. št.: NGS 1747, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 84. M. Sternen: V izpreminjasti Židi, 1937, inv. št.: NGS 1379. Narodna galerija (arhiv fototeke NG). 85. M. Sternen: Pred zrcalom, inv. št.: NGS 1191, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 86. M. Sternen: Gratulantinja, inv. št.: NGS 1780, Narodna galerija (foto: B. Salaj). 87. M. Sternen: V ateljeju, zasebna last (arhiv fototeke NG). 88. M. Sternen: Pomladno sonce, 1906/07, Narodna galerija (foto: B. Salaj). E3 PROIZVODNJA VIJAKOV IN DRUGIH VEZNIH ELEMENTOV (žO&t Mladen Sumina s.p. Sinja Gorica 1 D6A SI- 1 360 Vrhnika Tel.:+386 (D)1 7502 81 □ fax: +386 (O)l 7502 819 e-mail! mi_aden.sumina@sipl.net URc P 908 URHNISKI... 2004 908C4H7 4 Ur h ni k s. > 09001386 09001386