■ol^gBEC /MvTIJA N/X 14^00-1^1^0 qiQAN)E~ MED SLOVENCI 2ADNJII4 ^JU / TRAGIKA SLOVANSKEGA NARODA. 29. oktobra 1918. sem gledal skozi okno stolnega župnišča v Ljubljani na ulicr, kjer so se valile ogromne množice, ki so proslavljale "osvobo jenje"., Tesno mi je bilo pri srcu! Kaj se bo razvilo iz tega? To vprašanje mi je ležalo kot mora na duši. In utrujen se vležem na divan. Nisem zaspal, toda kot v neki omamici sem zagledal pred seboj mrtvaški voz prvega razreda ljubljanskega pogrebnega zavoda in velik mrtvaški sprevod pred seboj,,, Od tistega dne me je neprestano spremljala težiš, misel, da pride nad slovenski narod velik pogrebni dan$ vedno mi je stalo pred očmi, kar sta napovedovala pokojna dr.Evgen Lampe in dr,Ivan Šušteršič, Bilo je v zimi 1, 191?,/18, takrat je bilo jasno že, da pro= pade v narodu politična smer dr,Ivana Šušteršiča. V obednici sva zvečer sedela sama z dr. lampetom in molčala. Pa pretrgam molk in vprašam dr.Lampetai "Kaj pravite,g,doktor, kakšne bodo posledice vsega tega”? Dr»Lampe se obrne s svojim orlovskim pogledom proti meni, nekaj časa molči, na to pa polagoma kot bi tehtal vsako be= sedo, spregovori rekoč* "Prišlo bo do popolnega razsula, in na po= polnih razvalinah bo treba vse popolnoma znova graditi,,," In nekoč mi je že v Jugoslaviji rekel dr,Ivan Šušteršič: "Nikar ne sode= lujte s to stranko - S,^.S. - in ne s temi ljudmi, ker je vse to zgrajeno ne. nemoralnosti in ne bo imelo božjega blagoslova..." Dr.Ev gen Lampe, ki je žrtvoval vse svoje življenske sile n predku katoliške misli in slovenskega naroda^je umrl, zavržen in oklevetan od svojega lastnega naroda. Dr.Ivan Šušteršič, ki je ena= ko^vse svoje življenje^posvetil borbi za slovenski narod in katO= liski zamisli javnega življenja, je moral bežati v tujino, zavržen od lastnega naroda, preklinjan kot izdajalec,,. Vsa leta bivše Jugoslavije se nisem mogel otresti te misli, da vsa politika slovenskega naroda ne bo imela blagoslova in da pride bridka usoda nad narod, ki je tako krivično zavrgel one, ki so se borili za njega... Na Vnebohod zvečer 1945. se je zgrinjale ca,20.000 sloven= skih beguncev na Ljubelju pred vhodom v tunel na Koroško. Vse se je mešalo: vojaki, civili, ženske, moški, otroci, automobili, tanki, ljudje in živina... Bila je strahovita mešanica! Od Tržiča sem je pritiskal krvoločni sovražnik in nam grozil, da nas zajame in po¬ bije. Iz Koroške so prihajali glasovi, da so nam komunistični par= tizani zaprli pot in beg. - bedel sem na klopi pred leseno barako, ki/je takrat stala na bregu v bližini vhoda v tunel in zrl na mno= žico, ki se je gnetla pred tunelom in taborila po pobočjih. Pa mi je zopet prišla misel* Morda sedaj prihaja usodno zlo, razsulo in po= greh... In ko so odvedli ca.11.000 naših najboljših - slovenske vo= jake - domobrance in četnike - ter precej civilistov nazaj v domo= vino v roke morilcem in so prihajala strašna poročila o pokolju nad njimi, me je zopet neprestano mučila misel* Morda je vse to posledica naših grehov.,.? Kar ne morem se otresti misli, da b^ino toliko časa v begunstvu, kolikor časa je moral bivati v begunstvu dr, Ivan Šušteršič - kot izgnanec slovenskega naroda,,, Gara Bog ve, če in v koliko so opravičene moje težke misli in surnnje,., Božja pota so nam pogosta skrita in temna. Resnica se nam bo odkrila šele v večnosti*,. Toda že trideset let nosim v sebi misel, da sem dolžan rep= niči in dobremu imenu pokojnih dr.Ivana Šušteršiča in dr» Evgena Lampeta n.pisari resnico o njunem mišljenju in delu, tor popraviti krivične sodbe o njima, ki jih je v toliki mori zagrešila demcrali= zirana politika v slovenskem narodu., Velik del politične zgodovine zadnjih trideset let je več ali manj potvorjeno! Resnica so ve č= krat zapisati ni smela 1 Od v^č strani sna že dobil pobudo, posebno od strani mlajših inteligentov, naj- napišem spomine iz te dobe, posebno pa -kolikor možno objektivno oni del naše politične zgodovine., ki ga imenuje = mo 17 r a z d o t u med mladini in starini med prvo svetovno vojno* Odlašal sem s tem pisanjem! Irvič ni bilo časa z,a to, ker so so mi-zdela druga dela potrebnejša, Drugič pa sem se bal nepi= •sati to zgodovino tako kot jo gledam jaz - recimo skozi svoja očala! Bal sem se tudi, da bo prehudo strgati^mnogim mr^no z oči in pokazati v vsej nagoti napake naše politične zgodovino in za¬ temniti pred narodom idealne slike, ki si jih je ustvaril o neka¬ terih političnih osebnostih* Tudi strah, da ne bi - v’a k-.au d Val krivice, me je odvračal od tega. Težko je namreč napisati popolno¬ ma objektivne sliko o zamotanih razmerah in-v dobi, ko nam še vsem osebna čustva motijo več ali manj j~>§sn pogled in sodbo. Toda tudi iz napak se učimo J Ce bodo kdaj prišle te vrste v javnos , naj bi imele predvsem ta n men, da se nas bodoči rod iz njih uči-predvoem enos Politika katoličanov - ali če hočete kato¬ liška politika - naj bo v svojih ciljih in sredstvih moralna, ali pa je bolje, da je ni! Ge je to res, da se grehi narodov kaznujejo že na tem svetu, potem je morala biti nekje krivda našega naroda, da je .prišlo vse to strašno gorje nad njega. Kje je tragična krivda našega naroda? Meni se dozdeva, da ta leži v"nazorih, pojavih in dogodkih, ki so se pokazali v borbi med starimi in mladini že med prvo svetovno vojno in ki se ponavljajo kakor izvirni greh zadnjih trideset let mod nami! Morda se motim! JSrro.re humanum est! Eno-pa je gotovo J Iz napak preteklosti se učimo za bodočnost.! Kakor rdeča nit se vleče skozi več kot trideset let vedno se ponavljajoče “mladinstvo’ 7 , struj ar r tv . frcnderstvo 4 diezrelo krit ikast e r s tv c r , neka večkrat bolna ambicioznost dela nase mladine, ki povzroča težke spore in nečedne osebnostne boje* V najtežjih dobah slovenske zgodovine se je razbijala enotna fronta katoliško mislečih^ pa tudi enotna fronta slovenskega naroda« malenkostnih sporih so se izčrpavale ne samo narodne moči, marveč tudi kato= liska dejavnost. Nikdar bi ne bil komunizem v slovenskem narodu, posebno ne med katoliško mislečimi, žel toliko ..uspehov, kot jih o©; ko bi ne bili ti vedni spori razkrajali'katoliške edinosti, kato= .liske'dajavnosti in tudi katoliške miselnosti. Radi teh sporov jo narod izgubljal orientacije. zaupanje v vodstvo in tudi zaupanje samega v sebe. Na eni strani je bohotne poganjala med mladino neka megalomanija, ki ni imelo smisla za stvarnost, na drugi.stra¬ ni pa ob teh pojavih malodušnost ih zagrenjenost. Osebno sumnlča= lije in blatenje onih, ki sr, stali na vodilnih mestih, je rodil mnogo demoralizacije, zagrenjenosti in nezaupanja med, narodom., s čemer so bila pripravljena tla za protikatoliško propagando, po= sobno za - komunizem. Nejvem, koliko "mladinskih" gibanj smo že imeli tekom zad= njih trideset let, pa nobeno ni rodilo dobrih sadov, marveč le novo mladinstvo, ki je ; pošiljalo prejšnje garnituro a Radinov. ko = maj dozorelo može, - "v pokoj". Kakor je prejšnja garnitura mla= dinov delala s svojimi predniki, tako se je na to njim samim go=. dilo in se godi5 lastni grehi se kmalu maščujejo nad njimi samimi, ,. Vsaka nova generacija mladino v s.ruša priti na površje, do vor) stva, na ta način, da jemlje ugled med narodom onim, ki so ji na poti*,, z nerganjem, zavijanj m r.sulce, omalovaževanjem, s sumni= čenjem, z lažjo in obrekovanjem in končno po načelu; bist du nicht willig - so brauch* ich Gewalt.~ de ni drugače se pa hujska narod, da je treba “izdajalca" pobiti,,. Med Poljaki je lani izšla knjiga Edmunda Osmanezyk-at “Poljsko vprašanje", v kateri pisatelj skuša z vsem realizmom od= kriti napake poljske romantike v javnem življenju, ki se je iz= črpala v krvavih žrtvah na barikadah, Poljaki sc tudi Slovani! In v slovanskih narodih prevladuje čustvenost, strast, romantika brez pravega realizma, To je vsebina knjige, kakor jo ocenjuje "Pie Purche" z dne 17 .maja 19 ^ 7 * Osmanczyk brezobzirno odkriva napake poljskega naroda ne za to, da bi ga grdil, marveč za to, da bi mu odprl oci za resnico in realnost, da bi spoznal svoje napake in, se učil iz preteklosti za bodočnost! Ali je med Slovenci možna, taka knjiga?! Poživeli smo popolno razsulo! Treba bo'vse znova graditi! V marsičem se bo treba privzgojiti, da ne bomo kakor otroci v o~ troškem vrtcu, ki grade za to hišice, da jih podirajo,,.. _Kako_sem postal J'starin" Ko sem prišel koncem poletja 1916. v Ljubljano, kamor sem bil nastavljen kot^stolni vikar t katoliške družbe po treh letih pastirovanja na deželi skoro vec spoznal nisem! Pred prvo svetovno vojno je bila, slovenska katoliška skupnost kakor velika družina bratov; povsod edinost in enotnost, ljubezen in pravo prijateljstvo kamor si prišel, si našel le prijatelje, iskrenost, navdušenje, delavnost za naše skupne ideale t ki nam jih je bil začrtal dr. Mahnič in za njim dr,Aleš Ušenicnik ter katoliški shodi. Bilo je res .veselje delati v taki družbi, ko smo vsi delali enotno za isto cilje in tudi po isti taktiki. ~ Ko pa pridem med prve svetovno vojno v Ljubljano, sem našel dva tabora med katoliške mislečimi - starine in mladine. Povsod razpor, prepiri, sumničenja, kritika- sterstvo, napadi, ki so večkrat bili zelo blizu histeriji. Vsi na= Padi so se koncentrirali pa tedanjega deželnega glavarja in na= čelnika 3,L,S 0 dr, Ivana Šušteršiča; ©n je diktator, vodi stranko le po svoji glavi. Spravil bo kranjsko deželo na kant s svojimi gospodarskimi mahinacijami posebno z Završnico in elektrifikacijo, vozi se z avtomobilom!! tudi njegova žena!! On je avstrijakant, vidi.lt kranjsko deželo, je nemško orientiran, drži z Avstrijo, je proti jugoslovanstvu! Začuden sem poslušal deklamacije mladih,"da ni slovanskega naroda", da je le "en jugoslovanski narod" "cd Tri= glavo do Ornega morja! Pogosto sem cul od maljših znancev in pri= j ateljev napadu na duhovščine, češ * ta na bo več odločala v našem javnem življenju — tako podobno, kakor so svoj čas pisali libe= ralni listi, „ * 5ud.il sem se temu! Y Ljubljano sem prišel tudi jaz kot nekak "mladin". Govori= lo se je, da je dr.Šušteršič proti dr.Kreku, da ga hoče izriniti iz javnega življenja. Kolikortoliko sem temu verjel in sem tudi jaz obsojal di.Šuštaršiča gl de toga, v stolnem župnišču smo v vikerski kuhinji imeli skupno hra= no. .Mod to družbo je bil tudi dr.Evg-m Lampe, te.danji "finančni minister** Kranjske dežele, kakor smo rekli. Prvi dan pri večerji nabodem dr.Lompetat "Kaj se pa kregate v Ljubljani, po deželi je vse mirno, tu pa tak prepir m. d našimi ljudmi"! Dr.Lampe me pcgle= da s svojim orlovskim pogledom in mi ostro odgovori* “Vi,mladini, se kregate, Ce pa hočeš vedeti, kaj hočejo, pojdi k dr„Kreku pa ga vprašajo Jaz ne vem, kaj hočejo," - 4 - In šel sem k dr.Kreku. Dobil sem ga nekoč pred Ljudskim do« mom in začneta pogovor. Hotel sem predvsem zvedeti, ali so "mladi« ni” res za razbitje Avstrije in za skupno državo s Srbi, Naravnost ga nisem hotel vprašati o tem, ker sem si mislil, da se bo morda izogibal direktnemu odgovoru* Pa ga vprašam, kakor da bi bil tudi jaz^za razbitje Avstrije in za novo jugoslovansko državo s Srbi in pričnem govoritis "Gospod doktor, kaj bo pa z našim kmetom v novi jugoslovanski državi? V Avstriji ščiti našega krnita visoka carina pred poplavo agrarnih produktov posebno živine. Ce pride do skupne države s Srbi, potem tega varstva ne bo več in naša živinoreja,ki je največji vir dohodkov našega kmeta, bo nujno propadla?" Dr, Krek mi na to po svoji živahni navadi odgovoril "Veš, fantič, mi bomo potem Srbom dobavljali plemensko živino in tako se bo izrav« nalo," Pa sem jasno vedel, pri čem sem! Menil sem, da po katoliški morali ne smem in ne morem odo« bravati izdajstva nad državo« Sklonil sem, da bom v tem sporu popolnoma nevtralen - ne za eno in ne za drugo strujo! Hočem ostati izven vseh teh sporov, V Ljubljani.je tedaj poslovalo več liberalnih knjižnic,- kjer je dobivala mladina na razpolago vse vrste knjig in med njimi mnogo takih, ki so bile pchujsljive in cerkveno prepovedane. Katoliška stran ni imela niti ene javne knjižnice. Nekoč to potožim gred dr „ Lampe tom, da je to za nas škandal, da je treba na vsak na« čin ustanoviti katoliško javno knjižnico, in da bi se jaz zelo rad temu posvetil. Dr.Lampe, ki je bil takrat prepričanja, da sem strupen "mladim", mi pravil "To bi bilo res zelo potrebno.. Veš kaj, pojdi k dr,Kreku, On je predsednik Krščansko socialne zveze, kate« rc naloga je ustanavljati take knjižnice. Zmeni se z njim ? ustano« vite v okviru KBZ javno knjižnico in jaz Ti bom dal od deželnega odbora za enkrat 300 K podpore v ta namen , kasneje pa še dobiš," Kmalu na to grem k dr.Kraku v Gospodarsko zvezo. Ko mu raz« ložim svoj načrt radi javne knjižnice Krščanske socialne zveze, je bil ves navdušen nad tem. Obljubil je, da bo takoj sklical občni zbor K.S.Z. in da bom izvoljen ob tej priliki za knjižničarja in da bo tudi Gospodarska zve^a prispevala v ta namen 300 K, Na občnem zboru sem bil res kmalu na to izvoljen za knjižničarja z nalogo, da ustvarim javno knjižnico. Ves navdušen sem šel na delo in res kmalu spravil skupaj precejšno število knjig, ki sem jih uredil. Med tem časom so se razmere med starini in mladini vedno bolj za« pstro.vale, V raznih debatah sem zavračal krivične napade na dr. Šušteršiča in dr. Lampeta kot neosnovane, no da bi se hotel s tem že opredeliti na to ali drugo stran, To se seveda vse pridno kolpor« tirali dr,Kreku, ki je mislil, da sem postal "starin". Ko je bila knjižnica prilicno urejena in som že prejel od deželnega odbora podporo, sem odšel nekoč k dr,Kreku v Gospodarsko zvezo, da bi dobil obljubljeno podporo. Dr.Krek pa me je sprejel hladno. Ko mu povem, da sem prišel po denar, ki ga je obljubil za knjižnico K.S,Z., je'odkimal z glavo, češ da ne dobim ničesar.Za« čuden sem ga vprašali "Kako to, da ne, saj ste obljubili"? Na to mi je odgovorili "Ti nisi več to, kor si bil..." Vstanem in.mu pravimi "Kaj pa ima knjižnica K.S.Z* s tem opravka? Skrajni^čas je že, da nehate s tem neumnim sporom. Poravnajte se venda.r že enkrat z dr.Šušteršičem,.Krek je postal na t® ves razburjen in je bruhal v iz sebe, da so mu kar sline, letele iz ust,.. Jaz na to odidem od njega« "kot starin" ter pošljem K.S.Z, pismo, s katerim sem odložil mesto knjižničarja pri K.S.Z, Še najbolj pa so me odbile od mladinov volitve pri Zadruž« ni zvozit Dan pred volitvami pride v stolno župnišče kaplan Straj« har v naša ube-Gnico. Tudi Strajhar je do takrat bil nekako nevtra- c - 5 - Ion še. Pri mizi intorpelira d.r« Lampe ta, kaj misli glede občnega zbora Z.S, Dr. Lampe mu je odgovorili "Zvedeli smo, da mladini po= birajo pooblastila posebno po štajerskem, da bi nas vrgli iz odbo= ra. Radi tega smo zbrali tudi mi mnogo pooblastil in mislim, da imamo večino. Nič m. bomo nar dili, Zadružna v zve za mora ostati,ka = kor je, ne bomo metguLi nikogar iz odbora," Strajhar, ki se je bal, da bi skupina dr,I.Šušteršiča vrgla iz odbora mladine, je vesel na to odšel. Drugi dan so se vršile volitve, -^rišlo je nenavadno mno= go zastopnikov iz Štajerske in od tam je bilo pobranih polno po= oblastil od strani mladinov, Pred volitvami stopi že v dvorani dr, Lampe k dr. Hohnjecu in ga vpraša, kaj mislijo glede volitev. Dr. Hohnjec se mu je najprej .izvijal, češ da ne ve. Dr.Lampe pa mu pra= vi* "Nikar se ne potvarjaj, mi smo tik pred volitvami in je treba vendar vedeti, kaj hočemo." Nato ga nahruli dr,Hohnjec z besedami: "Vi kranjski klerikalci..." Dr. Lampe je takoj vedel, pr i čem je. Pri volitvah na to so postavili mladini svojo listo ter zmagali nepri= čokovano in vrgli ven iz odbora večino pristašev ., 0 a cela in življenja dr.J,iv,Kroka. i'o podtikanje jo bilo eno izmed najbolj grdih in krivičnih, kakor bomo kasnoje govorili. Kako jo sodil dr.Krek? dr,Lampe se je pred menoj nekoč iz=' razil o dr.Kreku, da se no ve, 5o bo zvečer še istega, mnenja kot je bil zjutraj! Tako so tudi dr»Krekove izjave glede toga kaj različno! Kokoč - mislim, da 1. 1916., pride k njemu moj sošolec k.L , t ki mi je sam to pravil in, ki je bil mladin in sta si bila z ar.Krekom zelo dobra, Kri obisku vpraša dr. Kroka, kje je vzrok razdora in je dobil iskren odgovori ”Wo die Lie.be fehlt, da sieht man lauter Kehler’ 1 ,, Tako je sodil dr.,Krek, kadar ni bil pod vpli= vom drugih in ga ni vodila strast. Zakaj pa je manjkalo ljubezni? Ker je manjkalo krščanske morale! Politično ozračja med slovenskim n rodom je bilo zelo zastrupijono in demoralizirano. Laž, obreko= vanje in natolcevanje.sumničenja in krivična podtikanja, osebno grčuiijo političnega nasprotnika je značilno za, vso politično bor= bo slovenskega liberalizma in to je doloma prešlo tudi v takozva= ne katoliške vrste. Političn.•. borba je pogosto prešla v osebnostni boj, splošno v je manjkalo osebnega spoštovanja do političnih na= sprotnikov! Ge prebiraš časopisje - posebno liberalno - pa žal tudi klerikalno, iz tedanje in pretekle dobe, boš z žalostjo moro.l konštatirati, da je v slovenskem narodu bila srčna kultura na nizki stopnji. Upoštevati jo pa še t.r ba slovenski temperament. Kakor o = oita Osamnczyk Poljubom, da je v njih politiki bolj vladalo src- kot r: zum, Velja to v polni meri tudi za. Slovence. Srce, čustvo in strast tudi v zgodovini slovenske politike pogosto prevladuje! In v tem ozračju še skoro večno porodi politika strasti! Premalo je spoštovanja do osebosti n sprotnima pa tudi premalo spoštovanja do nasprotnikovega, prepričanja. V takem okolju ne vodi debate treznost, tehtanje razlogov pro in contra, ampak strast in sov= raštvo. Tu ni več argumentov, ampak osebni napad, blatenje in na = silje in maščevalnost! Tako je vsa politika med slovanskimi na= rodi vedno tako strastna in pogubna! Tu bi se morali Slovani mno= go, mnogo učiti od Angležev! L, 1917» jo dr. Šušteršič sklical vodstvo stranke. Kot zastopnik nekega podeželskega okraja sem prišel tudi jaz v ta od= bor, bil sem torej navzoč pri seji. Pr, Ivan Šušteršič je podal jasno in trezno poročilo o političnem položaju. Mirno je tudi 0 = menil, da je tu forum za kritiko, m pa za hrbtom po zakotnih ko= tih t.r je pozval, naj vsak tu pove svoje mnenje. Seja se je vrši= la v deželnem dvorcu, v poslopju Sedanje univerzo. Navzočih nas je bilo okrog-70 članov. Opozicija tnkozvenih mladinov je sedela v ozadju v kotu dvorane, bilo jih je - kot se je pri glasovanju opazilo - okrog 7 oseh. Vsi navzoči smo smatrali, da pride do razgovora in razčiščen.ja in skoro vsi govorniki so pozivali opo= žicijo, naj tu pove, kaj hoče in naj tu kritizira poslovanje strankinega vodstva. Tudi jaz sem im.1 ob tej priliki daljši go¬ vor, katerega imam še spravljenega doma. Povdcrjal Sem potrebo po edinosti načel in tudi taktike, V politični taktiki je po= gosto težko reči, katera pot j prava, saj že pregovor pravi, da več potov vodi v Rim. Iskreno in lojalno si povejmo tu v obraz, kaj koga teži. - Tudi dr. Sušt ršič ni nezmotljiv. Toda v demo= brstični stranki naj velja volja Večine, kateri noj bi se uklo= nila manjšina da se prepreči r zdor in razpad stranke. Naj bi zopet vladala kot nekdaj edinost, ljubezen in prijateljstvo med nami, saj smo vcndo.r vsi prist. ši katoliških načel. 8 Niti en član_mladinske opozicije se ni oglasil k besedi! Vsi so le molčali! le pri glasovanju o zaupnici predsedniku in njegovi politiki so obsedeli, dočim je od ca. 70 članov glasova= lo za zaupnico nad 60 članov izvršilnega odbora. Vcaunjo mladinske opozicije je napravilo na nas vse na=> ravnost porazen utis, jasno smo videli, da ni volje, da pride do sporazuma in edinosti! Med tem časom pa je 1. 1917j vedno jasnejše postajalo, kje so načelne diference poleg psiholoških in osebnih momentov. V glavnem smatram, da sta bili dve bistveni načelni razliki in si= cer na eni strani udor liberalizma v katoliške vrste, na drugi strani pa različno mnenje glede- Jugoslavije. Udor liberalizma. Morda izraz : 'udor liberalizma” ni prav točen! Gotovo je, da je ogromna večina tudi takozvanih mladinov stala strogo na katoliškem svetovnem nazoru. V času vojne psihoze in v dobi, ko se ni smelo zapisati radi vojne cenzure in diktature odkrito o vseh vprašanjih, je bilo težko javno pojasniti vsa vprašanja in še težje razbrati, kje je prava smer. Takrat je bilo podobno kakor v času pred drugo svetovno vojno. Kakor je pred prvo udiral v katoliške vrste liberalizem pod nacionalno krinko, tako je pred drugo svetovno vojno udiral socializem oziroma komunizem v katoliški" vrste pod krinko nac.io= nalizma! In to je obakrat zavedi® mnogo dobro mislečih. Na vsak način moramo imeti pred očmi, da je v obeh slučajih odšlo sem in tja večina katoličanov bona fide, z najboljšim namenom, ker so mislili, da s tem služijo svojemu narodu. Kakor je krivično in ne= moralno, pčitati dr.Ivanu Šušteršiču in njegovim pristašem narodno izdajstvo, kakor se je to v resnici očitale*, tako bi. bilo krivično vsaj večini mladinov očitati, da so zavrgli katoliška načela. Krotikatoliški nazori se vrivajo med katoliške vrste vedno pod nedolžno krinko! Krivi preroki prihajajo vedno v ovčjih obla= čilih! Enkrat je nacionalizem, drugič napredek ali naprednost, tretjič je pa socialna pravičnost ali kaj drugega ona.kulisa, za katero se skriva - Antikrist, ki hoče razbiti katoliške vrste. Zal katoličani premalo v svoji zgodovini upoštevajo oni Gospodov evangelij o krivih prerokih, ki prihajajo v ovčjih oblačilih, znotraj so pa - volkovi, ki razganjajo katoliško čredo! Vse katoliško gibanje od Mahniča do prve svetovne vojne med Slovenci je imelo svoj jasen koncept, ki so ga začrtali ka= toliški shodi in ki je slonel na načelih, ki sta jih oznanjala predvsem dr.Mahnič in dr,Aleš Ušeničnik ter tudi dr.Krek. Kato= liski shodi so začrtali katoličanom politični, socialni in kultur= ni program, katerega smo se vsi v vsem svojem delu držali in - zmagali nad ~ liberalizmom! Kakor je verska vzgoja služila enemu cilju: resnično po= kristjaniti vse življenje slovenskega naroda, tako je po tedanjem konceptu imelo tudi vse naše politično, socialno in kulturno de= lo na svojih poljih isti namens socialno in kulturno življenje Slovencev zgraditi na katoliških načelih, ^enu cilju je služilo vse naše kulturno in prosvetno delo, tudi katoliška umetnost ih literatura.., Mi vsi smo posebno glede umetnosti in literature stali na stališču, da moramo v slovenskem narodu ustvariti n ka*= toliškc”literaturo in umetnost sploh. Liberalizem, je umetnost sekularnizirah, še več - vsa umetnost liberalne dobe - vsa iibe= ralna literatura je propagirala liberalne ideje med narodom,dasi so se držali načelo: I ! art— pour - 1'art - umetnost je sama sebi - 9 namen. Umetnost mora kazati lepoto, je pa tudi izraz duše in miš= Ijenja, Oe so katoliki resnično prekvašeni s katoliško miselnostjo, mora to izražati tudi njihova umetnost in posebno literatura. Tako je bilo v vseh katoliških dobah zgodovine. Iz tega nazora in na načelih dr,Mahniča in na pobude katoliških shodov je nastal "Dom in Svet" kot literarna revija katoličanov, ki naj vzgaja mlajši rod tudi na tem polju, da bi dobili v resnici katoliške umetnike, li= terate, ki bodo na svoj način - na način, ki odgovarja načelom umetnosti, delali za katoliške in narodne ideale. Tem ciljem je služil "Dom in Svet” pod uredništvi dr. Franceta Lampeta, dr,nvgena Lsmpeta in dr, Miha Opeke, Proti temu pa je nastopil dr.Izo Cankar, Izo Cankar, bratranec Ivana Cankarja, je na vsak način zelo talentiran mož. V Marijanišču je bil ljubljenec prelata Andreja Kalana. Sel je v semenišče brez pravega duhovniškega poklica. Tik pred posvetitvijo je resno mislil oditi iz semenišča, pa je šel k dr, %’eku po nasvet, kaj naj stori. Dr. Krek pa v svoji površnosti ni bil pravi svetovalec v tem oziru, Izo Cankarju je svetoval, naj se le da mirno in brez skrbi posvetiti v duhovnika,*. ^Prelat Andrej Kalan je kar na svojo roko kot predsednik na stroške Katoliškega Tiskovnega društva poslal Cankarja študira= ti v Louvain umetnost. Pri prihodnji seji K.T,D« je Kalan o tem nekako mimogrede poročal češ, da je potrebno, da damo mlajšega du= hovnika posebno strokovno izšolati za umetnost, ki bi vodil potem to delo. Dr. Evgen Lampe je na to, napravil opazko; "Metoda s kron= princi se ni še nikdar obnesla' 1 , Žal je imel dr, Evgen Lampe prav! Dr. Izo Cankar se je, kakor se zdi, v Louvainu navzel mo= dernizma in tu se^je pričela naša nesreča! Ko je prišel Iz Louvaina, se je oglasil tudi pri dr,Ev= genu rampetu, ki mi je osebno pripovedoval o njunem tedanjem raz= govoru, v katerem sta se - radi katoliške umetnosti sprla med se= boj! Dr, Lampe mi je, ko mi je pravil o tem rekel: "Boste videli, Izo Cankar bo naš dijabolus." Izo Cankar je prevzel uredništvo Dom in Sveta. Umetniško ga je res dvignil na lepo višino, S svojim nastopom in delom je blefiral naše umetniške, cerkvene pa tudi politične kroge. Posebno velik vpliv je dobil na mladino, ki se kaj rada navdušuje za u= metnost. Polagoma pa so v njegovih spisih pronicali nazori glede umetnosti, ki se niso strinjali z onimi, ki jih je oznanjal dr. Mahnič in za njim dr, Aleš Ušeničnik. Dom in Svet je pričel za= puščati Mahničevo linije. Dr, Aleš je v svoji veliki obzirnosti skušal z nekaterimi članki korigirati te nazore. Ko pa je zvedel, da se je nekoč.izrazil o tem škof dr.K.B,Jeglič - češ; n Aleš je siten, Aleš je siten", je pa utihnil. Škof Jeglič je bil nekako omamljen od Cankarjevih talentov. Mislil je pač, da gre tu le za kake male razlike v vprašanju umetnosti, da pa tu ni nikakih na= čelnih vprašanj. Nekoč se je pri Sv. Petru v Ljubljani izjavil: "Izo Cankar bo naš bodoči voditelj, naš bodoči voditelj..," Izo Cankar in pisatelj Pinžgar sta tako nekako osvojila in potegnila za seboj vso mlajšo inteligenco, ki se je navduševala za umetnost in literaturo... Tako se je del inteligenčnega naraščaja odtujil onim idealom, ki jih je oznanjala do tedaj takozvana Mah¬ ničeva linija. - Saj nam je vsem še dobro znano smešenje "načel in načelnosti 11 , ki se je potem nadaljevalo tudi pod takozvano Kocbe=* hovo ero, ki je samo nadaljevanje Izo Cankarjeve in Pinžgarje ve... in ki je našlo svoj izraz predvsem v "Bohinjskem tednu",,. Izo Cankar je kakor znano kasneje apostaziral in se "oženil" in postal profesor univerze in - diplomat! P,Finžgar pa je šel svojo pot daljo - in se je v svojem razvoju pridružil oni literarni 10 - struji, ki je. pod krinko L! art pour - 1’ art - skrivala in v li= tcraturi oznanjala - komunizemi Iz tega literarnega ozračja se je razvil prvi načelni od= por proti dosedanji liniji, ki je dobila ime "starini"',. Kakor je na literarnem polju'udiral med naše vrste pod vodstvom Cankarja in Finžgarja liberalizem, tako se jc urival li= beralizem tudi v političnem življenju med naše vrste. Narodnost je po katoliškem nazoru in po Mahničev ib načelib druge-vrste vrednota, - Prva je Bog, nebeško kraljestvo, vera, Ccr = kev1 Pod vplivom liberalnega nacionalizma pa je pričelo med kato= liške vrste udirati mišljenje, da je naravno prva vrednota na= rodnost, kakor je nekje zapisal prof* dr, Janžekovič? "Najprej sem bil jaz rojen kot Slovenec in tako jc naravno za-me prvo moja narodnost". Saj se da tb tudi pravilno razumeti! V naravnem redu je prvo to, kar imam najprej po svoji naravi! Toda - če se to povdarja, je kaj blizu, da se pozablja na to, da je nadnaravni red pred naravnim! Nadnaravne dobrine so več kot naravne! ¥ vsem našem dotedanjem javnem delu smo se držali načela? Iščite najprej nebeškega kraljestva! Politično, socialno - gospo= de.rsko udejstvovanje, umetnost i,t.d„ ni naš prvi namen! Posebno za dubovbika mora jasno veljati načelo, da - če se udejstvuje na teb poljib - se udejstvuje radi tega, da tudi na teh poljih dela za "nebeško kraljestvo", Ker so nam bila vodilna ta načela, je bilo jasno, da se moramo načelno držati tudi v političnem in narodnostnem delu ka= toliških moralnih načel. Borba za narodne pravice je moralno de= lo in mora sloneti na moralnih načelib zvestobe državi. Izdajstvo nad legalno oblastjo in državo je po katoliških načelih nekaj nemoralnega! In tega se v delu za narod ne smemo po= služevati! Liberalizem pa jasno teh moralnih načel m priznava. Po zmagi S,L,S, nad liberalno stranko so posebno mlajši liberalni krogi sprevideli, da so doigrali. Za nj^ bi bila rešitev edino le taka Jugoslavija, kjer- bi odločali Srbi in bi bil kato= liški živelj v manjšini. Za liberalne kroge ni bilo nobenih moral= nih ovir pri delu za narodno "osvoboditev". Tako je med njimi zma= gela "jugoslovanska misel" - o razbitju Avstro-Ogrske države in osnovanju Jugoslavije, Ta miselnost jo 'prodirala tudi vedno bolj med mlajšo katoliško inteligenco. Zagovarjati se je pričelo med njo načelo, da je dovoljeno delati za razbitje legalne države iz narodnostnih ozirov. Narod je v^č kot država. Nekateri so zagovar= j li načelo: "Narod ima pravico, da se dvigne in z revolucijo raz= ruši svoje spone, če je ogrožan v svoji eksistenci," - To so težki problemi, in ni namen tega spisa, da bi jih tu^podrobno ob= ravnaval, Povdarjam le to, da sta s^ tako med katoličani razvili dve mnenji: Starini smo stali ne. stališču, da po katoliški morali ni dovoljena revolucija kot sredstvo za dosego narodnega ideala, posebno nc, če ni narod direktno ogrožan v svoji eksistenci,Av= stroogrska pa je bila ustavna monarhija, Slovani smo imeli v njej večino, če so nam vladali posabno v Avstriji Nemci, so bili krivi Slovani sami, ker niso bili nikdar edini. Zato. se nam jo zdelo nemoalro vsako tako delo, ki je ime-lo namen razbiti legalno državo] Mla=> dini pa so bili mnenja,' da je revolucija dovoljena kot obrambno sredstvo naroda«, Ker/j j v -Avstro-Ogrski ogrožana eksistenca sloven= skega naroda radi nemške prepotene.'*, imajo Slovenci pravico do revolucijo. Pod vplivom mlajše liberalne inteligence je prodiralo tu= di med katoliško inteligenco jugoslovanstvo, to je prepričanje, da. ni posebnega slovenskega naroda, ne hrvaškega in ne srbskega, mar- 11 - več, da vsi trije'bratje tvorijo ^n narod od Triglava do Ornega morja! Te deklamacije si lahko poslušal vsak dan na ulici ali v ka= varni od strani dijaštva in mlajše katoliške inteligence„ To je dejstvo! V tej .psihozi so se prokrščovala tudi naša društva iz "slovanskih 1 * in "katoliških" v jugoslovanska! Tako se je prekrsti^ la "Katoliška tiskarna" v "Jugoslovansko tiskarno", Katoliška strokovna zveza v "Jugoslovansko strokovno zvezo". - Mladi so ustanovili časopis "Jugoslovan" - vsu je hotelo naenkrat postati jugoslovansko in nositi naslov "jugoslovanski"! Majniška deklaracija in Jugoslavija. Slovensko politično zgodovino “1 ]? ^ »» n n • 1 r. Erjavec no popisal jc nekoč 1«, 1918,, ko struja ‘‘mladinov** rek težko jo voditi politiko so t. žko uveljavi med zgodovini Slovencev v Avstriji, v politiki pa se vedno uveljavi vsa slovenska politika ni imels UQ „xv,*x,v do razdora je dosti objektiv= v "Zgodovini katoliškega gibanja"* Dr*Lampe je bilo jasno, da je med katoličani zmagala 1 ored um noj t "Bo videl dr.Korošec, kako naroda t ki • pred m. male gr noj 1 . naroda, večjimi Težave malega narodi, se kažejo v vsej politični pa tudi v Jugoslaviji, Majhni smo, ja moč večjega. Dejstvo pa je, da v Avstriji pravega koncepta in da jo nihala som in tja, dokler ni prišel v dunajski parlament dr, Ivan Šušteršič in prevzel v roke krmilo slovanske politike* Lahko trdimo mirno, da v vs^j zgodovini slovenske politike jo bil udino jasnega v danih slovanskih do ugleda in dr. Ivan Šušteršič res politik velikega formata, vedno koncepta, sijajen taktik, ki j* znal preceniti, kaj je razmerah možno in kaj no, ki je znal tudi malo skupino katoliških poslancev v dunajskem parlamentu dovesti veljave, V Avstriji so imeli Slovani bi bili kaj lahko prevzeli v roke pokazala v resnici slovanska nesloga. "Slovansko" so čutili de= jansko le Slovenci, sicer pa je slovanstvo med drugimi mi narodi le kulisa, ki jo rabijo takrat, kadar je potrebno njim v korist. Nikdar še ni kak slovanski narod iz ljubezni do slovan= večino in ko bi bili složni, vodstvo države. Toda tu se je „li ae= slovanski- stva urejeval svoje politike! Vsak slovanski narod v bivši Avstriji je imel svoj po= litični koncept, ki se ni skladal z drugimi. Cehi so imeli svoj narodno politični koncept v zgodovinskih mejah češke države, v. ka—tero so hoteli vključiti tudi češke Nemce in Slovake. Poljaki so imeli pred očmi vedno svojo veliko zgodovinsko poljsko države, v kateri so zatirali Rusine, enako kot so Nemci Poljake, Rusini niso hoteli ničesar slišati o poljski državi! Hrvatje so stali na svojem hrvaškem državnem pravu, le Slovenci in Rusini so ostali na narodnostnem stališču, to je j naj dobi vsak narod v Avstriji svojo narodnostno državnost - ,oziroma vsaj svojo^ narodnostno u= pravno enoto* Tako so stali O e hi čisto na drugačnem narodno po= litičnem programu kot Slovenci! Oni so zagovarjali zgodovinske me= je, Slovenci pa so gledali svojo rešitev v tem, da se podero zgo= dovinske deželne meje in se ustvarijo narodnostne. Kadar so bili Poljaki v vladi, so bili gotovo Rusini v opoziciji za vsako ceno. Ge so bili Rusini v vladi, so Poljaki vodili opozicijsko politiko. Cehi in Poljaki se niso razumeli* Cehi so poznali Slovence takrat, kadar so nas rabili, sicer so pa vodili le egoistično politike,^ Dr, Ivanu Šušteršiču se je posrečilo, da je 1. 1909. združil več slovanskih skupin v dunajskem parlamentu v en blok v Slovansko jednoto, toda kmalu so G ehi tudi to razbili, ker niso mogli tega prenesti, da jo vodi"klerikalec"dr. Šušteršič! V takih razmerah je bilo resnično težko voditi slovensko - 12 posebno pa slovensko katoliško politiko, ko je zlasti med č e hi vla= dal liberalizem] Bistvo slovenskega narodnega programa pod Šušteršičevim vodstvom je bilo s združitev vseh Slovencev v eno državno telo v Avstriji pod habsburškim žezlom. Iz skušenj v dunajskem parlamentu s Sloveni, posebno radi Čehov, ki so stali proti ureditvi države po^narodnostnem principu, je slovenska politika spoznala, da je možna uspešna narodnostna politika le skupaj s Hrvati - na hrvaškem državnopravnem programu. Tako je prišlo do sporazuma med močnimi hrvaškimi skupina= mi in S.ii.S. in do Hrvaško-slovumskega sabora v Ljubljani 1. 1912., na katerem se je začrtal slovensko-hrvaški politični narodni pro= grams Ustanovitev skupne države med Slovenci in Hrvati,ter av= strijskimi Srbi na temelju hrvaškega državnega prava. Sušteršičeva zamisel in z njim vseh vodilnih politikov v S.L.S. je bila: Država Hrvatob, Slovencev in avstroogrskih Srbov v eno državno te= lo v okviru Habsburške monarhije, To bi bila katoliška Jugosla vi= ja! Ta ideja je v šivala mnogo simpatij tudi pri avstrijskem prešto = lonasledniku Francu Ferninadu, ki je hotel v obliki trijalizma urediti vso avstroogersko državo in streti velenemško in madžar= slco prepotencoo Velenemci in Madžari so tako spoznali, da bi bilo s tem konec nadvlade Nemcev v Avstriji in Madžarov v Ogrski! Za to je nastal silen odpor in naravnost sovraštvo med Nemci in Ma.d= žari proti Francu Ferdinandu. Srbi so pa imeli v svojem narodnem programu: združitev vseh Srbov - iz kraljevine ^rbije in Avstroogrske pod žezlom Ka= radjodjevičev v Veliki Srbiji. Tako so stale v nasprotju sedaj ideje s Katoliško hrvaški slovenski program s trijalizmom, vele= srbski politični koncept in pa velenemštvo in madžarski šovinizem, Velesrbi so videli v hrvaško-slovenski državi na Hrvaškem državno= pravnem programu nevarnost za svojo Veliko Srbijo, Oe bi bili avstrijski Jugoslovani,dobili svojo državnost in bi bili v njej usresničeni ideali Hrvatov in Slovencev, bi bila ta država velika pravlačnost tudi za Srbe in bi s tam postala nemogoča Velika Sr= Sija. Saj jo celo znani srbski znanstvenik Ljuba Jovanovič v neki svoji knjigi zagovarjal tezo, da bi bilo prav, če bi Avstrija za nekaj let zasedla Srbijo, da se omogoči rešitev jugoslovanskega vprašanja! Na berlinskem kongresu se je resno tretiralo vprašanje priključitve Srbije Avstriji, katera misel je tedaj med Srbi ime= la nemalo pristašev.',« Pa so Velenemci tak načrt odklonili, ker so se bali, da bi s tem slovanski živelj prevladoval j Avstriji... Avstrija je s svojo politiko, ki jo je diktiralo predvsem velenemštvo, naravnost odbijala Srbe in jih tirala v velesrbsko miselnost ter povzročila srbske iredento v državi. Teko je moral pasti kot žrtev velesrb3tva in volenemštva avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki bi bil s svojo energijo ob nastopu svoje vlade gotovo izvedel svoj politični pro= X' am * o p Jasno je, da je bilo mišljeno, da v jugoslovanski državi v okviru Avstrije ohranijo Slovenci svojo državno samobitnost ali a.ut onemijo. Velesrbstvo je razvilo proti taki hrvaško slovenski državi veliko propagando, ki se je- skrivala med avstrijskimi ^Slovani pod krinko "Jugoslavije”, dejansko pa je šlo Srbom le za Veliko^Srbijo. Slovenski mladsliberalci so gledali v hrvaško slovenski državi veliko nemarnost za svoje liberalne nazore, bali so se "klerikalne" države 0 Mod njihovo mladino se je vedno bolj propagiralo ' ! jugo= slovanstvo" s miselnost, da smo vsi jugoslovanski narodi le en na= rod, In ta miselnost je zašla.tudi med k at od. iško- mladino in inte=* ligencc! Dr. Ivan Šušteršič in njegovi ''starini" so strli na slovenskem stališču - združitev Slovencev v eno telo in združitev s hrvaško državo, kjer ho ogromna v •..čina. katoliška, Mladoliberalni in katoliško-mladinski krogi, pa so stali na stališču jugoslovanstva to je enega v naroda Srbov, Slovencev in Hrvatov in tudi Bolgarov, Za Šušteršičevo skupino so bili merodajni posebno ti-le razlogi: 1, Načelno moralni razlog. Hoteli-so j da se ohrani Avstro- ogrška, država, preurejena po narodnostnem načelu, kjer dobi vsak narod svojo suverenost in se ohrani gospodarska in kulturna enota Avstroogrske. Zamotali so načelo, revolucijo in izdajstva. 2. Praktični razlogi'v Veliki Srbiji ~ kot jo pogosto povdarjal dr.Sv gon Lampe in drugi - bo vladalo netolerantno pravo= slavje in velesrbski šovinizem, Orient in zapad ne spadata skupaj in pride prej ali slej do verskih in narodnostnih bojev v taki^dr= žavi. Hrvatje nočejo Jugoslavije - pod vodstvom - Srbije, - Nočejo Velesrbije, Srbi nočejo hrvaško države! Zelo važen praktičen pomislek proti razbitju Avstr'.ogrske je bilo velenemštvo, Dr.Ivan Šušteršič je v svojem znanem pismu na or. Korošca in sicer tudi drugače večkrat opozarjal na sledeče! "Ce se razbije Avstroogrska, pride gotovo do ustanovitve Velike Nemčije in ta nam je bolj nevarna k<: kor tedanja Avstrija! V Evropi iridedo razbitja političnega in gospodarskega ravnovesja, kar zna imeti za slovenski narod usodepolne posledice! Kako jasno je gledal dr, Šušteršič s dr. Lampetom pred seboj vse posledice! Večkrat je povdarjal -pred menoj in drugače v javnosti dr, Lampe, da je politika težka in predvsem odgovorna zadova, da se ne sme z narodom hazardirati in delati poskušanj kot s kakim poizkusnim kuncem, da posebno malemu narodu en napačen ko- rak lahko uniči eksistenco! Večkrat je povdarjal, da pomeni zmaga jugoslovanske misli med S.L,3., skok v temo! Na to sem se večkrat spomnil, ko smo bili zaprti v ječi v Belgradu in spoznavali srbske razmere. Naš kolega Jernej Vomber- gar, ki je bil v Avstriji obsojen na 10 let zapora, ker se je ude¬ ležil upora v Judenburgu, se je nekoč - ko je vse to tam poslušal in videl razmere v Belgradu, prijel za glavo in rekel. "Zakaj niso prišli prej sem pogledati, predno sc nas sem pripeljali,, Nihče, ne dr,Krek, ne dr. Korošec in še manj pa druga mla¬ dina, ki je drvela čez strn in drn v Jugoslavijo, ni poznal ne Srbov in ne srbskih razmer in tudi hrvaških ne! Pripeljali so ne¬ vesto v nov dom, ne da bi bili prej pogledali, kam jo vozijo,,. Med prvo svetovno vojno so se pojavili še drugi praktični razlogi proti razbitju Avstroogrske in osnovanju Jugoslavije - reete Vele Srbije. Predvsem je bil tu londonski pakt, po katerem naj bi dobila" Italija po zmagi nad Avstrijo vso Istro, vse slo¬ vensko Lrimor je in ves Kras J Slovenski narod je imel biti razkosan in odrezan od morja! Dr. rvgen Lampe je dolgo časa gledal mladinsko gibanje čisto hladno in ga ni vzel resno. Bil je tudi preveč zaposlen s svo¬ jim- delom, ..da reši med vojno gospodarstvo Kranjske dežele, za kar sta z dr. Šušteršičem porabila vse sile. Končno se mu je zdelo pa le preveč in je hotel priti na jasno, kaj mladini pravzaprav ho- č. jo. Odpravi se k dr. K re j iU!i s katerim sta bila vodno velika pri¬ jatelja. 0 dotičnem razgovoru mi je pravil sam dr.Lampe, ima ga pa tudi napisanega.v svojem dnevniku, 1:1 sem g?, sprejel po njegovi smrti. Takole popisuje ta razgovor: Dr, Lampet "Ti, Janez, povej mi no, kaj pa pravzaprav ho¬ čete ti in tvoji mladini"? Dr. Krek mu je na to razlagal svoje politične nazore, o bo- 14 - doči Jugoslaviji, Ko konča, ga vpraša Lampe: "Ti, Janez, kaj pa londonski pakt? Kaj to pa s primorskimi in koroškimi Slovenci, če pride do tega?" Dr«Krek je postal nekoliko nervozen, nato pa pravi: "Veš, Svgen, žrtve morajo biti," Dr, Lampe pa prime za klobuk'in se poslovi rekoč« "Janez, jaz pa pri žrtvah ne,maram biti," Tako se je Lampe končno odločil za linijo dr, Ivana. Šušteršiča, Med tem. ju prišlo v dunajskem parlamentu do majniške dekla* racije« Po svojem besedilu majniška deklaracija ni nič drugega kot ponavljanje deklaracije hrvaško-slivenskega sabora iz 1. 1912 * v' Ljubljani, ki je po veliki večini Šušteršičevo delci Združitev vseh Jugoslovanov v okviru habsburške monarhije! Šušteršič je sam pri parlamentarni seji jugoslovanskega kluba pomagal sestavlja* ti to majniško deklaracijo! Toda - dočim je bila majniška deklaracija dr,Ivanu Šušter= sicu tak članov Srbijo so kot De j ugo s lo v anske go. De 3 bila večin: bila po besedilu resna zadeva. ga kluba bolj kulisa za borbo za Jugoslavijo s to je dejansko za Vele Srbijo 1"Okvir” habsburške monarhije vnesli le radi tega, do. so maskirali svoje prave namene in da so bili varni pred kakim veleizdaj niškim procesom, je ogromna propaganda za majniško deklaracijo, ejel po večini tako kot je bila v resnici in ka= tudi dr, Šušteršič, Med propagando za majniško pa so pričeli Jugoslovani vseh struj ~ liberalni kakor širiti med jMiVod, da dr, Ivan Šušteršič in seveda tu= di starini niso za majniško deklaracijo. Povsod se je spretno ši= rila propaganda, da jo je dr. Šušteršič le prisiljen podpisal, da pa dejansko ruje in dela proti njej,.,, Ta v laž je bilo najbolj ne= • v borbi proti d.r_, 1 vanu Šušteršiču ~ poleg govo= izpodriniti dr, Kroka iz v javnega^življenjal In je končno spodnesla dr, Šušteršiču tla v narodu, , da je prišlo končno triko daleč, da j u ob razsu= moral bežati v tujino, v Tirole, da si°je rešil Tako je propadel slovenski narodni politični pro= Pri c o Las e ki jo je nared sp kor jo jo smatral deklaracijo klerikalni - moralno sredstvo rice, da hoče on lažna propaganda da ga je zapustil lu Avstroogrške golo,življenje gram in je zmagalo jugoslovanstvo, Osebnosti. Vsako gibanje v zgodovini narodov jo več ali manj nave močne osebnosti. V vsakem sporu pa tudi igrajo veliko vloge zono nc osebnostni momenti, teperamonti, značaji,ambioioznost, užaljenost itd« Tudi v našem prvem sporu v ko tol iška'h vrstah med starini in mladini igra veliko vlogo osebni značaj vseh igralcev v tej tra* gediji! Smatram ta razdor za tragedijo katoliškega gibanja in slo* venskega naroda sploh! Posledice tega razdora so za ves slovenski narod težke! Že v Jugoslaviji so se pokazale v vsej krutosti in neuspehih slovensko politike in so našle višek v našem begu iz domovine, in se nadaljujejo v vodnih razdorih med mladini in stari= ni celo v begunstvu! Koliko mladinskih gibanj smo že imeli od to.« krat! Nekdanji mladini so postali že večkrat starini in se nad njimi sedaj ponavlja in maščuje to, kar sc delali nekdaj sami.., To je tragika slovenskega narodaJ V katoliškem slovenskem gibanju pred prvo svetovno vojno je vladal no same glede načel nekak celotni koncept, ampak tudi glede dela in taktike. Vse delo je bilo smotrno urejeno in razde«* 1j sne 3 vsak je imel nekako svoj resor! Dr. Ivan Šušteršič je vodil vse slovensko politično delo. Dr« Lvgon Lampe je bil nekak "kranjski finančni minister', kakor - 15 smo mu rekli. Dr. Aleš Ušenionik jo "veljal nekako kot naš oficielni ideolog. Dr.Krek pa. je imel nekako vlogo ljudskega tribuna, nekak propagandni minister, obenem pa tudi slovenski prosvetni vodja,ki je vodil Prosvetno zvezo. Dr, -rekov resor je bilo tudi mladinsko, posebno dijaško gibanje. Duhovnik 'Praven je vodil naše zadružništvo, Dokler je vladala edinost, je šlo sijajno I Vsak je na svojem polju deloval, vsi pa skupno eden za vse, vsi za enega! In tako je katoliško udejstvovanje želo na vseh poljih sijajne uspehe! . Sicer so se tudi že prej pojavljale manjše diference med vodilnimi osebnostmi, ki so imele pač vsaka svoj temperamentu toda te diferenco so se predebatirale med štirimi stenami in nasprotja so se vedno zgladila v prijateljskem tonu. Res - prijateljstvo jo vladalo v vseh vodilnih krogih! Bilo je v vsej naši skupnosti pri= jetno, 'bratsko razpoloženje! V vojni psihozi pa so so diference povečalo, kakor se po= veča smet v bruno pod povečevalnim steklom. V tej nervozi vojno so so vso-napako videle v večji luči in od druge strani še povečavalol Padla jo tu in tam nervozna in .nepr emišljena kritika! V vojni - in posebno na slovenskem ozemlju, ki je bilo etapno - vojno ozem= ljs, je bil preki sod! Parlamenta ni bilo. Javna zborovanja pre« povedana, javna pojasnila niso bila možna. Na neosnovane kritike jo padel oster odgovor. Vojno gorje je razbolelo vse duše, ki so iskale krivcev, da se znašajo nad njimi. In tako je postal dr. I. Šuštaršič kot deželni glavar kmalu vsega kriv! On je kriv vojne, on jo kriv vojnih dajatev, nasilja nemštva in soldateske. Posebno obmejni Slovenci, ki so veš trpeli kot Kranjci, so se histerično pritoževali, da za nje nič ne stori! Niso pa pomislili, da je Šušteršič le. deželni glavar za Kranjsko, da nima drugod nobv.no be= sede... V takem ozračju tor«j igr-jo osebni značaji in temperamenti vsekakor veliko vlogo, zato sc mi zdi primerno, da na kratko kn= rakteriziram one osebnosti, ki so igrali v tej dobi vodilno vlogo. Slovenska zgodovina iz te dobe razdora je v vsa več ali manj potvorjena! Osebni spomini bivšega glavarja Sukljata in Ivana Hribarja so nekaka lastna apotooza in pogosto netočni in krivični v sodbah o nasprotnikih. Pudi^v spisih na katoliški strani je mno--= go napačnih podatkov in krivičnih sodb, posebno pa so popisi vodil- nih osebnosti pogosto samo slika skozi lastna pobarvana očala. Ni¬ mamo ne ene monografije iz te dobo, ki bi osebnosti res portreti^ Sala z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Pako je n.pr. slika dr. Krekove osebnosti le lepo retuširana fotografija, tako da dr»Kreka 'hiti spoznati ni mogoče t na drugi strani pa skoro vsi potvarjajo sliko dr,Ivana Šušteršiča in ga slikajo kot ambicioznega, samo« voljnega politika brez idealov in koncepta. Se hočemo razumeti ta dol slovenske- zgodovine, moramo podati sliko o vseh vodilnih o= sobnostih tako kot jo v resnici. Saj v tem groše colo životopisi svetnikov, ki pogosto slikajo svetnim-, kot človeka brez rnesh in krvi, brez borbo in brez napak, kar pa ni noben človek! Ne domišljam si, da bo slik:., vodilnih osebnosti te naše drame tu podana popolnoma objektivno. Pe slike podajam lo^kakor som jih jaz gledal pred seboj. Objektivno sliko, pa bo možno podati šele kasneje, ko bo na razpolago in predelano vse tozadevno gradil vo, Dr. Ivan Šuštaršič. Največji politični talent, kar jih je imel kdaj slovenski narod, je brv.zdvom.no dr.Ivan Šušteršič, Najlepša poteza njegovega značaja je pač globoka religi= oznost in katoliška načelnost. V dobi, ko je pri nas bilo pogosto 16 - prejemanje svetih_zakramentov velika redkdhi, je on prihajal po= gosto k sv a obhajilu, Večkrat se je pripeljal iz Dunaja tešč v Ljubljano, da je mogel prejeti sv ff obhajilo. Pri frančiškanih si ga jo mogel vsako nedeljo in večkrat tudi ob delavnikih videti, kako stoji v cerkvi med ženicami in pobožno moli. V letih razdo= ra^se 30 z mladinske strani večkrat namigavalo, da. je njegova po= božnost hinavščina. Priznati moram, da srna bil sam zelo pod vpli= vom te grde propagande a Bal sem se, da bo po tako težki preiz= kušnjij ki jo je doživel po tolikem razočaranju ravno od strani katoliško mislečih, po tolikem obrekovan ju,pos tal zagrenjen in bo opustil dotedanji način verskega, življenja. Toda po vrnitvi iz begunstva v domovino je ostal kakor je bil, če ne morda še bolj versko poglobljen. L. 1923« me je obiskal v Tržiču s svojo soprogo* Ljegova prva pot je bila v cerkev k adoraciji Naj svetejšega! Ko smo šli potom na sprehod, je njegova gospa pričela z novoljo go= voriti o njegovih nasprotnikih, ki so jim prizadeli toliko gorja, pa jo je ustavil rekoč; "Ljuba Bogomila, pusti vse to, to je vse prešlo in pozabimo c " Kadar sem tekom razpora govoril z njim, ni nikdar niti besedice rekel čez kako osebnost iz nasprotnega tabo= ra. Posebno o dr. ^reku ni nikdar izrekel kake žal besede ali ob= sodbe, To mi je najbolj imponiralo! Bil^je takrat pač najboljši slovenski govornik, kar sem jih jaz slišala Č ; e je on prišel no. govorniško tribuno, je s svojo logiko in udarnostjo kakor kladivo razbijal nasprotno stran in no.sprotne nazore* Ce bi bil on tedaj mogel sklicevati javne sho= de, potem bi se bil razvoj v slovenski javnosti drugače vršil, to= da bila je vojna... Zd se, da so se mladi krogi S.L.S. tega tako bali, do. mu niso dovolili, da bi so bil vrnil v■domovino iz iz= gnanstva.., Bil je odličen jurist z neko intuicijo, ki je našla^vedno izhod iz najtežjih položajev. Naj navedem le en tak zgled; Škofa. Jegliča je premotil neki italijanski veletrgovec z lesom, da je napravil z njim glede eksploatacijo gornjegrajskih gozdov tako pogodbo, ki bi bila uničila popolnoma vse škofijsko gospodarstvo, Škofijska menza bi bila izgubila ves les v gozdovih in še doplače= ve.ti bi bila morala. Ko se je videlo, kake posledice bo imela ta pogodba, so poklicali razne advokg.be na posvet, pa nihče ni našel rešitve. Končno pokličejo še dri Šušteršiča. Ko preštudira pogodbo, pride k škofu in mu pravi: "Prevzvišeni, je ena sama rešitev, toda ta je možnp, če mi popolnoma zaupate.""Bom, bom, " je odgovoril škof. Dr, Šušteršič potegne iz aktovke listino, nakateri je bilo približno sledeče; "Jaz podpisani dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof, se z današnjim dnem oipevem ljubljanski škofiji'*. Škof 0 = strmi,ko to prebere, nato pa pravi; ‘'Dobro, bom podpisal",^in je podpisal. Šušteršič vzame listino in gre k zastopniku dotične firme in ga skuša najprej zlepa pregovoriti, da bi firma odstopi= la od pogodbe. Advokat se mu je smehljal in rekel: "Saj ste g, doktor, advokat in veste, da je pogodba veljavna in da moj^klijent ne more odstopiti od nje." "Dobro", mu odgovori dr. Šušteršič, "vzemite naznanja, da je postala z današnjim dnem pogodba brez= predmetna," Nato pokaže listino z odpovedjo škofa Jegliča. Nasprotni advokat je takoj vedel, da z dnem odstopa dr. 4 .B.Jegliča preneha veljavnost pogodbe in se je uklonil. Dr,Ivan Šušteršič pa je od= povedno listino po poravnavi utaknil v žep in sežgal. Ko sem 1. 1919. likvidiral Zadruž no centralo, smo imeli nekoč rešiti težak gospodarsko pravni slučaj 0 Tri advokate sem imel v pisarni, najboljše, kar jih je bilo na razpolago, pa nismo mogli najti primerne rešitve, tu vstane dr. VI. Legen, gre • po sobi in vzklikne: "Ko bi bil dr. Šušteršič tu, bi gotovo našel iz= - 17 - hod..." Velik talent, ki je takoj j-sno pregledal ves položaj in znal politični položaj tako naslikati, da je bilo vsakemu jasno, kako stvari stoje in katera rešitev je najboljša. Nobenega okle® vanje, nisem pri njem nikdar opazil* Držal se je načela* Ona poli® tika jo najboljša vedno, ki je najbolj enostavna in najbolj jasna. Bil je velik realist, ki se ni dal nikdar speljati od čustev. Pretehtal je razloge, možnosti, vedno znal presoditi, kaj je v danih razmerah možno doseči in kaj no, Zpto je pa vedno bila v vsej tedanji politiki jasnost in zaupanje. Ce je dr. Šušteršič kaj obljubil in določil kot cilj politike, je vodno to dosegel! Itako __ ga je ocenil pred menoj - pa ne vem dobro ali dr, iv rek ali dr. -kampe! Zato ja užival do razdora neomajno zaupanje vsega nar o® da! Mojster v debati in razgovoru, znal je vedno svoje mnenje tu® di na najvišjih krogih tako izgovarjati, da so mu morali dati prav. Bil jo med najboljšimi govorniki v dunajskem parlamentu. Njegov realizem pa je v politični borbi prehajal večkrat v neko trdoto, ki je nasprotnika zdrobila. V svojem nastopu je imel nekaj plemiškega. Bil je finih manir in se je znal vesti v vseh krogih. V vsem nastopu pa se je čutila^noka sigurnost, morda tudi samozavest, ki so jo nasprotni= ki proglašali kot oholost in autok. .utizem, nagne n j e k diktaturi... Mož ogromnega dela. In za. to ni imel Časa za družabnost in so jc tako odtujeval katoliški družbi. Mod dijaštvo je r^dko kdc j zahajal, ker je bil pač to "resor” dr.Kreka in tudi^časa ni imel za to. Glede tega jo podobno usodo doživel dr.Natlačen, Vsled pro® obilnega dela, ni mogel zahajati v kavarniško■družbo, pa so ga obrckli, da, je postal visoki Sicer pa je moral tako dr. Šusterji. o kot deželni glavar in kasneje dr,Natlačen kot ban, držati na svojo avtoriteto in ni bilo pr im© r no f da bi preveč zahajala med kavarni D ko družbo v štibelc UnionaJ Nasi ljudj;,pa tega ne prenesejo! Vsa® ko finejšo obnašanje in vsako družabno distanco že presojajo kot nedemokratično in oholo 1 Naša - posebno kavarniška javnost, ki pri nas toliko odločuje, hoče vsakega potlačiti k sebi v kavarniško ozračje in kavarniške manire... Ra.vno manir - takta - malo gozna naša inteligenca in to je pokazal še vsak nas razdor!^Bursiko® znost, kavarniško obnašanje, robavsarstvg in podobno naši ljudje, pogosto označujejo kot "demokracijo - •., Oe se pa kdo dvigne v nad to nedemokratično, nemanirnost, ga pa ožigosajo kot nedemokratičnega aristokrata. .. Dr. Ivan Šušteršič ja bil zaveden Slovenec. Pač pa ni bil "narodnjak", ki bi popeval domoljubne popevčice po gostilnah in deklamiral v frazi in pozi o nacionalizmu! On ja bil narodnjak v dejanju, ne pa v besedah in pozah! Da bi. bil postal dr. Šušteršič nekako bolj ljudski pa mu j:, eno manjkalo - taka žena! Bil je srečen v svojem zakonu, v ka¬ terem je imel 5 otrok, dasi so ga tudi glede tega obrekli, da je pristaš t, Zwoikindcrsystema". Njegov; žena dobra, verna, plemenita, toda za naše razmere jc imela eno napako* izšla je iz meščanska družine, ki j . bila sicer slovenska, pa ja imela vsekakor tedanja . naša inteligenca nemško vzgojo. Bila je profina dama za naše "d.. mokratiČnJ’ reeto kmetavzarske razmere! Res nekoliko visoka, ki je držala preveliko distanco v svojem nastopu ir, obnašanju in kdor ja ni poznal od blizu, pa ju smatral, da ne mara ljudske, no meščan* skr. družbo , In njegova žena ni znalb najti stika z našimi družina® mi in tako j . ostala vsa njegova, družina nekako osamljena broz^ primernega stika z "našo"družbo.,. Čimbolj So je dr, Šušteršič^ posvetil med vojno ogromnemu delu, tem bolj se j., odtujeval družbi - 18 - in - jasnosti,*. In to tudi ni bilo malo vzrok, da med mlajšo in« teligenco ni imel prijateljev,** Fajvečja tragika dr. Ivana Šušteršiča pa je bila njegova zvestoba do prijateljev. Za napake teh je nosil odgovornost, jih brani^Lproti lastnamu prepričanju radi stranke, ter se dal za« vesti/ tudli moTki.no ^ne dajo opravičiti. In na tem, se meni zdi ; je on tudi padel! Tipična zgleda glede tega sta zadevi z njegovim deželnim^glavarstvom in pa K re k - Theimeričina afera. Suklje v svojih-spominih popolnoma napačno slika v svoji užaljenosti svoj padec in imenovanje dr. Ivana Šušteršiča deželnim glavarjem. Tudi Franc Erjavec v svoji zgodovini katoliškega gibanja med Slovenci to zadevo napačno pripoveduje. Mladini so to,zadevo zmaličili in jo porabili^v propagandne namene proti dr, Šušterši« ču. Očitali so, da je Šušteršič postal deželni glavar proti volji strankinega vodstva, da bi bil moral postati deželni glavar Povše, da je mesto deželnega^glavarja in načelnika stranke in^kompatibel in da bi moral Šušteršič odstopiti kot načelnik stranke, Kaj je na tem? Pri deželnozborskih volitvah sta liberalna kandidata Ribnikar Reisner zelo napadala dr,Kreka. Ta je bil radi tega ves .razkačen* in je zahteval, da deželni zbor ne verificira teh dveh mandatov. Dr.Pegan je dobil tako na ^rekov predlog in sklepe stran« ke nalogo, da juridično utemelji odklonitev te verifikacije! Ko je deželni glavar Šuklje to izvedel, se je teinu uprl, Češ da ni sako« nite podlage za tako dejanje. Zagrozil je, da bo podal ostavko na mesto deželnega glavarja, če se to izvrši. Rri izvršilnem odboru stranke je dr. Krek kljub temu vstrajal na svojem predlogu,češ J "Suklje je star liberalec, pa naj gre." In tako se je zgodilo - oba mandata nista bila verificirana, Šuklje je pa na to izvajal konsekvence in odstopil. Sedaj je nastalo vprašanje, kdo naj bo njegov naslednik in deželni glavar? Tega je imenoval sam cesar iz večine deželnega zbora. Izvršilni odbor S>,D.S, je o tem sklepal in določil dr.Evgena Lampeta kot kandidata za deželnega glavarja, To« da dr, Rampe je bil radi nekega prejšnjega -tiskovnega procesa, ne« kako diskvalificiran po mnenju predsednika vlada oziroma notranjega ministra, ki je izjavil napram dr.' 'Šušteršiču, da Lampeta ne more predlagati njegovemu Veličanstvu za to mesto. Ponudil pa je mesto deželnega glavarja dr,Ivanu.Šušteršiču, ki je to sprejel po pri« Stanku ožjega izvršilnega odbora stranke. Obstajal pa je sklep stranke, da sta mesti deželnega glavarja in strankinega načelnika inkompatibel. Šušteršič je na podlagi tega sklical strankino vodstvo in dal na razpolago svoje mesto kot načelnik stranke, Dr, Krek pa je na tem sestanku predlagal,, naj izjemoma ostane dr, Šušteršič predsednik stranka in deželni glavar, ker ni za to mesto sicer primernega kandidata,-’ Predlog dr, Kreka je stranka sprejela in tako je Šušteršič postal deželni 'glavar in predsednik stranke. Vse to potrjuje pismo dr.Kreka na kanonika Lavrenčiča, ki ga hra« nim, v J ' v Suklje pa je mislil, da je dr. Šušteršič namenoma povzro« čil afero glede verifikacije, da bi mu^spodnesel glavarski stolček. Pred liberalno stranko je nosil sedaj Šušteršič odgovornost za na« silje ob priliki verifikacije in Šuklje ga je zasovražil kot take« ga, ki da ga je namenoma spodrinil. Toda dr,Šušteršič se ni^nikdar niti najmanje ne opravičeval, ne odklanjal odgovornosti, pač pa je sam nosil ves odij in vso odgovornost! Drug značilen dogodek iz Sušteršičevega življenja, zelo karakterističen in nad vse tragičen, pa je afera Krek - Theimerca. Dr.Krek se je zapletel v mre_že ministrske tajnice ra Duna« ju Kanile Theimer. Svarili-so ga, pa ni nič pomagalo..,! Ko se je - 19 - dr, &rek otresel Theimerce, je ta užaljena izročila vsa Krekova pisma Slovenskemu Narodu, ki jih je pričel priobčevati z vso na= slado, Nastal je silen javen škandal, ki je grozil uničiti stranko! l)r. Krek je v zavesti svoje krivde in ves duševno uničen ušel iz Ljubljane na Prtovč, Posebna deputacija duhovnikov - kakor so mi pravili - pod vodstvom prelata Kalana Andreja, je prišla k dr. Šušteršiču in zahtevala, da dr, Krek izgine iz javnega življenja. Dr, Šušteršič pa je hotel ohraniti dr, Kreka v politiki za stranko, zato se je poslužil sredstev, ki jih z moralnega stališča ne more= mo nikakor ne odobravati. Toda zvestoba d® prijatelja in skrb za usodo stranke, ga je gnala tako daleč! Slovenec je pričel na vse pretege napadati liberalno stran^ ko in posebno Theimerco kot histerično žensko, ki da si je vse to izmislila! Duhovniki po deželi nismo mogli verjeui, da bi se bil dr, -•'-n.k, nekak naš ljubljenec, mogel tako spozabiti in smo v dobri veri sledili Slovencu in branili dr.Kreka, - Toda časopisna kampanja ni mogla rehabilitirati dr.Af^ka, potrebno je bilo močnejše sredstvo! In tu je zopet zašel dr, Šušter¬ šič s svojimi prijatelji predaleč. Sklican je bil deželni zbori Dr.Šušteršič s svojo družbo je računal na honehtast dr,Tavčarja, ki je obsojal to osebno gonjo v Slovenskem Narodu proti Kreku in objavljanje umazanega osebnega perila v časopisu. Za sejo deželnega izbora 24, septembra 1915. sta organizirala župnik Piber in urednik Stefe galerijo, ki je bila polna samih pristašev S» L ,S., ki so bili seveda za vse dobro dre¬ sirani i.. Dr.Suštfršič je šel z dr* Lampetom na Prtovč in prosil dr, Kreka, n-:.j pride k seji deželi ^ ga zbora, da ga bodo tam oprali in rehabilitirali, Er,Krek se je nekoliko branil, končno pa šel kot jagnje za dr. Šušteršičem v L^ibijano. .Pri dotični seji deželnega zbora so govorniki S,p,.S. z vso vehemenco napadli liberalno strank* in njeno gbnjo. Galerija je tulila in grozila liberalnim poslancem... Dr, Tavčar in tovariši pa so molčali in niso branili Slovenskega Naroda. - Tako je bil n, zunaj napravljen utis, kakor da je Krek čisto nedolžna žrtev histerični ženske in umazanega liberalnega časopisa.,, Dr.Ar eku je bilo sev:da vse,to nad vse mučno. Tiho gresta skupaj po, seji na dom z župnikom Pilrrom, Pred "frančiškansko cer= levijo se Piber obrne h Kreku rekoč s n Vidiš, Janez, pa je šlo vse dobro." Dr.Krek pa se ustavi pred njim in mu ves jezen odvrne* u Ja, pa vsemu temu ste krivi fajmoštri,.Hotel je s tem reči, da so 1 duhovniki krivi, da je. prišlo do te komedije v deželnem zboru, ker so zahtevali, da se dr.^rek ali opraviči in opere, ali pa da gre iz javnega življenja, ~ 0 vsem.tem mi je pravil sam župnik Piber, Od t krat naprej je bil dr*Krek napram tej duhovščini pre« c.j gorak! Ne dr.Šušteršič, marveč velik del kranjske duhovščine je zahteval, da dr.Krek po t„j umazani af^ri izgine iz javnoga življenja in vslod zahtev duhovščine, se je odločil dr. Šušteršič s tovariši dr.Svgenom Lampetom in dr.Vladimirom Peganom, da na tak način '"opere 11 in rehabilitira dr,Kreka! Oe bi bil res hotel dr. Šušteršič takrat se iznebiti n.kakega “tekmeca", kot so mu očitali, bi bil to kaj lahko storil - saj se je sam dr.^rek hotel takrat popolnoma umakniti iz javnega življenja... 0 moralni krivdi dr, A r ka s Theimerco pa ni dvomai Da bi bil dr.Krek v javnosti šc boi jopran" in rehabiliti¬ ran, je o.r.Šušteršič s tovariši, napravil šo eno komedijo - pred sodišč.m. Najprej je Slovenec bobnal, da bo dr,Krek tožil Theimerco pred poroto. Namen je bil ustvariti v javnosti mnenje, da se dr. - 20 - Krek ne btji sodišča«- Dr,Pegan ge res na to vl#žil tožbo proti Theimerci, ki nag bi se z advokatskimi knifi počasi razgubila v pesku.,, Ker ge bila 1gubiganska porota sestavljena večinoma iz li= beralnih osebnosti, take politične pravde np kazalo voditi pred to, zato ge dr.Pegan zahteval, da se delegira za to graška porota,., Tam se ge vse nekam končalo,., Javnost ge na to vse kasneje nekako pozabila, mnogi nepou= čeni duhevniki so bili mnenja, 'da je postal res dr.^rek le žrtev histerične ženske in na zunaj je bil dr.Krek nekako rehabilitiran, , v dioda s tem se je po mojem mnenju pričel tudi tragični pre¬ obrat Sušteršičeve drame nizdol,.. No Šušteršič in ne dr.Lamge o dr. Krekovih zablodah nista nikdar govorila, nikdar v najhujsi borbi nista tega omenjala... 0 vsem tem mi je pravil pokojni župnik Piber, Ivan Kregar* posla= nec Jaklič in drugi, Ko je bil dr.Ivan Šušteršič np smrtni postelji, ga je o= biskal župnik Piber. In takrat se je Šušteršič izjavil sledečet "Ničesar iz svojega življenja in delovanja ne obžalujem, le to mi je žal, krivica, ki smo jo naredili Theimerci..," Afera dr.Krek - Theimerca je bila tragičen preokret Šušter= šičeve drame I Z njo je rešil na zunaj reputacijo dr.Kreka se za nemoral^ prijatelja eksponiral tako daleč, da se je posluževal tudi nih sredstev, s tem pa je pokopal samega sebe! Od več strani sem Čul, da so mladi govorili dr.Kreku,da ^e dr.Šušteršič porabil Theimerčno zadevo za to, da bi ga onemogo= čil. Dr.Kreku so dopovedovali, da je dr.Šušteršič namenoma spravil to pravdo pred graško poroto, da bi, dr.Kreka bolj oblatil.., Ljub= ljanska porota, da bi bila dala dr,Kreku iz nacionalnih ozirov po= polno zadoščenje... Mislim, da so nekateri mladi bili res prepriča= ni v dr.Krekovo nedolžnost in da niso vedeli za ozadje, ki je na= rekovalo-j da se vsa afera spravi pred graško poroto.,. Sam sem večkrat' cul^to govorico, ki sem jo še na deželi ..tudi verjel deloma, da hoče dr,Šušteršič izpodriniti dr«K re ka iz^javnega življenja. Dr.Lampe je take in podobne govorice najodločnejše obsojal kot ne= moralno gonjo in zastrupljanje studencev.., Oe in v koliko je temu verjel dr.Krek, ne vem! Zdi se pa, da jim je kolikor toliko podle= gel, ker si drugače^ne morem razlagati njegovega kasnejšega ob= našanja napram dri- Šušteršiču. Najlepša lastnost dr.Ivana Šušteršiča je bila zvestoba do prijateljev in do naroda, žal je moral doživeti razočaranje nad mnogimi prijatelji in nad narodom samim, za katerega je žrtvoval vse svoje moči in življenje 1 V politični borbi za strankine ideale je bil dr.Ivan Šušter= šič odločen, do nasprotnikov bi rekel trd v svoji udarnosti, nikdar pa nisem opazil, da bi bil osebno maščevalen,* posebno pa ne napram svojim bivšim prijateljem, ki so mu z zlom plačevali dobrote/ Med vojno je bila razpuščena Slovenska Matica predvsem radi srbofilne knjige "Gospodin Franjo”. Nepreviden^slovenski 'politik se je prišel na Dunaj k notranjemu ministru pritoževat radi preganja= nja Slovencev. ”Zveste državljane preganjate, srbefile pa v miru pustite”, je očital ministru. Ta ga takoj prime za besedo^rekoč; "Povejte, kje pa so srbofili?” V zadregi gospod N,Ni - nočem ga brez potrebe imenovati - odgovorit "Slovenska Matica je izdala srbofilno knjigo "Gosp odin Franjo." Kmalu na to je bila Slovenska Matica razpuščena in njeno premoženje kdnfiseirano. Na to je šlo za to kdo dobi njeno premoženje, D e icateri so želeli, da bi ga do= bila Leonova družba. Nekoč pride k dr.Šušteršiču depmtacija, da bi posredoval on v ta namen. On je bil pripravljen za to in je naro= čil, naj mu predlo že pismeno spomenico. Te .spomenice- pa kasneje ni 21 - oddal! Po -vojni se j c pričelo po Ljubljani šušljati, kdo je dennn= ciral Slovenska Matico, Pa je okušal pisatelj Finžgar nastopiti proti tem govoricam in je napisal notico v Slovencu z vsebino: Dr« %ek mi je pripovedoval, da jc bilo nam ponudeno, da bi dobili pre= mo zen j g razpuščene Slovenske Matice,, pa smo to odklonili. Vsa noti= ca je bila tako stelizirana, da je morila na to, da je dr.Šušteršič denuncirel Slovensko Matico, in da dr,Krek in Finžgar niso hoteli ničesar imeti opravka z -njenim premoženjem... Ko je dr.Šušteršič spisal znano brošuro "Moj odgovor 1 ', jo je poslal v Ljubljano in smo jo pred: tiskom brali z nekaterimi pri= jatelji. In v brošuri je bil tudi odstavek o tej zadevi. Tu Šuštor= šič pripoveduje o tem, kako je prišla res. k njemu neka deputacija in da so predložili kasneje nj~no spomenico, v kateri se je pred= lagalo, de bi dobila, premoženje razpuščene Slovenske Matice Leono¬ va družba - in na spomenici jc tudi podpis Franca Finžgarja...! "Toda jaz spomenice nisem oddal naprej in se. nahaja še pri meni", odgovarja dr^ Šušteršič.., Ki kotel v brošuri niti z besedico na= migniti, kdo je zagrešil v svoji neprevidnosti denuncijacijo napram Slovenski Matici! .Ko preberem brošuro, sem napisal dr,I.Šušteršiču nekaj opazk in,med drugimi šem ga prosil tudi, naj izpusti ta od= stavek, ker bo Finžgar s tern moralno uničen pred vso javnostjo, če se to objavi. In dr,Šušteršič mi je na to odgovoril, naj so ta odstov.ek v brošuri izpusti, ker noče nikomur osebno kaj škodovati in tako je dotični del izpadel iz brošure, Lasi je F.Finžgar svoj= čas prejel od Šušteršiča mnogo uslug, je postal v dobi toga raz= kora oden najhujših Suštoršičevih nasprotnikov, pa je vendar . Šušteršič rajši sam trpel škodo na svojem dobrem imenu kot da bi bil v svoji obrambi kaj škodoval Finžgarjev! reputaciji! Med prvo svetovno vojno so pred vstopom Italije v vojno premestili kader slovenskega 17* pešpolka v Judenburg* Vsi kadri na jugu države so bili premeščeni na sever radi vojne z Italijo, Toda "prijatelji" dr.Ivana Šušteršiča so takoj to porabili za huj= skanj e proti njemu ter so vrgli med narod voljstvo dopolnilnega kadra„pimeščane iz ker je to zahteval dr,Ivan Šušteršič in s da je bilo po- nekoc.ni hotel čico zlagano! J I.Šušteršiča to pozdraviti neki vojak! Seveda je e pa napravilo m. u vojaki mnogo zelo bolelo! govorrco, Ljubljane v Judenburg, cer radi tega, ker ga bilo vs e to do pl= hude krvi in je dr. Mod drugo svetovno vojno v Ljubljani sem cul, da je tudi Fran Finžgar nekoč v pz?ipovedoval to bajko ? da je bil ljubljanski kader premeščen na Šušteršičevo intervencijo v Judenburg. Nekoč grem k Finžgarju in mu povem, tako je bilo njegovo ...tozadevno govor j,nje, jc v^dno cenil Šušteršiča kct največj >dgovoril: "Ne gre za to to zadevo in kako ogovarjati se je krivično pricol, da sem mu na to Vidiš, ti si strani bom pa jaz iz brošure, FL trdim, tako v povedal vso zgodbo, ki bi bil Finžgai da je Fin*' ■J - ^ '.-ae j.. v :?T: oga slovenskega politika. Jaz o Gre za moralno vprašanje te proti dr«Šušteršičuj z r nj ti kako je izpustil Šušteršič, oni del u strahovito škodoval v javnosti... fide govoril o vsem tem! Morda mala vidi je tudi on podlegel lažnjivi propagandi, dasi bi bi nekoliko bolj kritično gddok radi tega, da se proti daleč onim, ki so ga zapusti. moral on žo resojati .vse tako govorice! Omenjam ta do¬ da. Šuštaršič ni bil maščevalen niti i in mu mnogo š ko dc v a1i,.* Dr. Ivan Šušteršič jo bil odličen diplomat, ki jo imel zveze po sv o tu in posebno je bil persona grata pri Vatikanu, Nekoč je izginil iz Ljubljane in ga ni bilo tri dni« Ko pride ne.zaj ga vpraša dr,Lampe? "Kje pa slabil? Iskali smo te pov¬ sod, pa nihče ni veael, kje si bil," Dr.Šušteršič na^to j "Pri sv* očetu sem bil, dr.Karlin bo postal tržaški škof." Tržaška škofija 22 - it bila v Avstriji najbolj narodnostno eksponirana. Italijani, n rvatje in SlovenCi^pa tudi Nemci so želeli, da zasede to stolico po odhodu^dr.Nagla človek njih narodnosti, Šušteršič je dosegel, da je prišel na to mesto Slovenec! Treba pa je bilo za to zgladiti pot na Dunaju in v Rimu! Med svojim izgnanstvom v Tirolah je bil povabljen v Rim k proglasitvi device Orleanske svetnikom in je sedel takrat v prvi diplomatski loži, - beta 1917» je nenadoma odšel v Švico na sestanek s fran= coskimi diplomati v Ziirich. Ko je prišel nazaj ? je pripovedoval: "Francija je za to, da izide iz te vojne Avstrija reorganizirana in močnejša, da tvori protiutež Veliki Nemčiji, Jugoslovansko vpra= šanje je postalo mednarodno! Francozi so bili za to, da se ohrani Avstrija, da pa se reorganizira v neko zvezno državo narodov, kjer pridejo Slovani do vpliva in moči.., 11 Zato je bil prepričan, da se bo majniška deklaracija uresničila v mejah Avstrije, Predvsem pa je pokazal Šušteršič svoje zmožnosti kot de= želni glavar Kranjske, Ta dežela je bila pod liberalno - nemško vlado ena najbglj gospodarsko zanemarjenih in neurejenih dežel v Avstriji. Pod Sušteršičevim glavarstvom so se uredile deželne fi= nance. Z naglico so se gradile ceste, šole, dvignila se kmetijska ,kultura in vse gospodarstvo tako, da je postala to ena najnapred= nejših dežel v državi. Večini napredka se ima kranjska dežela zahva* liti dr.Šušteršiču, Pričel je ogromno delo za elektrifikacijo vse dežele, proti čemur so agitirali i liberalci i klerikalni mladini! Toda dr,Šušteršič je premagal vse ogromne ovire, ki so se stavile od strani države in nemško-judovskega kapitala 3 Dobil je milijonsko posojilo v zlatu, s katerim se je omogočilo vse to delo in ki ga je potem Slovenija vračala v malovrednih jugoslovanskih dinarjih.,. Tudi kranjsko zadružništvo se ima zahvaliti za svoj razvoj in napredek predvsem njemu. V naši "zgodovinski" literaturi se vse zasluge za to pripisujejo dr.Kreku! Toda dr.Krek je prišel ob prvem katoliškem shodu šele v Ljubljano iz dunajske univerze.,," V isti dobi pa je že ustanovil Šušteršič Ljudsko posojilnico kot neko denarno centralo našega zadružništva in Gospodarsko zveze.,, Ko je liberalna propaganda grozila, da uniči slovensko zadružništvo, se deželni odbor ni pomišljal prevzeti garancije za vse zadruge, ki se podvržejo reviziji dežele in je tako pri narodu ohranil zaupanje v zadruge in rešil naše zadružništvo. Tudi proti temu so nastopali liberalci in naši mladini,češ, da bo Šušteršič spravil na kant de= želo, ki ni imela od tega niti vinarja škode... Med prvo svetovno vojno je dr, Supteršič ubranil kranjsko deželo gospodarskega propada! Kranjska je bila v vojnem ozemlju - takozvano etapno ozemlje in v vojni,so se vojaški oddelki večinoma vzdrževali iz etapnega ozemlja. Dr,Šušteršič je dosegel, da je organizacijo vojnih dajatev prevzel kranjski deželni odbor, da ni smelo vojaštvo po mili volji rekvirirati. Tako so se bremena pra= vično razdelila in je vojaštvo moralo vse dobro plačevati. Ko se je nekoč na Dunaju pri seji Ernahrungsamta pritoževal dr.Evgen Lampe nad tem, da vojaštvo prenizko plač-uje, je pristopil k njemu neki poljski poslanec in ga začudeno vprašalr "Kaj pri vas vojaštvo kaj plačuje za rekvizicije? Pri nas nihče nič ne plača". Ko t je primanj = kovalo krm§ in je hotelo vojaštvo za se dobiti krmo na kranjskem, je šel dr,Šušteršič direktno do cesarja, ki je poslal svojega adju= tanta, da sta potem skupaj z deželnim glavarjem pregledala skednje in zaloge sena in ugotovila, da Kranjska ne more veš dajati,,. Nasprotniki so hoteli uničiti kranjsko autonomije med vojno in so celo nekateri naivni poslanci.od S, .S. zagovarjali mnenje, da bi bilo. najbolje, če postane kak general .komisar na -Kranjsjk©m,,, Yse 23 - to delo je vzelo dr .Šušteršiču ogrmno truda. Zato se zn k-, v. r niš ko politiko med vojno ni mogel dosti briguti! Ravno to njegovo aeio in^Zcposlenost pa je dale. nasprotnikom v vojni psihozi v roke o= rožje za propagando proti njemu; vsega} vojske, vojnih žrtev in dajatev je bil kriv dr.Šušteršič• V tem, ko se je izčrpaval za svoj narod, so mu narod proti njemu nahujskali, da je veljal kot 'narodni izdajalec... ' V se svoje delo in življenje je Šušteršič žrtvoval za svoj narod. Sam si ni nabral nič premoženja! Daši je bil državni poslo= nec, deželni glavar in odličen advokat... Bočim so si drugi po= sebno liberalni veljaki nabrali veliko premoženje, so kupo':ali gradove in hiše, ni imel dr. Šušteršič niti svoje bajte ne! Ob polomu Avstrije so ga liberalni krogi opozorili na to, da se pripravlja za njega umor in so mu svetovali naj gre v tujino. D? vem točno - ali je bilo leta 1919 . ali 1920 . je pisal iz tujine dr,Korošcu naj mu omogoči vrnitev v domovino, da bo mogel preživljati sebe in družino, de se noče več pečati s politiko, da mu gre le za vsakdanji kruh, -- To pismo so n katoliški krogi 11 prebi-- j rali v kavarni Union in se smejali, dr.Brejc kot predsednik sio= venske pokrajinske vlade pa je izdal na obmejne policije nalog,da morajo takoj aretirati dr.Ivana Šušteršiča, ko pride na mejo. Ta odlok je bral dr.Pegan na policiji in mi je o tem pravil... Nato se je obrnil dr,Šušteršič na srbske kroge, da so mu dovolili vrnitev. Dr.Žerjav je prišel h kralju Aleksandru posredo= vat, da bi se mu ne dovolil povratek, češ, da je protinaroanega mišljenja. Kralj Aleksander pa mu je odgovorili "Dr.Šušteršič je velik diplomat in nacionalen človek.” Lasten narod, za katerega je vse žrtvoval, ga je izgnal iz domovine in mu ni privoščil niti košček kruha v domovini, Srbi pa, preti katerim je res nastopal, so bili toliko šarmantni, da so mu omogočili vrnitev v domovino... To je^tragika...! Veliko napako pa je napravil dr.Šušteršič s tem, da je po povratku v domovino zopet politično nastopil. Njegovi prijatelji so mu to svetovali... Ko bi bil peč: kal nekaj let vsaj s svojim nastopom, pa bi bil kasneje dosegel drugačen uspeh.,. Tako je pa zatonila njegova politična zvezda za vselej ... Leta 1919« in 1920 . so Sušteršičevi prijatelji še vedno mislili, da Jugoslavija oziroma SHS pe bo obstala. V Jugoslaviji je pokalo na'vseh koncih in krajih, Stefan Radič, voditelj Hrvatov, ni hotel v belgrajski parlament.,. Takrat sem pisal dr *Sušteršiču Volders, naj mi sporoči objektivno oliko, kako je z Jugoslavijo,ali je verjetno da bo obstala alijne, ker naši prijatelji mislijo, da je ta državna skupnost nemogoča, Dr Šušteršič mi je na to odgovorili "Jugoslavije je danes dejstvo, priznano od mednarodnih činiteljev. Povejte mojim..prijateljem, naj s tem računajo in naj konstruktivno sodelujejo pri ureditvi države* Pojdite v Zagreb in povejte mojemu prijatelju Radiču, naj gre v parlament in naj ne vodi abstinenčne politike, ki ne bo prinesla hrvaškemu narodu nohene koristi." V Zagreb nisem hotel iti, ker se nisem hotel vmešavati v politiko in ker bi bilo to v Sloveniji takoj vzbudilo med katoliškimi krogi sum, da hočemo razbijati S,L,S. z Radičem! Povedal pa sem nekaterim krogom, v S.L.S., da je dr.Šušteršič za Jugoslavijo, toda kljub te= mu ga je Slovenec še naprej napadal, da zunaj ruje preti državi,,„ Takoj po razsulu Avstrije je dr,Šušteršiča pozvala neka tuna velesila na posvet v Benetke glede ureditve državnih meja« Ne /eil točno, zakaj je šlo. Zdi se, da so hotoli nekateri mednarodni krogi ustanoviti neko vmesno državo med Italije in Jugoslavijo* Šušteršič pa je le poslušal in brez besed odšel,,.. Ob isti priliki , ko mi je odgovoril na moje pismo, je pi= 2 i - sal tudi! "Povejte merodajnim krogom, da je v interesu Slovencev ^in Jugoslavije, da se čimprej napravi z Italijo dogovor radi meja. Cim delj bo Jugoslavija odlašala, tem slabše bo. Italija se mednarodno politično krepi, Jugoslavija pa izgublja...” Kmalu na to je iz belgrajskega zunanjega ministrstva prišlo vprašanje, če Slovenci pristanejo na to, da se končno določi meja med Italijo in Jugoslavijo tako, da ostane pri Jugoslaviji Reka, St.Peter in Idrija. Ko je prišlo pri izvršilnem odboru S.L.S. radi tega do sklepanja, je bil strankin sklep, da ne morejo prevzeti odgovornosti za tako mejo,, ko bi izgubili Gorico. Ker merodajni slovenski krogi takrat niso hoteli pristati na italijansko ponudbo, so kasneje izgubili še Reko, Št,Peter in Idrijo... Pr,Šušteršič je torej še v tujini kot izobčenec svojega naroda skrbel zanj in delal! Kot plačilo za to, ga je slovensko ča= sopisje še vedno napadalo kot izdajalca, in slovenski narod mu ni privoščil niti koščka kruha v domovini.., Politisch Lied ein gar-stig Lied - posebno tam, kjer ni glo = boke morale! Oe se bo kdaj v slovenskem narodu pisala kaka politična tragedija, mislim, da ni primernejše snovi za to v slovenski poli¬ tični zgodovini kot je usoda dr.Ivana Šušteršiča! Dr. Janez Ev. Krek. Tudi življenje dr.Kreka je pretresljiva - drama! Žal nimamo nobene £rave slike dr.Kreka! Vsi njegovi življe= njepisi so pa tudi le retusirane fotografije, tako retuširane, da Kreka oziroma njegove osebnosti niti spoznati ni mogoče] Krek bi bil divji, ko bi bral, kaj se je vse o njem napisale! Dr,Krek je res velika osebnost v slovenskem javnem življem nju, velik mož, toda svetnik brez velikih napak pa tudi ni bil. Kdor bo hotel napisati objektivno sliko dr,Kreka, bo moral najprej osvetliti njegov naturel, to kar je podedoval že po.svojem rojstvu, V luči njegovega temperamenta se da razložiti marsikaj iz njegovega življenja in - opravičiti! Moj stric je bil v gimnaziji eno lete za njim. Dr,Krek je bil splošno znan kot med najbolj talentiranimi dijaki. Bil je na zunanje zelo zanemarjen. Šolskih knjig ni imel. 'Nosil je v šolo le en zvezek, kamor 3i je zapisoval predavanja profesorjev. Kljub temu je zelo dobro izdelaval v šoli. Neki sošolec' mojega strica ga je hotel posnemati, pa je tudi nosil v šolo "ein .Heft fiir alles". Kon= cem leta je padel v vseh predmetih! Pač ni bil talent kot Kreki Pa so se norčevali iz tega študenta tovariši: "Ein Heft fiir alles - ein Zweier fiir alles"! "Nekoč smo sedeli v sedmi šoli, bilo je krog desete ure dopoldne" - tako mi je pravil moj stric - "med poukom se odpro šolska vrata, v razred prikolovrati Krek, popolnoma pijan in ni niti znal najti svojega razreda. - Ko ga profesor zagleda, ga prime za glavo in pravi: "Mein Gott, mein Gott, so ein Mensch. Krek je šel po maturi v semenišče! postal je abstinent, pač pa je silno mnogo kadil! Škof dr.Missia ga je poslal na Dunaj, kjer je napravil doktorat iz teologije,. Kot mlad duhovnik je bil dober, korekten in goreč duhovnik. Z vso silo pa se je vrgel na delo za narod - v cerkvi in zunaj cerkve, Okrog sebe je zbiral dijake iz višjih razredov. In tako sem kot petošolec prišel 1. 1905 « tudi jas v njegovo vilo inv njegov^ krog študentov. Razlagal nam je filozofijo, sociologijo in pojasnje= val nam razna dnevna vprašanja. Dijaki.smo bili od njega kar fascinirani in kar nekam za= ljubljeni vanj! Bil je silno prikupnega vedenja do nas, inponiral nam je s svojim obširnim znanjem, 1jubeznjivostjo in delavnostjo. Erek je postal ljubljenec dijaške in pa tudi'druge mladinci Pozno zvečer smo šli skupaj z njim do tiskarne, kjer je potem delal pri uredništvu pozno v noč, - Bil je res garač! Bil je odličen govornik, tudi on med najboljšimi govorni- ki kasneje v dunajskem parlamentu! Pri vsakem svojem nastopu si je^osvojil srca poslušalcev! Bil je ljudski tribun, kakršnega naj= brz še ni imel slovenski narod! Pri ogromnem delu pa je Sobe telesno in duhovno zanemarjal „ le v njegovi sobi - sam - kakor smo rekli - idealen nered! V kotu oel kup fajf, iz katerih je kadil kot Turek ali pa je vrtil vržirr-- ko v ustih. Na zunanjost ni dal nič! Na glavi je pozimi nosil polhovko, sicer pa kako klofeto. Ko je šel nekoč na Dunaj v parla¬ ment-., mu je sestra Cilka, ki ga je oskrbovala, kupila novo črno salonsko obleko. - Pa se je v njej vle gel v vlaku na klop v tretjem razredu - in salon ni bil Na kake manire ni posebno in originalnost... Razdal je vse, kar je imel in dobil. Denar pri njem ni imel obstanka v žepu! Dr.Krek je bil pesniška duša. Večkrat nam je dijakom raz= lagal kako pesem, posebno one socialne italijanske pesnice Ide Negri, pa tudi sam je ob priliki in potrebi katero zložil! Čustven človek in poln ognja, ki je užigal„ - Zdi se mi, da je pri njem bolj prevladovalo srce kot razum in s svojo srčno dobroto in nasto= pom, si je osvajal vsa srca. Bil je nežno čustven kot ženska,če je pa vzrojil,, je pa tudi eksplodiral čez meje. Potem je bil pravo nasprotje dr.Šušteršiču, kjer je prevladoval razum - in realnost! Kadi tega je bil pa tudi dr.Erek nestalen v več T, salonski”. Vsemu temu se je smejal, dosti glčdal, rad pa je imel originale zorih! Dr.Lampe je nekoč rekel, da svojih političnih na= se ne ve , če- je dr.Krek zvečer se istih misli, kot je bil zjutraj! Enkrat navdušen Avstrijanec, Pa &a je premagala slovanska duša in ves navdušen govoril o slo= vanskem bratstvu. Bil je tipičen Slovan - čustven, zelo podoben katerim sta pač največja ljudska tribuna med Hrvati in je pač nam študentom vsem inponi= Radiču, s Slovenci! Njegovo slovanofilstvo ralo, - Bil je velik prijatelj mladine, pa tudi mladina je imela velik vpliv na njega. - Popisovati njegovo ogromno delo na vseh poljih kot easni-- kar, kot teološki profesor, kot znastvenik, kot zadrugpir in politik - kot^prosvetni delavec - nima pomena, ker je vse to itak več ali manj že popisal oir.Dolenec, le žal, da so Dolenčevi spisi o Kreku le neka apoteoza brez zadostne kritičnosti.., V tej obilici dela pa je dr^Krek zanemaril svojo duhovno stran ~ in to je njegova tragika! Škof dr.Mahnič se je nekoč izrazil v Marijaniščus "Dr, ^rakovo obilo delo ne bo imelo blagoslova, ker premalo moli,..’* Pri Gospodarski in Zadružni zvezi so pričele noreti za njim ženske in prišlo je do katastrofe, ki je dobila svoj višek v Thei= merčni aferi! To je najbolj žalostno a resnično poglavje njegovegp življenja! Dr.Krek se je boril mnogo sam s seboj, a njegova senzitivna narava ga je večkrat premagala. Nekateri sodijo, da je bežal pred tem demonom v Št.Janž, kamor je prišla za njim neka taka ženska oseba in to ga je tako razburilo, da ga je zadela kap. Koliko je na tem resnice, nisem mogel objektivno dognati. Povsem pa je zelo verjetno, da mu je vse tc izpodkopalo živce in zrahljalo zdravje in mu prineslo prezgodnji grob. 26 Nastane -vprašanje, kako je to, da se je dr.Krek priključil takozvanemu mladinskemu gibanju in je postal končno celo nekaka kulisa, za katero se je to.vse več ali manj skrivale? Jasno je, da je pri tem igrala veliko vlogo njegova lju= bežen do mlade inteligence, s katero je vedno živel v najošjih stikih, . v Nadaljni razlog bo njegovo pesniško slovanofilstvoI Dr. oušteršič na to kot politični realist ni dal mnogo. -Saj je videl jasno v vsej politični zgodovini, da noben slovanski narod ne dela kake slovanske politike, marveč le svojo lastno! Le Slovenci smo bili v svoji majhnosti vedno naivni Slovani, ki smo verovali v nek slovanski ideal in slovansko.skupnost! Posebno dijaška mladina je gorela od tega slovanofilstva! Cehi so zatirali Slovake in so prepevali o slovanstvu le takrat, kadar je bilo to njim v korist! Kako so nas po razsulu Avstrije prepustili v politiki napram Itali= ji na cedilu, samo da so sami več koristi za se izbili] Rusi,Polja= ki, Rusini - nikjer nobenega' pravega slovanskega čuta,! Saj so Rusi preganjali Poljake in Rusine bolj kot Nemci, Poljaki' Rusine bolj kot Nemci! In med Hrvati in Srbi?! Dr.Krek pa je bil - tako kot Radič - velik slovanofil in v tem oziru je prišlo, že prej večkrat do nasprotja med dr.Šušteršičem in dr.Krekom, posebno med prvo balkansko vojno! Dr.Krek je bil za Srbe in je pisal oziroma naročal srbofilne^članke, ki so nam v avstrijski politiki zelo škodovali, dr.Šušteršič je nastopil proti temu in dr,Krek se je uklonil, ko je videl, da je kaka 'srbofilna politika za Slovence v Avstriji zelo škodljiva... Toda vse te diference so se vedno zgladile v prijateljskem tonu in ozračju! Oba moža sta bila v resnici prijatelja med seboj! Oba sta se nekako dopolnjevala v javnem življenju - : hladni.Šu¬ šteršičev realizem in.Krekova srčna struna... Razum in srce sta skupno, delovala v največji'harmoniji in sta žela si ja j ne . uspehe,,, Te harmonija pa'se je pričela krhati! Pritožbe, mladih,' 1 da ta ali drugi ni bil dovolj upoštevan, da ta ali drugi "ni dobil službe - so'nujno vplivale na čustvenega Kreka. Mladina je šla V jugoslovanstvo - in dr.Krek - navdušen Slovan - za njo! V vojni„psihozi se je vsaka diferenca še bolj potencirala, nasprotniki dr.Šušteršiča so z lažjo in zavijanjem prinašali dr,. Kreku na ušesa vse raznovrstne reči. Dr.Krek je bil zelo občutljiv, strasten v ljubezni in drugem ekstremu posebno'zadnja leta. - Ma= lenkosti, ki nekdaj niso nič pomenile, so znali nasprotniki dr, Kreku spretno garnirati in v njem je vedno bolj padalo prijateljstvo in je raste! odpor. Tako je n.pr., dr.Krek silno zameril dr.-,Lampetu in dr.Šušteršiču napredek Kmetijske družbe, ki je postala neka • konkurenca Gospodarski zveži. Pred vojno bi se bili morda temu sme= jali, med vojno pa je konkurenca med Kmetijsko družbo, katere pred= sednik je bil dr,Lampe, in med Gospodarsko zvezo, ki jo je vodil dr.Krek s '.'strokovnjakom”?! Gostinčarjem. Dr,Krek ni bil pač noben gospodarstvenik, tudi v izbiri svojih sodelavcev ni imel sreče. - On-je pač znal popularizirati zadružno misel, kjer je pa sam kaj "gospodaril” - je pa bilo gospodarstvo - bolj na slabih nogah...! Bil je pa občutljiv za kritiko in dozdevno konkurenco... Tudi politik dr.Krek ni bil! Pač velik ljudski tribun, to= da politik pa ne, še manj pa kak diplomat.-.. Dr,Lampe mi i je o tem pravil in tudi v njegovem dnevniku sem bral zapisano, kako se je izrazil o njem dr,Korošec,mislim, da 1. 1915* 3 "Dr.Krek ni za po= litiko, najbolje je, da pusti vsako politično^udejstvovanje.,. ,f Mladi so mu pa pripisovali vse - zmožnosti in vse uspehe slovenskega, javnega življenja, tako, da smo se morali pogosta temu naravnost smejati! Dr.Krek je po tej propagandi bil na vseh poljih - 27 voditelj slovenskega naroda, on je ustanovil vse zadruge, - vso prosveto, vse, kar se je naredilo - so pripisovali le dr.^reku in to gre še do-nes naprej.,. Ko še dr.Kreka ni bilo, se je naše za= družništvo razvijalo, in kasneje so drugi mnogo več naredili za njegov razvoj kot dr.Krek, toda - vse,- vse to je "sad dr,Kreka," i Seveda študentje so občevali le z dr,Krekom in poznali vse le od njega - in tako jim je bil dr.Krek vse.,. Tudi pedagog dr,Krek ni bil! Pri i^ladih je preveč govoril o tem, kako vlogo bodo igrali v življenju. - In ker niso postali takoj vodilne osebnosti, so pač postali mnogi malkontentje..,Nje= gova zanemarjenost in preziranje zunanjosti in oblik lepega ve= dsnja, je v mnogih rodilo neko smešno posnemanje v "demokratičnih manirah"! Toda quod licet lovi, non licet bovi! Dr,Kreku je to ne=' kako pristojalo, njegovi posnemovalci so pa postali smešni! Dr,Krek zadnjih let življenja ni bil več nekdanji Krek! Postal je občutljiv in razburljiv in skoro malenkosten, kakor sem omenil v svoji zgodbi o knjižici Prosvetne zveze! Zdi se, da so žele intrige nekaterih, da ga hoče dr,Šušteršič "spodriniti" - uspeh, kajti nekoč se je v neki družbi vehementno izrazil? "Jaz ga bom vrgel - "namreč dr.Šušteršiča! To je tragika! Dr.Šušteršič je smatral dr,Kreka za svojega velikega prijatelja, spozabil se je celo tako daleč, da se je po= služeval nedovoljenih sredstev, da ga rehabilitira.,, Ta mu pa isti trenotek postane nezvest - in se pridruži njegovim nasprotnikom,,. Zdi se, da je ravno s Theimerčno afero počila srčna struna, tako da je prišlo do razpoloženja: Wo' dio liebe Peld, da sieht man laut,-r Pehlef, .Prokletstvo greha,,,! Po mojem mišljenju je manjka= lo dr. 'reku 'duhovniške ponižnosti in ga je to silno trlo, da so duhovniki zahtevali, da se mora umakniti iz javnega življenja^po Theimerčni aferi in tudi to ga je odbijalo, da je bil po dr. Šu= šteršičevih mahinacijah na zunaj nekako rehabilitiran... Tu je bil zadet njegov ponos. In tako jo Theimerčna afera postala razpotje, kjer sta so razšla ta dva velika moža in kjer se je razbilo njuno prijateljstvo! Res, velika tragika! Škof dr,A.B,Jeglič. Težko je duhovniku pisati o svojem škofu! Omejil se bom na to, kar se mi zdi nujno potrebno! Gotovo je, da je bil tretji glavni akter v tej drami dr, Anton.D,Jeglič, ljubljanski škof. Tudi njegova osebnost je v do= sedanjih spisih popisana le panegirično, kakor so vsi životopisi dr. Kreka. In vendar bi obe markantni osebnosti zaslužili, da bi dobi= la vsak svoj življenski portret, kakoršna sta_v resnici bila. ~ Slikar.Sterle je napravil o škofu dr,Jegliču odličen por= tret, ki kaže markantne poteze njegovega obraza. Že ta portret kaže moža gorenjske odličnosti. Pogosto s« je slišal pregovor: Med Slovenci so najbolj trmasti Gorenjci, med Gorenjci Begunjci, in mod-Begunjci Jegliči in med Jegliči dr.Anton Bonaventura Jeglič.,,., ■Seveda je to treba sprejeti cum grano salis! Na vsak način je bil dr.Jeglič mož močne volje in silnih živcev! S to močno voljo ■na' s e je družila neka preprostost, skoro bi rekel naivnost duše in ču¬ stvenost, ki ga je pogosto zavedla v prenagljena dejanja. Nekoč je vprašal tržaški škof dr,Nagel na kolodvoru znanega mi župnika; "Kaj" je razlika med vašim škofom in menoj?" - Na to je sam dal ■ je odgovor* "Jaz sem nagel, vaš škof je pa prenagel..." Škof dr., Jeglič je bil osebno svetniški tip, mož molitve,_pokore in poln ognja za čast božjo in zveličanje duš, V svoji čustvenosti in naglici pa se je večkrat zaletel in tako sebi in drugim napravil - 28 marsikako bridko uro, tako 'n.pr. v zndni zadevi .Vodiške Johance, z brošuro Ženinom in-nevesta^ itd, Politik irr diplomat on-ni bil! Žalfbog ;se je preveč spuščal na politično- strankarsko polje in ni znal vedno ohraniti neke di= stance od .dnevne.politike. Prej je večkfat preveč podlegal vplivu dr, Ivana Šušteršiča, na to pa- popolnoma ''takozvanim mladihom-! Bilo je nadvse mučno, ko_je v pastirskem, pismu, ki se je bralo, na priž= nicah,^posegel v boj med starini in mladini in nastopil proti dr, Ivanu Šušteršiču! • .Kaj je nagnilo škofa.dr,Jegliča, dd.se je.odločil za mladi= ne in da je v to borbo angažiral celo svoje cerkveno dostojanstvo? Brez njegovega posega v ta'razpor bi bilo mladinstvo. čisto gotovo doseglo polom oziroma vsaj do razula Avstrije bi .ne, bilo prišlo na površje - pa tudi-kasneje najbrž ne! •Dr.Jeglič je bil ves vnet za mladino in .mladinske or= ganizacije ! .De je kje videl Orle in Orlice,, ,je bil kar vzhičen! !o njegovo navdušenje so'Večkrat izrabljali. Oe se. je hotel kak mlad duhovnik^prikupiti škofu, je 'Ob birmi zbral ‘čim ven Orlov in Orlic ad hoc- č.e^je bilo treba tudi iz drugih župnij - in to je. škofa tako navdušilo, da je prezrl druge pomanjklivosti pri dušnem pa= stirstvu,,.! Nekoč" sem-mii : v nekem elaboratu napisal, kako ga s tem večkrat ''potegnejo”'in sem mu popisal ta-le. slučaj;, V neki župniji so imeli le enega mlbdenlča v Marijini družbi, župnik pa je v svo= jem poročilu napisal,' da jih je - 70. - Ob priliki birme je škof na vso moč hvalil ''dobre mladeniče, katerih je toliko v Marijini druž= bi.” Sev.da so se fantje ped-korom spogledovali ter izpraševali,kje so tisti fantje,..! Tod-a ; škof je'bil vesel in zadovoljen, župnik in kaplani , pa tudi . z vizitacijo, , , .... „ Začetkom razdora'je škof stal na strani dr.Ivana Šušteršiča in je obžaloval metode mladinov ;'Še poleti 1916., ko sem prišel .v Ljubljano, je. .bil nekako nevtralen, ha to pa se je-izvršil pr.eokret. -Zdi se, da je na njega vplival najbolj ta-le argumenti "Vsa mla= dina je proti. Šušteršiču, ce Šušteršič ostane, bomo izgubili vso mladino,.," Proti tej argumentaciji mu je dr,Lampe omenjali "0d= rasli morajo voditi mladino, ne pa mladina odraslih,Vpliv mladi= ne na škofa in druge vodilne kroge, je dr’.Lampe označeval z besedo "pajdokracija" - vlada otrok! Drugo, kar je.vleklo škofa Jegliča na'stran mladinov,^je bilo njegovo slovancfilstvo - naivno vseslovanstvo! Ze v dijaških' letih se je navduševal za slovanske ideale! Kot škof je prišel is Bosne v Ljubljane poln slovanofilja,in je kot tak obsojal razdor med "klerikalci in liberalci" v Sloveriji. Nekako narodno edinjaštvo mu je bilo vzor! Zdelo se je, da se celo nagiblje fia liberalno stran/ ki je nosila nacionalni zvonec, čeprav je v .zvezi z Nemoi zatirala slovenski narod! Dr.Tavčar in Hribar sta'kaj^rada takrat prihajala k novemu škofu. Škofa.Missio je liberalno časopisje prej strupeno napadalo, sedaj pa de pozdravljalo prihod dr,Jegliča! Du= hovniki so bili zaskrbljeni in začudeni! Toda tedanja duhovščina je. bila sicer udana svojemu škofu.in ga je spoštovala, pa si je upala tudi škofu povedati resnico z vsem spoštovanjem. In tako "je na prvi konferenci dekanov pozdravil Leskovški dekan Švajger škofa Jeglič*a v napitnici z besedami: "Prevzvišeni, vi z nami^ mi ž vami, vi zo=* per nas, mi zoper vas..,'" Tako je škof dr, Jeglič kmalu sprevidel, da o kakem narodnem poštimovstvu na račun katoliškega gibanja du= hovniki nočejo ničesar slišati, na drugi- strani je pa tudi kmalu sprevidel, da je'liberalni stranki nacionalizem le krinka,'za ka= tero se je skrival kulturni boj. Toda nekak mladinski narodnostni idealizem'- o vseslovanštvu pa je v Je.gličp- vedno ^ostai;-Bil je res velik Slovenec, velik narcd.nj.akj - 29 - Ko je enkrat' okrog 1,1914-» s škofom z Linza na Dunaju, in mu pripovedavl, kako je vse "versko življenje v ljubljan= ski škofiji lepo organizirano, jo pristavil: ‘'Do zdaj smo narod organizirali cerkveno, sedaj ge bomo pa tudi nacionalno,” Na to mu je linški škof odgovoril: "Aber sie werden mit dem Liberalen ni c ht die gleicben Bockspriinge mach^n konnen. :l Neprestanim klevetam, da dr,3u iteršič ni narodno čuteč,da njegova politika ni narodna - je končno podlegel tudi škof dr, Jeglič! Mladi so bili vedno okro^ njega, dr,Šušteršiču in dr.Lampe= tu pa se je zdelo že neumno vedno popravljati utise, ki jih je na= pravljala na škofa mladinska propaganda... "Verni mladeniči, verna mladina...” ta je dobila polagoma popoln vpliv na njega! To škofovo slabost - ali če hočete - tudi odliko kakor se vzame, so znali mladi zelo spretno izrabiti! Se bolj pa kasneje takozvani krščanski socialisti! Kadar so krščanski socialisti prišli "v nevarnost, da bi bil škof mogel spoznati njih krinko in sociali^ stično ozadje, pa so napravili kak ' obhajilo ter povabili k t j pobožno; prinesli o tem dogodku poročilo, ki rn pobožni" so... ter da so vse 5 tam--tam", skupno sv.mašo in sti škofa ali pa so mu drugače naj bi dokazovalo, kako "verni ^ovorice o njih marksistični na= trojenosti le kleveta. - Dobromisleči škof, v katerem ni bilo zvijače, ki je bil ves zaljubljen v mladino, je v svoji nekritičnosti in zaupljivosti vse verjel mladini.,,, ki mu^je znala spretno pihati na srce... Ko je pa dr.Šušteršič z ozirom na vedno bolj rastočo propa¬ gando mladinov skliceval duhovnike iz posameznih dekanatov na aestan ke, kjer jim je razlagal ves položaj, so pa mladini spretno to iz= rabili pri škofu, češ, da mu hoče Šušteršič odtegniti duhovščino.,, Tu je bil pa seveda škof zelo občutljiv ! Ko se je škof vedno bolj nagibal na mladinsko stran, so spretno v Jegliču budili misel, da je on poklican, da vzame politične vajeti v roke in postane slovenski "Mojzes" posebno pa so postavili škofa na čelo pro= Polagoma je pagandi za majniško deklaracijo. (J v tako j&lič nekaka"kulisa, za katero se je skrivalo zelo mladinstvo,.. Ko je pa na to škof odločno stopil na in sc potom njega in prelata Kalana dobili mladini v roke in K.T.D., je bila zapečatena usoda "starinov" v slovenskem du. - postal dr. spretno vse stran mladinov Slovenca naro=? Duhovniki starini, so med tem časom pa večkrat pošiljali deputacije k škofu! Toda bilo je vse zaman, pri dr.Jegliču so imeli vedno laiki večji vpliv kot duhovniki! Ko so ga nekoč duhovniki opozarjali, da bo v novi državi Jugoslaviji - prevladovalo pravo= slavje in da bo to -velika nevarnost za katoliško cerkev,jim je v svoji naivnosti odgovoril: "Pravoslavni se bodo spreobrnili, se bo= do spreobrnili...." Kako bridko razočaranje je doživel na to v Jugoslaviji o= zirorna v državi S.H,S,! V Macedoniji so celo.pod turškim režimom lepo delovale grško katoliške župnije - mislim, da po številu 6J V Jugoslaviji - celo v času, ko je bil dr,Korošec v vladi, so vse te župnije uničili, ker "v državi carja Dušana Velikog - ne sme biti druge vere kot pravoslavne" se je izrazil neki uradnik v Mace= doniji! Ker je škof odločno stopil na stran mladinov, si duhovščina ni upala več nastopiti tako proti njim, večina je utihnila! Pod škofovim okriljem se je pričela sedaj strahovita propaganda v vseh časopisih, ki jih je izdalo K.T.D. proti dr.Šušteršiču in gonja po vsej'deželi, češ, da je proti majniški deklaraciji, da je izdaja= lec naroda.- Dr. Šušteršič in dr.Lampe bi bila kaj lahko vpregla proti to j propagandi državno obalst, toda nista hotela radi škofaJ Ko sem nekoč 1,1917. vprašal dr,ev,Lampeta, zakaj ne nastopa dr* bušteršič in on ostrejše proti temu, je .odgovorili "Škof je tam,,. Ko je prišlo do.občnega zbora E.T.D., bi bili kaj lahko vrgli starini, ki so imeli večino, prelata Kalana in mladine ven in prevzeli v roke vse časopisje! Toda na občni zbor je prišel sam škof! Ko je dr,Lampe_pričel govoriti: "Gospodje, zavedajte se od« govornosti,,»" so pričeli nekateri mladi duhovniki vpiti na njega : ostentativno, da bi jih videl škof: "Lump, falot, izdajalec,, 0 ,! In škof se.je k vsemu temu smehljal, - Ko je dr,Lampe to videl, je obmolknil. . »_ Neki duhovnik je šel na; to ostentativno iz dvorane in se izjavili "Se nikdar me mi bilo sram, da sem duhovnik, kot me je danes," Proti škofu^ne dr,Šušteršič in dr,Lampe .niso 'hoteli nasto« pati,., in tako je šel val hujskanja po deželi in zajel ves slo« venski narod,., Toda posledice svojega dela je mogel škof Jeglič sam, v ide« ti! Ko je bil v pokoju v samostanu Stični, se je parkrat izjavili "Oim bolj vse premišljam, tem bolj se sprašujem, kam smo zapeljali svoj narod..."- Dr.Evgen Lampe. Morda res največji slovenski talent! Teološko, filozofsko, umetniško, socialno gospodarsko globoko izobražen, da je bil u= žitek z njim razgovarjati se! Znal je skoro vse evropske jezikea nemško, italijansko, angleško, špansko, rusko - 1 Lo skrajnosti korekten duhovnik, ki je redno maševal - še .celo v bolezni - dokler je le mogel, ki je molil svoj brevir redno, četudi je bil silno zaposlen! Dialektik in govornik, kakoršnih je malo! Gorje mu, kdor je prišel kot nasprotnik v roke njemu! Vse svoje^obširno delo - naj bo kulturno, socialno, gospo« darsko ali politično, je uravnaval le s katoliško načelnega stali« ščal Bil je v vsem Mahničev gojenec in prijatelj dr.Aleša Dse« ničrnika! Priden in zaposlen kakor mravlja! Za to ni imel časa, da bi se pečal z malenkostnimi problemi, ki so se obravnavali po kavar nah med mladimi, ki takrat med vojno pogosto niso imeli drugega de« la, kot uganjati kavarniško politiko. Nekoč ga je poklical k sebi škof dr. Jeglič in mu rekel, naj gre večkrat med mlade v kavarno, da bo imel več stika z njimi in vpliva. Dr,Lampe se je nasmehnil .in rekel: "Prevzvišeni, jaz nimam časa za politiziranje po kavarnah." To je bilo res tragično. L,.' V presojanju tedanjih dogodkov je treba pomisliti,.da smo bili v ožjem vojnem ozemlju, da je bilo treba neprestano braniti slovensko gospodarstvo in kulturo pred uničenjem. Deželni odbor, recte dr,Ivan Šušteršič in Lampe, - sta delala noč in dan, dosti« krat dr,Lampe ni imel časa na razpolago, da bi redno jedel, da bi rosila v vojni slovenskemu narodu, kar se je moglo rešiti. Na eni strani borba proti nemštvu, ki je izrabljalo vojno za svoje namene, na drugi strani proti vojaštvu, ki se je hotelo preživljati na račun Kranjske, borba s bojnimi težavami za preskrbo naroda z ži.vili in drugimi potrebšcinami,_ za to so pa ljudje,, ki niso imeli drugega posla kot da so posedali po kavarnah, vse delo le blatili in izrabljali vojno psihozo za agitacijo proti deželnemu odboru,,, Dr. Ev gen lam pota jc ravno to odbijalo od mladinov. > Sam mi jo nekoč pravil: -”Mene- je najbolj odbilo od mla/linov to, ko sem sam - 31 - v videl krivico, ki jo delajo dr. Ivanu Šušteršiču z raznimi lažni= mi očitki. ''Ir. Evgenu Lampe tu so ponujali vodstvo stranke,- če stopi na njih stran, toda nj^ga je to še bolj odbijalo, ker je bil značaj, zvest prijatelj, ki ni iskal svoje kariere, kot so jo dxu= gi. - Bil je pač Kranjec in Notranje c, ki se mu je gabila vsaka nizkotnost.,, Se po njegovi smrti so blatili njegov spomin iz vseh po= litičnih taborov I Govorili so, da je izvršil samomori Po razsulu Avstroogrske je prišla Zadružna Centrala zveza zadrug, ki jo je ustanovil dr,Lampe potem, ko so vrgli starine iz Zadružne zveze in je imela večino kranjskih zadrug, v velike težave. Njeno blago je bilo raztreseno po raznih delih bivše Avstroagrske, Triba je bilo vse to reševati. Bilo je več zamotanih kupčij še v teku, de= nar za blago že plačan naprej. Cene blagu so trenotno silno padle in grozila je velika izguba. Kanonik Jožef Šiška, ki je bil rav=? natelj Centrale, je čisto odpovedali Da preprečim večjo katastrofo, s„m tar na svojo roko prevzel vodstvo zavoda. Videl sem, da^ju nuj= no, da pride v Ljubljano predsednik dr,Lampe, ki je bil zbežal na Dunaj, pred ljudmi, ki so mu pripravljali umer. Pišem mu na Dunaj, kako je s Centralo in da je nujno, da pride v Ljubijano,Kljub ne¬ varnosti za svoje življenje in komaj prestani ledvični bolezni se je takoj odpravil na pot. Tbdaj pa so bile železniške zveze zelo slabe. Na Zidanem mostu je moral četrt ure daleč nositi svojo prtljago sam, bolehen in slaboten, prišel je na vlak ves prepoten in je moral stati v mrazu zunaj na pločniku. Zvečer pride v Ljublja= no ves premražen in prehlajen. Drugi dan je že dobil močno mrzli= co, pa je kljub temu šel v Zadružno Centralo, kjer smo cel dan raz- motrivali razne njene posle. Zvečer je moral v posteljo, tretji dan pokličemo zdravnika dr.Jenka. Ko pride zdravnik od njega mi pravi« n Z njim je konec, influenca s pljučnico, vnete ledvice, - ni rešitve Pokličem p. Placida, ki ga spovv; in pripravi na smrt. Nato ga ob= hajam in mu podelim sv. poslednjo olje. Potem se vsedem k njegovi postelji in mu pričnem govoriti« "G.doktor, saj vidite, kako je nevarnoj napravit, testament." Nekaj časa me gleda, nato pa pravi« “Saj ničesar nimam, kaj bi dcle.l testament." "Pa imate knjige, opravo, najbolje je, da se vse uredil" Zato mi pravi« "Mater imam, za njo moram skrbeti, saj je itak vse njeno,., "Kmalu nato je pa= d^l v nezavest in je polagoma skoro neopazno izdihnil, To je resnica o njegovi smrti J Ko grom na to v stolno zakristij« naročit takoj sv. mašo za njega, me sreča na stopnicah prof.dr,Jerše. Ko mu povem, da je dr,Lampe izdihnil, mi pravi« "Umrl je naj večji slovenski talent... n Tudi tega nam je ugonobil žalostni razdori Kako bi ga bil rabil slovenski narod v novih razmerah[Mar¬ sikaj bi bile drugače, če bi bil še živel dr,Evgen Lampe^in če bi ga bili pustili kaj de latiI Toda mislim, da ga je Bog rešil še pred večjimi ponižanji in še večjim duševnim trpljenjem, kakor ga je doživel zadnja leta svojega življenjal Se nikdar Se mi ni za= gabila politika tako kot ob smrti tega moža! Vse življenje je po= svetil svojemu narodu^ katoliški zamisli javnega življenja, pa je umiral takorekoč zavrzen in oblaten od lastnega naroda... Kaj vse stori politična strasti Kakor mora mi je prihajalo na misel« Slo^ venski narod, kaj bo vse nad te še prišlo... I Kdo se bo se žrtvo= val za tebe? Dr. Anton Korošec, Prvič v svojem življenju sem ga videl na III. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani 1.1906, Lep, mlad mož, prijetne zu= - 3 ?- - nanjosti in finih manir, odličen govornik, To ju- til prvi utis, ki som ga doril •© njem* Prvič pa-s^m se srečal.z njim Osebno po = ratu,, ko je prišel nekoč is Bulgrada .v Ljubljana kat ministrski, ped« predsednik. Stanoval je v Marijanišču, kamor sem šel prosit za p®= sredovanje v^zadevi Zadružne centrale« To srečanje pa mi je pusti« 10 za colo življenje neprijeten utis. Prihajali so k'njemu g^ne« rali, politiki in jaz bi' najbrž ne bil mogel priti do njuga, ko bi ne bil posredoval-pokojni-prelat Andrej Kalan. Ko'pridom k njemu, me jo sprejel zelo, zelo hladno. Kadil je fino debelo cigaro, nje = gov nastop mogočen dobil s c m utis, da mu ju šlo v glavo t©, da jo ministrskiij-iedsednik! Ko mu razložim položaj Zadružne centrale in ga-prosim za pomoč, da bi se ta zadružna organizacija v redu likvidirala in sanirala, je zamahnil z viška ž roko rekoč« "To je za nas balast,.,” Od,duhovnika sem pričakoval čisto drugačen sprejem in nastop! Mirno mu razložim, da sem prejel v roke sanacijo tega zavoda radi tega, ker,bi njegov polom povzročil veliko škodo vsemu narodu in posebno'katoliški, skupnosti in tudi politični stranki, Sele, ko je prelat Kalan na to povdarjal, da bi bil kak'polom pri Centrali za vse - ne samo za starine - velik udarec, je nekoliko dobrohotnejšu govoril o zadevi ter se izjavil, da bo pač skušal kaj storiti... Dejansko kasneje ni storil ničesar za tol Dobil^sem utis, da se boji, da bi mu Srbi kaj očitali, če bi se kaj angaži= ral za to zadevo,.„ Njegova osebna naj lepša lastnost je bila po mojih opazo« vanjih - radodarnost in nesebičnosti Za reveže, za nase dobrodelne organizacije, za katoliško kulturne' namene je bil vedno pripravljen globoko poseči v svoj lastni žep. Kljub temu, da je bil toliko let ■v Jugoslaviji minister, celo ministrski predsednik, ni imel skoro nobenega osebnega premoženja, Nekoč b'i bil "rad kupil v Kranju hišo, da bi mogel prihajati tja na počitnice. Pr.Gorjanec, ki je tu po= sredoval, mu je našel primerno vilo, ki bi bila stala ca. 300,000 dinarjev. Toda dr.Korošec je izjavil, da ne more zbrati toliko de = ‘nar j a. Ko smo bili v Belgradu ‘v ječi, smo govorili s Srbi in jim pravili,^da nima dr.Korošec nič denarja in niti bajte ne svoje, so se tema čudili rekoči " Pa kakov ju tak minister, če ne zaradi vsaj cn-milijon^dinarjev .pa gcdino.., !! Naši vodilni možje v katoliških vrstah obuh struj so bili resnično nesebični javni delavci, ki ..niso iskali svojih lastnih gmotnih koristi ! In rto častno spričevalo bo morala dati zgodovina tudi -dr;Korošcu. , r - 0 njegov,ih političnih sposobnostih se je izrazil pred menoj dr,Evgen Lampe sledeča« "Pr,Korošec je sijajen političen intri= gant. Kadar ga je dr,Šušteršič poslal s kako tako nalogo, jo je vedno odlično izvršil. Nima pa sposobnosti za politični koncept, v težkih situacijah ne najde izhoda in za političnega voditelja nima primernih lastnosti," Pr.Vladko Maček je dr.Korošca tako karakteri= zirali "Pr,Korošec je le taktiz^r, vsa njegova politika je le tak« tika hrez ravne linije-in načelnosti, usmerjena na trenotni uspeli brez dalekovidnosti." Pa. j e--bil dr.Korošec odličen političen taktik, ki je znal nasprotniku spodnesti noge, je pokazal , posebno v slučaju, ko je vrgel ministrskega predsednika Sto Radinoviča. Ves Belgrad se je takrat smejal in občudoval dr.Korošca. "To je' majstor", so^govori« 11 in to je Srbom imponiralo, Srbi so ga smatrali za najvučjega jugoslovanskega političarja, edinega, ki je bil kos srbskim poli« tienim mahinacijam. In Srbi so v tem pravi mojstri, orientalci! Ce sem pa poslušal njogovc politične ekspozeje, sem se vedno spomnil na Lampe tovo kar akte finanijoi Političen položaj je zelo dobro karakteriziral,. izhoda pa ni znal-.nakazati jasno. V vsem _ 53 - so mi go zdo.lc no ko nihanje som in tja, neka nesigurnost! Postal gotežkih, dobah ministerski predsednik Jugoslavije, toda kake rešitve iz kriz ni naJdl, Pričetkom Jugoslavija ge til gotovo centralist, Jugoslo« ven. 0 tem ni dvoma,, Ko pa so Srbi pokazali svojo barvo in smo prišli iz bratskega zagrinja v bratski zadrglaj, je postal autonoi mist, kasneje v preganjanju federalist. Bil ju sicer resničen de= mokrat, toda vstopil je tudi v vlado diktature. ~ Kar je prej oči« t"l dr 9 Šušteršiču, da je avstrijski oportunist, to je sedaj sam de¬ lal - oportunistično politiko! Sedaj je sam spoznal celo v mali Jugoslaviji, kjer so se Slovenci dosti lažje uveljavljali kot v veliki 'Avstroogrski, kako težko je voditi politiko malega naroda! Pekoč je povdarjals "Ko bi imel vsaj 60 poslancev v parlamentu, toda nas j. le - n ca„ 20". _ Oportunistično politiko so večkrat ne samo nasprotni, mar« ' ve 9 tudi katoliški slovenski krogi očitali dr.Koršcu. Toda v tem oziru mislim, da njegovi kritiki preostro sodijo. Politik pač mora računati z realnimi razmerami, Ko je spoznal srbijanske razmere in posebno manire in diktatorsko žilo kralja Aleksandra, je videl, da v danih razmerah ni možno kaj doseči za slovenski narod z radikalno opozicijsk • politiko«, Bili smo pač v bratskem zadrglaju, v jeti in zajeti v centralistično velesrbsko državo in miselnost. Slovenski narod pa tudi ni bil disponiran za kako radikalno politiko, Paš narod je b.il preveč razvajen in je hotel od politike vedno materi - alnih koristi, na žrtve pa ni bi' pripravljen. Cisto drugače - kot Hrvatje! Peki hrvaški kmet je rek.,1 dr.Mačku: "Mi vstrajamo, če tudi Domo hodili bosi in v sami srajci in gatah", prej bodo Srbi opešali kotami," Slovenci niso bili taki. Ko je 1,1932, nastopila diktatu« ra in smo bili vrženi v nemilostno opozicijo, ko nas je davil na v s on poljih s rbsko-kraljevi režim in liberalni slovenski njego« vi sluge, so se kaj kmalu pok-zal., med našimi skupinami razne stru= De^in osebnosti, ki so skušale za hrbtom koketirati z diktatorskim jpežimom, Uhajati so pričeli celo poslanci. Tako so n.pr» poslanca tebota v Mariboru komaj z raznimi gospodarskimi bonitetami obdrža« 1;L j,da ni prešel v tabor režimov cev u Dr,Gosar se ju razgovar jal z režimom, drugi so zopet med narodom delali propagando, da je treba dolati^pr- ktično politiko, rušim ju grozil, da nam uniči našo za« družništvo, naše prosvetno delo itd. Vedno glasnejši so postajali glasovi posebno iz kmečkih vrst, da je treba prilagoditi se... In tako je moral dr ..Korošec tudi v diktatorsko vlado proti svojemu prepričanju, da prepreči večje zlo t in da se mu stranka ne razsuje! Pi bila torej njegovh oportunistična politika le njegova krivca, marveč več ali m ang krivda colega naroda... Vendar pa je napravil dr, Korošec velike napake v svojem političnem delu! -Pri n j ek Su je pokazala, da je obmejni Slovenec. V Avstriji je bil slovenski narod razdrobljen na posamezne kronovine, dežele, ki so imel veliko autonomijo. Toda le na Kranj« skemse ju po dolgem boju preti liberalno nemškemu obroču, ki ju tlačil v vseh ozirih slovenski narod, posrečilo, da je dobila, v roke oblast slovenska in katoliška večina, V vsuh drugih deželah Pa so bili Slovenci potisnjeni v manjšino, ki ni imela nobenega vpliva na deželno vlado in gospodarstvo. Paši ljudju niso imuli tako nobeno prilike, da bi se-v praksi izvežbali v upravi in v na« rodnem gospodarstvu, V obmejnih deželah se je vodila le "narodna" pHtika, opozicija, kritiziranje, narodno nav duš o vanj e, borba za nacionalne pravice v šoli in uradih. Ko smo na Kranjskem bili že daluko preko teh nacionalnih borb in fraz, ter se je vse koncentri« ralo predvsem na kulturni in gospodarski napredu-k, sc v obmejnih - 34 - deželah to delo smatrali kot nekak oportunizem, kot neko popušča« nje v narodnostnem boju, pa tudi kot neko zanemarjanje obmejnih Slovencev I t Dr.Korošec ni bil nikdar v kaki praktični šoli deželne uprave in gospodarstva. On ni poznal važnosti deželne autonomije. In tako tudi ni v pričetku Jugoslavije pojmoval važnosti narodne nulturne, politične in gospodarsko autonomije. Zato je bil v resni= ci tedaj^centralist, kakor so bili vsi, tedanji vodilni krogi S.L.S, Oe smo- tedaj osovraženi starini tu in tam omenjali, da je troba^ob ustanovitvi Jugoslavije deželno kranjsko autonomijo raz¬ širiti na vso Slovenijo, če že ni mogoče ustanoviti državnega slo« venskega ozemlja, so nam odgovarjali, da je to le starinsko niša 1jenje, da mora biti en narod, ena država, da sedaj ni ne dežel, no razlike mod jugoslovanskimi narodi,.. Ni krivda dr.Korošca samega, da^ja to bilo tako takrat, marveč so bili tega mnenja vsi ali vsaj večina tedanjih vodilnih osebnosti. Mi starini smo pač obžalovali, da se je od slovenske strani uničila deželna autonomija, toda naš glas je bil glas vpijočega v puščavi! Ko so je pa dr,Korošec razgledal v Srbiji in je spoznal raznem, takrat je uvidel potrebo slovenske autonomije, toda žal - prepozno! S tem je bila zapečatena usoda Jugoslavije, ker jc cen=* tralizem prinesel v sebi' kal razpada, in povzročil strahote ob raz= sulu Jugoslavije 1941» Ta štajerska mentaliteta, o kateri som prej govoril, oziro= ma mentaliteta več ali manj vseh obmejnih Slovencev, je bila tudi največ kriva, da je dr,Korošec zapustil svojega prijatelja dr.Ivana Šuštaršiča in šel za mladini., Slov anofilštv o, jugoslovanstvo brez realne podlage jc bilo predvsem razširjano med obmejnimi Slovenci, kar je pač razumljive, ker so morali toliko trpeti od strani Nemec, v! Dr, Šušteršič ju smatral dr.Korošca kot svojega prijatelja in ga je zelo cenil. Priče tkem spora se je zdulo, da^je dr, Korošec na strani dr.Šušteršiča, saj s.e jc izjavil kot . sem žo omenil, da dr,Krek ni rosen politik. Zdi se pa, da je-^podlegel vabam, da. bo on postal politični voditelj m.sto dr, Šušteršiča. Glede tega s., zdi, da ni v bil tako -nedovzeten tem mikom in vabam, kakor je bil dr. Lampe! Dr.Šušteršiča je to zelo bolelo, da so ga zapustili prija= telji, naketere je prej toliko zidal... Dočim je bil dr.Šušteršič in pa tudi dr»Lampe svojim prij etuijem zvest - mio^predaleč zvest, se zdi, da dr.Korošec te lastnosti ni imel preveč razvito.,, Nikdar ni drl' Šuštaršič pustil na cedilu svojih pristdšov sli pri= jateljevi- Oe se j.e. le enemu zgodila kju krivica ali kaj škode, se je vsa stranka pod njegovim vodstvom potegnila za njegaj veljalo je pač načelo zvestobe s vsi za enega, eden za vse! Pod vodstvom dr, orošca pa je v Jugoslaviji marsikdo občutil to, da je bil pre* puščen na cedilu sam sebi, ko se je žrtvoval za načela in stranko.. Nekoč je dr.Korošec po smrti Aleksandra 1,1934*naročil slovenskemu časnikolju, ki mi jc sam pravil, n.ko politično izjavo. Ko pa ju na to v Belgradu dr.Koroš..-c v idol, da bi morda ta izjava napravila v srbsicih in dvornih krogih slab utis, je dosuaviral časnikarja,- Tega bi dr.oušteršič ne bil nikdar storil! Velika pomanjklivost Koroščeve politike je bila prevelik obzir na Grbe, na dvor ter na drugi strani skoro nek* vatov ni Jugoslavije-! Hrvatje so nain kat katoliki in srednjeevropej sko kulturni narod bliže kot Srbi: Če hočejo Slovenci ustvariti ali ohraniti Jugoslavije, jo morajo skušati preko Zagreba, skupno s Hrvati, da so z njimi napram Srbom kot en partner! Le na ta na= Čin je bilo možno pritisniti ob zid velesrbsko hegemonistično miselnost, kraljevske kliko in belgrajsko čaršijc! Dva ugodna-tre= notka je zamudil^dr.Korošec in je tako on ustanovitelj Jugoslavije pa tudi sopovsročitelj njenega poloma in vse naše tragedije... Politika jo težka in odgovorna reč! Kaj je dr.Korošca dovedlo do take politike, si ne morem priti na jasne! Zdi se, da je bil preveč zasidran v belgrajski okolici in pod njenim vplivom, zapeljal ga ja trenotni uspeh, da je prišel do vlade in je mislil, da bo tako lažje dosegel svoje cilje..« Tako so potem mislili tudi njegovi sodelavci in so šli preko dpi svojega, prepričanja za njim v vlado. Cez par mesecev na to,me pride obiskat v Kranj dr.Kulovec, ki je veljal za najvešjega hrvatofila v S.L,S. Isti čas pride na obisk tudi dr. Pragoljub Jovanovič, vodja levega krila zemljo= raaniške partije v orbiji. Ko dr.Jovanovi" začuden vpraša dr.Kulov« ca, kako je to, da je šel dr.Korošec v diktatorsko vlado, mu od= govori dr.Kulovec, da bodo s t-em olovenci dosegli svojo autonomijc. ,.. Pr,Jovanovič ga začuden vpraša}"Gospod doktor, pa vi to verjao* mete? 11 Ha to odgovori dr. Kulovec: "v r erjlmte, da-jo dobimo. J^z zastavim glavo za to.' 1 dr.Jovanovič ironične na to pristane: "Gete guliti glavu..." Zopet so. srbski krogi prevariii slovenske politi= ke, z autonomijo ni bilo nič in dr.Kulovec je res - zgubil svojo glavo in s njim na tisoče Slovencev...-' Vsa politika dr.Korošca voJugoslaviji odkriva jasno njegov politični značaj, ki nam odkriva skrivnost, zakaj je zapustil dr. rušteršič,a in dotedanji politi-čni koncept slovenski: skupna kato= liška država sHpvati na temelju hrvaškega državne.gu prava. Pov- darjam, da sem prepričan, da je dr.Korošec vodil našo jugoslovansko politiko bona file, z najboljšim namenom koristiti slovenskemu na= rodu. Tudi dobro vero večkrat narekujejo osebni značaji! Vodil je res slovensko p.oliti-ko, ne hrvaške, toda zdi se, da je pozabil,da ni mogoče uspešnega boja za slovensko samobitnost preko in brez Hrvatov!- -To je bila bistvena napaka njegove politike, Tudi s katoliškega stališča ni bila njegeva politika neo= porečna. Kot sem že omenjal/ so v Macedoniji uničili Srbi 6 grško- katoliških župnij, daši je bil dr,Korošec v vladi! 0 tem se je pri nas kar molčalo, Z vatikansko diplomacijo ni imel zvez, zdi se, da iz bojazni, da bi ga Srbi sumničili, da dela vatikansko, klerikalno politiko, Z nuncijem Follegrinettijem sta bila tako sprta, da nista več občevala.,.Ob kampaniji za konkordat in po silnem cdporu srbskega netolerantnega pravoslavja je podal izjavo, da se ne bo sklenil ne ta, ne kak 'drug konkordat, da bi pomiril razburjene srbske pravoslavne duhove... Radi tega ga je vatikansko glasilo Ossorvatore Romano zelo ostre prijemal... Pri jugoslovanskem po=» slaništvu pri Vatikanu ni bilo nobenega Slovenca,.. in to nam je ob zadnji "vojni strašno.škodovalo, ker nismo imeli v Rimu pri di= 57 - plomaciji nikogar ? ki bi pojasnjeval naše stališče... rudi to se zdi, da je zakrivila dr,Koroščevo politika, ki ni vsaj tu znala priboriti kakega mesta Slovencem... Je je znal spraviti Izo Can= karja na poslaniško mesto, bi bil po mojem mnenju pač mogel doseči vsaj kako tajniško mesto pri vatikanskem poslaništvu za ulovence, °e bi se bil za to zavzel.,, Brez dr.Korošca bi najbrž ne bilo Jugoslavije! Hvaležnost srbskega kralja se je skazala v tem, da je dal .dr,Korošca interni= rati in pozapreti celo vrsto njegovih ljudi...Oe drugo ne, vsaj • senarski dogodki in vse one tedanje jpersekuci je, bi bilo moralo dr. Korošca privesti do spoznanja, da tedanjimjvodilnim srbskim krogom Ki zaupati in da je nujno, da gre skupno s Hrvati - kamor koli! Pa tudi to ga ni zmodrilo... in moral je priti polom. To je pa Korošče= va tragedija! Edina njegova sreča zanj je bila, da je prej umrl... Tudi v notranje strankinih zadevah dr,Korošec ni imel srečne roke. Krščansko socialistično gibanje se je mirno kotilo v stranki ik Zastrupijalo mladine s socialističnimi nazori. Med katoliška a= kademska društva je udiral komunizem, znani Bohinjski teden je bil krinka Kocbek - Finžgarjevega kroga, ki je pripravljal tla OP in komunizmu, pa tega dr.Korošec ni videl, dal je celo podporo za to prireditev.., Vedno večja razkrojenost v stranki, nesigurnost,ne= Jjasnost in novo mladinstvo Kocbekovo, ki mu je botroval zopet Fin= 2gar z dr.Brecljem in'comp,, ,se je ob koncu njegovega življenja bohotno razvilo in pripravljalo strašno tragedijo slovenskega naro= da,,. Uspehi prvega mladinstva. Fo 1. orišlo~do~r azšulUvstroogrske in popolnega poloma dr.^ušterfiie.e s?«en“ke a politlke sem nekolnko u^al da do seda konec strastnega ^iamladlnotprotr star nom.^rroak ral 6«.«^ nekaj honetnosti m smisla za oagovu nnzahlieno oa ooidimo skkno kl ° ! dl Mad ie ovo° n dha?fln n s J So^s^S" ’ moTskromSo SpISje ni nresniSilo. -Strast in nezrelost je vladala naprej. _ . ii g n s, pričeli odstranjati vse bivše starinlz fseSTalnejllh^esV- iz gospodarskih, kulturnih m « n gilrazočar^J^lVnašanjem napram dr. Ivanu SušteršiSrSTilniso dovolili niti povratkov narocilr_celo njegovo “etaciao, d da fel mQ , d0= ma premoženja, pa mu niso Pp™ St advokat ieK in družino pre- movmi s svojim poklicnim delom mo o auvuzvci zivljati! . v .. mentaliteto bivših mladinov je posto = xipicno za e a ?{v »razredne trgovske š^le Karlu Dermastij!. panje napram ravnatelju dv.razrean g Seln0 katoliških mož in tairŽlemenltihTalajev ko? je on. Na trgovsko šolo je bil nastat ?Sn od deželnega odbora kot direktot. Pri likvidacijskega odbora deželnega oddora Kranjske je bil od . i ii-emmJe predlog, da se Karel Dermastija odeta k«* 1 ivn;rte!lj ene šole. Colo liberalnemu odborniku dr.Trillerju se je to zdelo pre veš in je okušal draniti ta Karla i BermastijO z rek.š. Si Saj i ni^i=esar nekdo?t*Saj ?e nima kam pritožit". In z riin^el^^irrl^f^tfaSke^flifikaoije. j. . ravnatelj, kr^ J pritoževa i m a to krivico! Tino je - 38 - 7 vse to nosil! J najtežjih dobah, ko je "bila S.L.S, preganjana, je kljub temu držal on njeno linijo..*, 'docim je novoimenovani ravna« 'telj ob priliki diktatorskega režima obrnil hrbet S*L,S. Ko so kasneje nasprotniki preganjali katoliško uradništvo, učiteljstvo in^druge, so se pri S„L 0 S. bridko pritoževali nad temi krivicami! Nihče se pa ni' 1 takrat potegnil za direktorja Dermastio in kasneje se'ni nihče spomnil, da so mladini bili prvi, ki so pri« čeli preganjati v Jugoslaviji svoje lastne načelne pristaše... Najbolj tragično za slovenski narod je bilo, da so prevze« li politično vodstvo Slovencev v Jugoslaviji ljudje, ki niso imeli dovelj politične rutine in niso bili kos srbskim zahrbtnim splet« kam. Dr.'Korošca,-ki je bil že resen in izkušen politik, so spretno izvabili iz domovine’v inozemstvo, da bi tam "stopil’v stik z antantnimi vladami"Tam je sicer napravil pakt s Pašičem o ure« ditvi "demokratične” Jugoslavije, takozvani ženevski pakt, ki ga seveda Prhi niso držali^ Pašič pa je dr,Korošca spretno In zvijačno pridržki v tujini, kjer ni mogel dobiti potnega lista za vrnitev, dokler niso Srbi "premudrili" zastopnikov Hrvatov in Slovencev v narodnem veču. Prestrašili so Hrvate in Slovence, da grozi od zunaj nsvarnošt novi državi in da je treba takoj proklamirati'zedinjenje. Neizkušeni "politiki" kot sta bila Izo Cankar in Dr.Brejc, so šli' v,. Bel grad, tja nesli "Slovenijo" in jo tam izročili v milost in nemilost Srbom ter proglasili zedinjenje! Ko' je bilo vse izvršeno, so pustili dr.Korošca v domovino... Po proglasu cesarja Karla smo imeli takrat Slovenci možnost, da proglasimo svojo državo, enako po načelih samoodločbe narodov, ki jih je proglasil Wilsoni Kje naj bi bila nevarnost za.Slovence in Hrvate, ki je baje grozila, "da je bila potrebna taka naglica za proglasitev zedinjenja brez kakih kavtel, brez zavarovanja slo« venske autonomije, da ne rečem slovenske državnosti? Imeli smo slovensko vlado, ki je bila suverena predstavni« ca naroda! Takrat je bilo čas ustvariti slovensko državno suvere« nost! Toda tedanja slovenski vlada je živela v neki zmagoslavni hipnozi in duzelnu, kot se ja kasneje izrazil sam dr.Brejc pred me« moj! w _ Naj navedem le en tipičen zgled! Dr.Lovro Pogačnik je bil v tej vladi komisar za vojsko. Dober človek, toda popolnoma nespo« soben mlad politik. Zamudil -ja organizirati slovensko vojsko. Pro« fesor - sedaj direktor Maflco Bajuk, je pripeljal iz Italije v Ljub« Ijano popolnoma urejen in oborožen regiment "Bošnjakov, Kot povelja nik tega regimenta gre k dr.Pogačniku, vprašat, kam naj gre s njim.- Dr, Pogačnik mu praviš naj jih razpusti in naj gredo, kamor kdo hoče domov. Bajuk se začudi in pravi; "Toda, Lovro, za nami gredo Italijani t če bi bili mi na njih mestu, bi marširali v Kala« brijo". Dr.Pogačnik pa se je dobrodušno in pokroviteljsko nasmehnil rekoč; "Italijani so : naši zavezniki. Mi sedaj rabimo profesorje,ti pojdi domov in v šolo, vojaki pa tudi domov." Ko pride M. Bajuk do regimenta, ki je čakal v redu na Viču, pove, da naj gre vsak na svoj dom, vojaki so vrgli preč puške, minicijo,_ strojne puške, spregli konje in jo ucvrli na kolodvor. Gez par dni pa so’ bili Italijani že v Postojni, ha Rakeku in v Logatcu.-Ti "zavezniki" bi bili kmalu prišli v Ljubljano 'in bi bili seveda lepo vtaknili kam v luknjo slovpnsko vlado.,, Kaj se« daj? Brž pošljejo srbskega podpolkovnika Svabiča na Logatec, ki je prestrašil Italijane heš, da je zadaj vse polno srbske vojske... In Italijani sc se ustav*ili v Logatcu! Ko bi bila slovenska vlada zbrala takoj nekaj vojaštva, ter ga postavila kje pri Gorici ali vsaj pri Pazdptem, pa bi se bili Italijani verjetno tam ustavili. Fam sem oponoril dr.Pogačnika na odličnega slovenskega oficirja - 39 - majorja Globočnika, ki naj bi ga slovenska vlada postavila kot ko = mandanta, da bi hitro organiziral slovensko vojsko,.pa je dr, Pc= gačnik omalovažujoče zamahnil z roko, češ, kaj pa ti veš... Osovraženi izdajalci starini so tedaj izražali svoje mnenje da je treba tsaj kranjsko deželno autonomijo razširiti via fakti nad vso Slovenijo, toda to je bilo ,: starinstvo i! govoriti o autono= mi ji! Prvi korak slovenske vlade, je bil, da je razpustila deželno autonomijo, deželni odbor in postavila mesto njega likvidacijski odbor.,.Slovenci sami so tGrej likvidirali svojo autonomijo,za katero so se potem krvavo borili - zaman v novi državi! Morda bo kdo ugovarjal, da to ni bilo mogoče! Saj smo bili takrat suveren narod, ki se je kot tak s Srbi^pogajal in kot rak sklenil z njimi sramotno zedinjenje in se usužnjil srbskemu centra¬ lizmu! Je smo imeli pravico pogajati se kot narod o ustanovitvi skupne države, smo imeli tudi pravico razširiti kranjsko autonomijo na vse pokrajine Slovenije in tako ustvariti via fakti nekaj, česar ti kasneje ne bili smeli si pustiti vzeti! Tudi po zedinjenju je še obstojala slovanska vlada, ki^pa 3‘e prenašala svoje agende na belgrajsko centralno vlado in izročala slovensko premoženje, - Ko sem o tem nekoč kasneje pri izvršilnem odboru prav na lahko interpeliral dr.Brejca, mi je pošteno priznali ' ,f To smo pač naredil takrat v tistem duzelnu..," Kasneje seveda, ko sv mladi politiki spoznali, kam so pripeljali svoj narod, se je pričela borba za autonomijo,ki so jo P£cj sami zapravili,.. Dvomim- da bi med drugimi n, rodi bili taki politiki šo no= joči po takih polomij ah t Tech. naš ruval jim je sledil, ker je bil takrat tudi ves v duzelnu... kal so zreli možje morali biti - takrat tiho! Moj oče - preprost kmet ~ mi je kmalu na to pripovedoval sledeče« Ob polomu je župnik N.k, v h, - v bližini mojega doma - govoril na javnem shodu ob razsulu Avstrije in nastanku Jugoslavije '’Zdaj je svoboda, zdaj ne bo ne davkov, ne financarjev, ne žandar= jev,. , !i Tako je govoril takrat N., sedaj pa poglej« na vsakem oglu stoji financar in^žandar.„. Kdo more resno vzeti take ljudi..." Tako je sodil.kmečki mož! In zato je ob prvih volitvah v Jugoslavi= ji S.L,S, doživela velik poraz.,., kar je močno^oslabilo kasneje njeno borbo za autonomijo v ustavodajalni skupščini! Zapeljan narod js dal_svoje glasove stranki, ki je glasovala v ustavodajalni skupščini za centralizem in usužnj nje slovenskega naroda.,., „ . Borba med mladini in starini, posebno blatenje dr,Šušteršič ca je v narodu povzročilo nezaupanje v strankino vodstvo sploh, pa tudi nezaupanje do "katoliške stranke' 1 .,. Saj ne gre za katoliške zadeve, gre le za samo politiko... Tako so mnogi sodili... pa so šli za drugimi, strankami.,, Kako smešno zmešani pojmi so nastali po razsulu Avstrije in propadu dr.Sušteršičeve politike, ki so jo tudi mladini večkrat označevali kot "klerikalno 11 , je razvidno iz dejstva, da so v neki župniji hoteli razpustiti Orla in ga združiti s Sokolom! Vedno se j, namreč ob borbi proti starinom iziroma za Jugoslavijo povdarja= io j "Zdaj ni^več ne klerikalcev, p.e liberalcev, zdaj smo vsi eno,.. v tekam ozračju so seveda žele le nasprotne stranke uspehe,..! Mnogo bivših starinov, najboljših javnih delavcev, se je sedaj popolnoma umaknilo iz javnega življenja, od koder so jih se¬ veda tudi mladini sami izrivali.,. Nekateri so odšli celo k Puclje vi neodvisni kmečki stranki.«.. Na Blokah n,pr, je bil odličen župan S,L,S.Drobnič, toda starin, ,-rvo dajanje nove vlade j- bilo, da ga je odstavila. Mož je bil na smrt bolan na influenci, pa so priredili proti njemu demon= 40 - stračije in ga dvignili iz postelje, da je moral v občinsko pisarno predat svoje posle edinemu liberalcu, ki je bil dotedaj v občini... Take je prešla ta odlična občina v nasprotne roke... Drobnič pa se je seveda na to umaknil iz javnega življenja in postal zagrenjen nad takim postopanjem... To je ustvaril duzel in ‘'nacionalna edi= nost", pod katero je žel sijajne usoehe le liberalizem in sociali* zem! v Težko je bilo potem res kasneje zajadrati v vode dr.Šušter* šičeve načelne in autonomistične politike! Tudi na gospodarskem polju so se delale v novi državi veli= ke napake. Iz Avstroogrske sc prinesla hrvaške in slovenske dežele urejeno gospodarstvo in velik del zlata iz dunajske narodne banke. Srbsko gospodarstvo je bilo popolnoma uničeno. Gotovo je bila av= strijska krona med Prečani mnogo več vredna kot srbski dinar in Vondar se je zamenjal 1 dinar za 4 avstrijske krone, s čemer so Brbi "Prečane" pošteno opljačkali, posebno še ker je dinar še po tej izmenjavi silno padel v .vrednosti. Pa sem glede tega nekoč in= terveniral mladinskega :, gospodarskega strokovnjaka”?!, ki mi je ' na to odgovoril: ”Bodimo hvaležnij da so nam Srbi zamenjali 4 kro= ne za 1 dinar...” Bil sem presenečen... nad tako izjavo! Nekak glavni' gospodarski 'strokovnjak” te dobe je bil komaj dobro iz univerze došli dr.Jakob Mohorič! Mi starini smo morali likvidirati svse svoje gospodarske organizacije, ker v onih razmerah je bilo nemogoče kako poslovanje, ker je vladal med S,L,S. vodi= tel ji strah,' da bi starini še kako prišli na površje! Ker' smo mora¬ li likvidirati Zadružno Centralo, smo morali likvidirati tudi nje= ne gospodarske institucije. Zadružna-Centrala pa je imela večino delnic Slovenske trgovske banke in krasno hišo nasproti hotelu Union, ki je imela še stavbiščo poleg, tja do Kolodvorske ulice in tam še ^no hišo, Nekahrvaška -skupina se je zanimala za delnice Trgovske banke. Pa grem k dr.Jaka Mohoriču in.mu pravim: "Vi boste morali ustahoviti lastno zadružno banko, kupite sedaj delnice Trgovske banke in imate takoj že vpeljano in dobro situiranp banko”* Mohorič se jo smejal temu rekoč: "Mi ustanovimo Zadružno banko, ka*> dar hočemo, kar prodajte vse delnice^Hrvatom..Tako smo tudi storili. Kasneje so krogi pri -Zadružni banki predložili_ v regi* st racijo pravila svoje zadružno banke, toda takrat je dr.Žerjav zaprl dotični akt v svojo miznico... Dr.Mohoriču sem ponudil tudi v nakup hišo na Miklošičevi ulici, na naj lepšem prostoru, "škoda bi bilo, če pride drugim v A roke," sem mu rekel. Toda odgovoril je zopet: "Kar prodajte hišo čimprej, cehe hišam bodo padle in naša banka .bo dobila hišo, 'kjer bo hotela..." Pa smo prodali hišo za 125,000 dinarjev! K malu na to jo Združna zveza rabila prostor za svojo bančno hišo,,. Sedaj js pa vzela prostor.poleg one hiše, ki jo bila prej na ponudbo, ki ga jc kupil pokojni 3tefe za slo* venski katoliški prosvetni dom. Tu so sedaj zidali na neprimernem prostoru novo bančno poslopje, ki jih je stalo več kot 5 milijonov dinarjev, dočim prej niso hoteli dati niti 125 tisoč dinarjev za mnog mnogo lepši hišo in prostor... Talci strokovnjaki so vodili tudi Gospodarsko zvezo,, ki je prišla kmalu v velike težave in je zrastel primankljaj okrog 15 milijonov dinarjev,„» Vse to je bilo treba potem seveda sanirati.,, To so bile posledice prvega "mladinstva”... Kako smo izgubili slovenski Korotan? Slovenska Koroška je značilen del tragike slovenskega na* roda! Vleče se že več kot tisoč let nazaj. Hočem jo osvetliti le, - 41 kolikor se tiče zgodovine zadnjih trideset let. Leta 19^6. je "bila v bivši Avstriji uvedena splošna in ena= ka volilna pravica. 3cj za njo'je posebno vodila "Slovanska zveza”, pod vodstvom dr.Ivana Šušteršiča, Slovanska zveza je izvolila po= soben odsek, ki naj bi vodil vse dolo in priprave, da bodo volilna okrožja pravično razdeljena. Referat za Kcrosko je na lastno zahte¬ vo prevzel poslanec Ploj, ki je vedno nihal med S.L.S. in liberalno stranko ter iskal predvsem svojo lastno kariero. Sadi liberalne gonje proti dr.Šušteršiču, češ, da ni ppcicnalen, da ima posebno premalo smisla za obmejne Slovenca, niso bili Korošci posebno na= klonjeni dr.Šušteršiču, Na Koroškem jo še vedno prevladovalo na= rodno edinjaštvo in so kaj radi postrani gledali strankarske boje na Kranjskem. Naš parlamentarni klub je v sklenil zahtevati za Slo= vence na Kranjskem 11 mandatov, na Koroškem 2, na Goriškem 3,na Štajerskem 8, v Trstu 1. Sprotni taktiki kluba se je posrečilo kljub težavam od strani Nemcev in Italijanov prodreti z vsemi zahte= vami, le na Štajerskem in Koroškem so se Nemci upirali slovenskim zahtevam. Ploj, ki je imel nalogo pogajati se z vlado glede koroških mandatov, ni o poteku svojih pogajanj niti ne obveščal klubovoga načelnika dr.Šušteršiča, dokler se ni pokazalo, da je vse zavozil. Ko je bil na to načrt volilne reforme predan tozadevnemu parla= mentarnemu odseku, ni prejel dr.Sušteršične od Korošcev in ne od Ploja tozadevnega materiala o Koroških Slovencih, Zadevo točno po= pisuje Prane Epjavec v Zgodovini katoliškega gibanja, le tega ne omenja, da dr.Šušteršič niti materiala ni prejel! Ko so končno zahtevali Nemci še en mandat na Kranjskem za Kočevarje, s§ je dr, Šušteršiču posrečilo*priboriti še en slovenski mandat na Štajerskem. Pri teh pogajanjih ga je vodila misel, da je bolje za slovenski na= rod pridobiti en siguren mandat, kot pa pridobiti eno dvomljivo volilno okrožje na Koroškem, kjer itak ni _bilo možno niti toga do= seči. Pran Erjavec pristavlja ”res, da dr.Šušteršič ni imel kako široke vsenarodne koncepcije, toda neprizadetemu opazovalcu se vsi= ljujo prepričanje, da se mu jo godila v tej gonji zaradi koroških in štajerskih mandatom krivica.'' Toda ravno pri tej zadevi je dr. Šušteršič pokazal, da je imel pred Soboj široko slovansko narodno koncepcijo, kor je računal, da je za celotni narod bolje pridobiti on siguren mandat kot pa eventualno izgubiti dva. Kor bi postala oba koroška dvomljiva, kakor je kasneje pokazal koroški plebiscit.. Toda radi tega so liberalni Jtrogi, ki niso za koroške Slovence ni= ti z mezincem mignili, ki so celo povsod ovirali volilno reformo, - zagnali velikanski krik, da jo dr.Šušteršič izdal slovenske- Korošca, Tej propagandi .so nasedli Korošci in žal tudi m no go kranjskih ka=* toliško mislečih. Korošci so iz protesta proti '* v h)bmu narodnemu izdajstvu” na to bojkotirali celo III, katoliški slovenski shod! Toda dr. Šušteršič bi bil kaj lahko sebe opral in pokazal na prav,- = ga krivca, pa je molčal, da bi ne škodoval parlamentarnemu slc= venskemu klubu, oziroma, da ne bi onemogočil Pioja....V interesu slovenske stvari je trpel sam krivico in je tako pokazal, da ima. smisel za vseslovenski narodni koncept. Že ob tej priliki so se voditelji koroških Slovencev iz= kazali kot nesposobne! Ko sva nekoč govorila o Koroški z dr,Ev. Lampetom, mi je pripovedoval sledeče* "Mi borne izgubili koroške Slovonce, ker se vodi tam čisto napačna narodna politika. Dr.Brejc, in njegova družba na Koroškem misli, da je^narodno delo v tem. da mnogo vpijejo, da se kregajo na ves glas, če kak Slovenec na Co= lovškom kolodvoru ne dobi voznega listka, če ga zahteva v slovenskem j ziku, delo za gospodarsko osamosvojitev koroških Slovencev pa^za= nemarjajo. Nemci na Koroškem za so odlično delajo in sistematično spravljajo po svoji gospodarski organizaciji Slovence v njih od= - 42 visnost. Koroške Slovence ge možno rešiti le, če bi jih gospodarsko osamosvojili, toda za to naši Korošci niso sposobni-, od nas Kranj = cev si pa ne dajo ničesar svetovati, Naj. navedem v ilustracijo tc-h Lampe tov ih' besed’ en zgl^d iz slovenske Istre. Tam so Slovenci živeli po_d enakim pritiskam, od strani Italijanov, kot Korošci od strani Nemcev. V zadnji slovenski župniji na jugu v Kortah na teljstva... Žal tega izvršiti ni bilo .več časa,,, Ko je prišel dr, Lampe domov od zadnje seje deželnega šolskega sveta, se je vsedel' za mizo in zaklical naši kuharici j ”Johana, prinesite pol litra vi= na danes, vesel sem, da sem se za vselej otresel učiteljstva in njih afer...” ' *. ‘ Prvo delo nove slovenske vlade je bilo; da'je odstranila šolskega nadzornika dr.Miho Opeka.„,! Bil je gač starin! Med vsemi stanovi je sorazmerno dal učiteljski stan največ propagandistov za 0.F in komunizem med drugo^svetovno vojno! Ob ca« su Aleksandrove diktature, so bili to največji priganjači nasilne« ga režima - liberalni učitelji! Ti so nas sumničili in denuncirali da smo klerikalci anacionalni, protidržavni element, da smo proti * ■ kralju itd. Ko je prišel komunizem, so izdali narod in kralja in se udinjali - nasilnemu in krutemu komunizmu, mnogi pa so postali celo naravnost -morilci! Ko bi bil v Jugoslaviji Lampe, in ko bi bil še dr,Opeka ti molje že izkidali ta Avgijev zavozila tudi našo šolsko politiko teljstva se je vršila v Jugoslaviji nemoteno in potencirano dalje-? in je rodila med slovenskim učiteljstvom -take "uspehe" kot smo jih doživeli zadnja leta v Sloveniji, . , 'Tudi to je velika tragika! Sicut erat in principio... še odločal dr.Ivan Suš ostal šolski nadzornik hi ers bi Le, dr, bili v... Mladinska poli bika pa je in demoralizacijo šole in uči« S prvim razdorom in mladinstvom se razdorov in mladinstva. Takoj po prvi svetovni vojni se je pod imenom "križapštvo", To strujo omenjal njegovo bistvo in razvoj premalo poznan njem, kakor v vsakem.gibanju, tudi nekaj z kolikor morem presoditi, predvsem čuti so forme izven c s .ikven nove , v novih razmerah, udejstvovanja prež V tem se mi zdi, "j ker je p.aše....društveno življenje 1)0 s to. 1 o je pričela cela serija razvilo mladinsko gibanje le mimogrede, ker mi je jdi se mi, da je bilo v dravega jedra. Križarji li, da so se dosedanje ivele in da so potrebne im moram dati prav v toliko, kak* okostenelo, preveč — 45 “ čredarsko, marsikje so se urenile v naša katoliška društva razvade: zunanjost, prireditvenost brez dovoljne notranje poglobitve in brez sistematične vzgoje krščanske elite in morda tudi preveč vse politi= čno strankarsko pobarvano. Odpor proti temu pa je zašel v drug ekstrem, To gibanje je pozabilo, da je v katoliškem gibanju ustvaril dosedanji način našega delovanja mnogo dobrega. Katoliško življenje se je bilo zadnjih trideset do štirideset let po prvem katoliškem shodu pod dosedanjim načinom zelo lepo razvilo in okrepilo. Kdor je poznal življenje našega naroda pred prvim katoliškim shodom in tedaj, je videl, da je nastal v slovenskem narodu v verskem žrv= lje-nju ogromen napredek. Ko sem bil otrok v ljudski šoli, sem videl le ob nedeljah par ljudi pri sv,zakramentih, Parkarat na leto sem šel k sv.zakramentom in vselej se dobro spominjam, da sem šel k spovedi z velikim strahom, ker seru vedno od prejšnje spovedi poza= bil formulo kesanja! Na vsak način^ mora vsako novo gibanje zidati na tradiciji, na tem, kar je bilo že^prej dobrega in to razvijati dalje v novih in boljših oblikah,Križarstvo je pa z mladostnim ne= znanjem dosedanje tradicije zametalo vse, kar je bilo do sedaj ustvarjenega, kot ničvredno. Tako daleč so zašli v tem, da so zame' tali vsako organizirano krščansko udejstvovanje, vsako katoliško organizacijo, češ ''katoliška cerkev je sama dovoljna organizacija”, ^mizarstvo je tako hotelo razbiti vse dosedanje katoliške organiza= cije, novega pa ni^znalo nuditi. Bilo je torej to gibanje predvsem destruktivnega značaja, graditi pa ni znalo. Saj smo vsi čutili pomanjkljivosti dotedanjega katoliškega udejstvovanja v katoliških organizacijah, vedeli pa smo tudi, da so se v nje urinile mnoge napake, da pa so kljub temu izvršile ogromno delo v narodu, Kakšen pa naj bi bil novi koncept našega katoliškega gibanja, pa si res nismo bili nekaj let po prvi svetovni vojni na jasnem, dokler ni prišel Pij XI. z idejo o Katoliški .Akciji. Križarsko gibanje je bilo omejeno le bolj na manjši krog mladih dijakov, akademikov, bogoslovcev in mlajših duhovnikov, med narod ni zašlo. S svojo destruktivnostjo, oziroma zametanjem dose = danjih oblik in sploh društvenega gibanja je pa precej ohromelo ka¬ toliško društveno delo in, pripravljalo pot novemu mladinstvu., ki pa je povzročilo celemu katoliškemu gibanju ogromno škodo. Zanimivo je, da je.nekak glavni nosilec novega mladinskega gibanja in razdora v katoliških vrstah prof.Kocbek, izšel iz kri= žarstva. In tako mnogi sodijo, da je križarstvo pripravljalo pot novemu mladinstvu, ki je nastopilo predvsem pod firmo "krščansko socialističnega gibanja". Prvi razdor med slovensko katoliško skupnostjo je priprav^ Ijal kulturni liberalizem, drugi večji razdor pred drugo svetovno vojno pa je pripravljal kulturni boljševizem, Gudna tragika je, da je obema botroval slovenski pisatelj - literani očak - Prane F±n= žgar - posredno ali neposredno skupaj z Izidorjem Cankarjem, dr* Brecljem in comp. Zopet se je pričelo pri Dom in c*/etu, kjer je še nadalje vladal duh Izidorja Cankarja in Pro»anoe pa je, da so bili in drugi ob ^rvem razdoru vpliv kulturnega boljše^ Značilno za to krščansko njeni voditelji dr.Brecelj največji mladini in strupe= katoliške mladine vizma, nato v■OP socialistično in Stanovniki ni nasprotniki dr.Ivana Šušteršiča, Toda kelih zmešnjav še ni bil poln! Naš slovenski izvirni greh - je rodil še nove posledice - razdor med antikomunistično mladino... Dr.Zrlich je ustanovil in vodil akademsko društvo ''Straža 1 ’. Zbral je okrog sebe res odlične katoliške akademike in je pričetkom svoje dobe bila "Straža" res avantgarda protikomunističnega gibanja med akademsko mladino. Zasluga te organizacije je, da je pričela sistematično borbo proti komunizmu na univerzi, kar je rešilo mnogo katoliških akademikov pred komunistično poplavo... Med tem časom pa je med katoliškimi krogi prodrlo pravo Pij XI. pojmovanje o Katoliški Akciji, kakor jo je zahteval papež Pokazalo se je jasno, da stari način katoliškega udejstvovanja potom društev ne odgovarja več novim potrebam, da posebno ni spo= soben zadržati navala komunizma, ki se je posluževal svojih posebnih metodi Tako se je pričela med Slovenci, posebno v ljubljanski ško= fiji organizirati KA» Med vsemi stanovi. K.A. naj bi bila organi= zacija katoliškega laiškega apostolata na strogo versko cerkveni podlagi, brez vsake primesi strankarske politike! Pričela je po= sebno med srednješolskim dijaštvom žeti krasne uspehe! Jasno je, da je komunizem in^krščanski socializem in kul= turni boljševizem pod krinko katoliško "naprednih" nastopil z vso silo proti K.A.! Komunizem je dobro vedel, da mu je ta K.A.najbolj nevaren nasprotnik! Nad vse žalostno poglavje zgodovine katoliškega gibanja med Slovenci pa je, da se je sedaj pročel razpor med zavedno katoliški -' 1 mi antikomunističnimi krogi samimi! Ljubljanski škof in ljubljanska škofijska sinoda je izdal nekak celoten koncept vsega katoliškega udejstvovanja in posebno’ katoliškega apostolata. Po tem konceptu bi bila vsa'katoliška de= javnost enotno in smotreno urejena, K.A. naj bi' bila nizacija katoliškega laiškega apostolata izven vsake političnega obiležja in nekako jedro vseh katoliških Mesto, da bi vsaj sedaj ob enajsti uri te ton munizmu sprejeli vsi zavedni katoliški krogi ta enct-r in škofa uzakonjeni načrt, so je pričela pa borca prc katoliške strani same! Tako sme se -izčrpavali v tej bi med seboj] _ . Zopet se je pričolo novo mladinsko gibanje. - ra garnitura mladinstva je bila že to med katoliškimi Slovencij Priznati moramo, da je bilo med takozvano "Stražo" ogromna večina idealno in katoliško mislečih akademikov in mladih intelektualcev, - Toda naš izvirni greh je povzročil, da niso hoteli sprejeti e- notnega koncepta katoliške dejavnosti! Hoteli so ostati^ nekako po= sebno gibanje, posebna politdčna skupina, ki si^je nadela sama naslov "vodilna plast slovenskega naroda", hoteli so biti akademska res re orga= strankarsko organizacij, be rroti ko^ .i - cd papeža ti K,°A, od ne obodni bor= Ne vem, kate= Marijina družba in Katbliska Akcija in politična skupina obenem! Zdi se, da je prevelika politična ambicioznost in nepoznan’j e bistva K.A.nekaterih vodilnih Stražarjev povzročilo_ta novi razdor,ki je ohromel vso katoliško dejavnost v najhujsi dobi slovenske zgo- dov ine, Kot značilnost te borbe naj navedem, le en zgled! Leta 1940. je Kntu Akcfjr * priredila v Kranju katoliški - 49 kulturni teden, kamor so bili povabljeni tudi "Stražarji 1 , Namen tega tedna je bil ustvariti posebno med katoliškim dijaštvom enot= nost pogledov in taktike. Poseben namen je bil ustvariti si jas= nost glede kulturnega boljševizma in krščanskega socialističnega gibanja. Na zborovanju so govorili tudi ljubljanski škof dr.G. Požman, mariborski škof dr. Tomažič in belgrajski nadškof dr. Jožef Ujčič. Mariborski škof dr.Tomažič je med drugim govoril, kako naj bi pridobili komuniste predvsem z ljubeznijo. Po govoru mariborske^ ga škofa sem se oglasil pri debati in skušal z -ozirom na predmet •'krščanske ljubezni 1 ' nasopiti proti krščansko-socialističnim fra = zam o krščanski ljubezni. Krščanski socialisti in seveda tudi ko= munisti so kaj radi takrat izrabijalikrščansno ljubezen kot krinko za svojo propagando. Trdili so, da grešimo £roti krščanski ljubezni, ko se borimo proti komunizmu! " Kje je krščanska ljubezen ' 1 so nam kaj radi klicali, kadar smo razkrinkavali komunistična in krščan= sko socialistično zastrupljanje slovenske javnosti! Govoril sem, da ne sme biti krščanska ljubezen kulisa, za katero bi se skrivala komunistična propaganda! Krščanska ljubezen nam narekuje, da se borimo proti komunističnemu udoru med katoliške vrste, - Tedaj so se krščanski socialisti kaj radi sklicevali na pariškega nadškofa in kardinala Verdiera, ki je nekoč v šali rekel, da je rdeči škof - kot kardinal, ki je rdeče oblečen! Proti temu je na zborovanju na¬ stopil stolni kanonik dr.Zupan, češ, da za nas ni merodajen tuj hierarh, marveč domači - škof! Kmalu na to pa pride na zborovanju k meni ves potrt prof, Tomc in mi pravi.* ''Kaj sta pa govorila s kanonikom Zupanom! Nisem bil navzoč pri vajinih govorih, toda ravnokar sem slišal, da se "Btržarji" razburjajo nad vajinima govoroma, da ste vi smešil ma= riborskega škofa in da ga je napadel dr,Zupan s tujim hisrarhom!" Bil sem presenečen! Profesor Tomc mi reče še.* "Zdaj bodo pa govori¬ li, da sem vaju jaz k temu nahujskal in bo zopet to kost, ki jo bodo glodali.Profesor Tomcu razložim, kaj sva govorila" z dr.ZtU panom, da ni govora o kakem smešenju ali napadanju mariborskega škofa, da je dr„^Zupan izrecno poudarjal v svojem govoru, da misli na pariškega nadškofa kot onega tujega hierarha, na katerega se krščanski socialisti sklicujejo... Na to pravim profesor Tomcui "Pojdite takoj k "Stražarjem " in jim to pojasnite. Oe so smatrali moja izvajanja kot smešenje govora mariborskega škofa, potem sem jaz dolžan takoj tu na mestu tak eventuelni utis popraviti, ker je to moja dolžnost." Profesor Tomc je šel k krogu Stržarjev, kjer so dolgo nekaj razgovarjali. Ker ga ni bilo nazaj, sem šel sam v tisti krog in ta m povdarjal, da je dr,Zupan jasno povedal, da misli z besedo tuji hierarh pariškega nadškofa, na katerega se sklicujejo krščanski socialisti, da jaz niti no jmanj e nisem mislil smešiti mariborskega škofa,^da sem hotel le pojasniti, da ne sme biti kr= ščanska ljubezen kulisa, pcc katero bi se nemoteno vrival komuni= zem v katoliške vrste. - Vse je lilo tiho, nihče ni vstrajal na tem, da so naju tako razumeli. Povdarjal sem ponovno: "Oe bi se bila moja izvajanja mogla tak. r .z ume ti kot nekaka kritika ali sme= šenje govora mariborskega škofa, sem jaz v vesti dolžan popraviti tak utis.’’ Vsi so molčali in mislil sem, da je zadeva pojasnjena in urejena... Kako som se začudil, ko sem dobil tri dni na to od Prev zvi= šenega iz Ljubljane v izjavo dolg dopis stražarskega inteligenta dr.Cirila Žebota, kjor je^detični gospod tako nekake pisal škofu: "Jaz kot zvest sin katoliške cerkve smatram to ket svojo vestno dolžnost, da Vaši Prevzvišenosti sporočam, kako sta na. zborovanju v Kranju napadala mariborskega škofa stolni kanonik dr.Zupan in dekan Škrbec, Prvi ga je imenoval rujcga hierarha, drugi pa je sme= 50 - šil njegov govor o krščanski ljubezni...” Bil sem kdnsterniran ob pojavu take neiskrenosti,.. Ubogi profesor Tomci Moš poln krščanskega idealizma, pravi svetniški tip, ki je žrtvoval vse svoje šivljenske sile in - la hk o rečemo svoje življenje za katoliško stvar, pa je moral v vsem svo= jem delu boriti se v lastnih katoliških vrstah proti takim pojavom! Saj je šla borba proti K.A. in prof. Tomcu celo tako daleč t da so ga proglašali za homoseksualca... Zopet isti pojavi kot ob prvem razdoru, da so se. tudi v katoliških vrstah rabila nemoralna sredstva - ubijanja osebnega dobrega imena onega, ki se jim je zdel na poti proti njih ambiei= oznosti.,. Katoliška Akcija se radi takih sporov v katoliških vrstah ni mogla razviti, kakor .je bilo nujno potrebno napram prodirajočemu kulturnemu boljševizmu in komunizmu sploh. Mnogo odličnih katoliških inteligentov in celo duhovnikov je naravnost oviralo nje razvoj in njeno delo sploh. Mesto, da bi enotno šli vsi na delo po cerkveno določenem konceptu katoliškega udejstvovanja, pa smo se izčrpavali v sporih in neplodnih debatah, Vzgoja naše mladine je bila v tem oziru gotovo pogrešena..1 Podobno kot glede katoliške dejavnosti, se je pričelo tu= di glede našega političnega življenja! Pri Slovenskem Domu se je pojavilo med okupacijo napadanje na dosedanjo politiko in na razne vodilne politike S,L.S. , ki so se -slikali kot popolnoma nespo= sobni... In '‘vodilna plast slovenskega naroda” je izdala letak - ali spomenico ne vem kako bi to imenoval! Kjer se je kazalo, kakor, da so šele sedaj ti mladi ljudje našli čist slovenski pro= grem, zahtevali Veliko Slovenijo od Jadrana do Visokih Tur, kori== dor do Češkoslovaške itd. Saj tega mladim ljudem nihče ne bi zame= ril! Mlad človek^je pač rad fantast! Toda kazati pred narodom! "Glejte, to smo šele mi znašli, drugo je ženiš, nesposobno...” Ta ton mladih in v teh najtežjih časih slovenske zgodovine, to je ono, kar mora vsakega resnega človeka boleti! Nokoč sem pred nekom skušal izraziti svoj dvom, da bi dobili Slovenci po tej vojni vso Koroško do Visokih Tur, pa sem naletel tako, da sen radi ljubega ' miru obmolknil... Vsi ti in še polno raznih drugih pojevov so razkrajali katoliške 'in narodne vrste takrat’., ko je bila najbolj- potrebna popolna edinost edinost ne samo v načelih, marveč tudi glede taktike. - Toda žalostna tragika slovenskega naroda časih ne moremo biti brez^maieokos t:iih sporov, -os prepirov ki jih povzroča bolestna ambicioznost- je, e trni da. tudi v takih h ne.j. adov in Kindergarten, Naslov temu odstavku sem vzel iz označke, ki jo je dobila okolica g. pokrajinskega namestnika, pod nemško okupacijo generala Rupnika, kateri so rekli "Kindergarten”, kar je značilno za naše nezdrave razmere. General Leon Rupnik je prevzel pod nemško okupacijo to težko, nehvaležno in nevarno vlog- , da je sodeloval z okupatorjem^in spre= jel od njega pokrajinsko vlado v ljubljanski pokrajini. Nič ni čudno, da ja morda general Rupnik ob polomu Jugoslavije, Francije in dru= gih držav smatral, da bo Nemčija vojaško zmagala in zato je mislil, da je treba računati s temi razmerami in rešiti, kar oe more rešiti! Na vsak način moramo tudi njemu priznati, da je imel tudi jno in po ksncu vojne očitno izpričal škodljivost oportunistične politike, ki so jo v domovini vodili preostanki vodilnega kroga bivše JEZ, a v emigraciji pa dr, Miha K X ek. Ta krog z dr.Krekom na čelu se je oddaljil od pravega mišljenja in čustvovanja slovenskega ljudstva, ker je trdovratno vztrajal na fikciji "Kontinuitete Kraljevske Jugoslavije". Dr,Krek je bil funkcionar centralistične JEZ, minister jugoslovanske kra= Ijeve vlade, šel v inozemstvo le kot jugoslovanski kraljevski mi= nister, bil v Rimu kot jugoslovanski ambasador, skratka vse svoje delo je posvetil bivši kraljevini Jugoslaviji, za katero dela še danes kljub temu, da je slovenski narod postavil si za politični cilj slovensko državo. Ko se je v letih 1945 in 1946 na mednarodnih konferencah odločala usoda Trsta in slovenskega Primorja, je dr,Krek kljub po= - 54 - ncvnim pozivom funkcijonarjev SLB na skupni nastop v "borbi za slovensko državo, vse te.apele odklonil in končno v svoji okrožni* ci s dne 25,5.46 pozval svoje politične somišljenike, naj se ne priključijo Akcijskemu odboru ter je označil delo za slovensko državo kot "novo nadlogo, in* škodo r: , šel je celo tako daleč, da je prizadevanje za dosego najvišjih slovenskih narodnih pravic imeno* val "frankoluk". Obsojamo tudi nedemokratične metode dr.Kreka, ki si po svojih zaupnikih daje podpisovati politične vdanostne izjave in zaupnice od obubožanih in vsestransko odvisnih beguncev v taboriščih. Istočasno pa je tudi predsednik socialnega odbora v Rimu, ki odloča o .delitvi velikodušnih podpor Lige ameriških Slovencev za begunce. Poleg tega'pa predseduje tudi emigrantskemu odboru za Argentino. Y rokah imamo dokaze, da begunci, čeprav v veliki večini odklanja* jo dr,Krekovo politično linijo, podpisujejo te izjava v strahu pred zapostavljanjem in eventuelno premestitvijo njihove izselitve v Argentino, kakor je, Član Narodnega odbora g, Rudolf Smersu, v taborišču Barletta^iz' javil r '"‘Kdor ne podpis e,“■ ne bo .šel v Argentino. " Zaradi dr.Usfevzgh trdovratnega vztrajanja na program Kra= Ijevske Jugoslavije, 'zaradi njegovega dela za ta program in odkri* te opozicije slovenski državni ideji ter brezobzirnega oviranja dela Akcijskega odbora za uresničenje te ideje, Izvršni odbor Slovenskega ljudskega bloka, v sporazumu z deželnimi odbori iz do= movine, ugotavlja, da je dr, Krek s tem svojim''delom prizadejal slovenskim narodnim interesom veliko škodo in'zaradi tega smatra, ; da dr,Krek nima nobene ‘legitimacije zastopati ves slovenski narod ali govoriti v njegovem imenu, temveč, da predstavlja le preostane ke JRZ in del JNS, ki sestavi.jata njegov Narodni odbor. Za Izvršni odbor S L' B Jože Špindler, predsednik Dr.Ludvik Leskovar * gen.tajnik Kaj naj k temu rečemo? To je čisto jasno, nemoralno zastrupljanje studencev,z za= vijanjem in potvarjanjem resnice-, z mogočnim napihovanjem nekega velikega ''bloka' 1 . „ 0 * vemo, kdo je v tem "bloku"ki-- šteje par dese* Sedaj vsaj tori.c oseb! . , 1« Deželni odbori vstopila v J.R, Z« Mi dobro SLS, skupina stare OTQ OJjD vemo, kdo tvori ki 1 5 1935 , je v tem bloku! To so pristaši dr.Breclja, nekdanjih krščanskih socialistov, ki sc. šp< to skupino S< Stanovnikov, sijali toliko ni ki Ih.nzgar ja, Slove ncev šbrodnih elementov na Prim®rskem, kdo tvori ta "-blok" v OR in v komunizem... in nekaj ki so tudi šli v OR. Sedaj vsaj vemo”, Pod 2 , in 3« skupino pa je krog'%ivše Gospodarske zveze , in "mladi intelektualci" to je "Straža". Dr,Kreku očitajo, da je vodil preostanke vodilnega kroga bivše J.R.Z, ©čitajo mu toraj tvorbo J,R.Z.,'ki je dejansko v vsem obsegu le delo pokojnega dr,Korošca, Ze. prej sem omenjal, zakaj je dr.Korošec razmerah , skupnost bivše S.LlS.,“da je mogel v tedanji politični konstala* ciji ohraniti njen politični, gospodarski in kulturni vpliv. Oisto jasno je, da se more 6 tej zadevi debatirati. Morda bi bila možna druga in boljša pot. Toda povdarjal sem, rekaj se je določil dr, Korošec do te oportimistične politikei radi oportunizma dela stran* vodil svojo stranko v J.R,Z, To je Liza pač v tedanjih po mišijenju'dr»Korošca, edina možna pot^ da je ohranil ke, Me.d najvidnejšimi oportunisti, ki 10 g? sil: li na to pot je bil - 55 pa. mariborski podžupan Žebst, ki ga je stranka komaj z raznimi bonitetami odvrnila od tega, da v času najhujšega boja proti •Aleksandrovi diktaturi ni vskočil v vladni tabor in obrnil hrbta S.L.S. In to, kar so delali njih očetje, očitati dr,Kreku - je pač višek političnega zavijanja! Res je, iste metode, ki se jih danes poslužujejo proti dr,Kreku, so bile krive, da je dr,Korošec bil prisiljen vstopiti v J..R.Z! In vsi ti, ki danes dr.Kreku oči= tajo J.R.Z, , sp> se takrat sončili v njej, uživali njene politične bonitete, so vse to odobravali in so šele sedaj prišli do tega, do je bila ta oportunistična politika škodljiva slovenskemu naro= du! Zakaj se vsi ti takrat niso oglasili k besedi?! Dr,Kreku se očita, da je za Jugoslavijo in za kralja in to od oseb, ki so same prej komaj par kvatrov prisegale zvestobo Jugoslaviji in kralju! Naj tu priobčim prepis govora, ki ga je imel v Ljubljani 27 ,marca 1941, sam podpisani tajnik tega slavne ga "bloka*' dr.Lesko- var, Slovenec z dne 28,marca 1941, št, 72. stran 3 objavlja sledeče poro čilo 1 "SLOV E N L C" Z dne 23 marca 1941, leto LXIX. štev. 72. stran 3. stolpci 1-3, cbjavija sled., če poročilo* "BESE1A NASE MLADINE OB NASTOPU KRALJA PETRA II. Domoljubna manifestacija kat,prosvetnih organi¬ zacij v U n i o n u. Ljubljana, 27»marca* Ob 6 popoldne so se zbrali v veliki unionski dvorani za= stopniki in člani Prosvetne zveze, ZPO, Slovenske dijaške zveze in ZDK, da proslave z vso slovesnostjo nastop vladanja Nj.Vel, kralja Petra II,.. Najprej je spregovoril predsednik PZ g,Pran Lukman,......, Predsednik dr. Lukman je nato pozval predsednik ZFO dr, Žitka, naj povzame besedo. Na oder je stopil zastopnik katoliške akademske mladine., akademik Leskovar in dejal! Prisega akademske mladine, V tem važnem trenutku naše narodne zgodovine smo 3e zgrni= li, da slovesno izpovemo svojo vdanost našemu kralju Petru II., vrhovnemu predstavniku naše suverene kraljevine in simbolu naše narodne svobode. Slovenska katoliška dijaška in akademska mladina, organi- zirana v SDZ, se pridružuje ostali narodno zavedni slov,mladini in vsemu narodu z globokimi čustvi ljubezni in vdanosti svojemu mlademu kralju. V teh odločilnih dneh ponosno dvigamo prapor domovinske ljubezni in pripravljenosti. Ko je marsikdo zbegan in se boji nego¬ tove bodočnosti, ko tuji agenti sejejo malodušje, moramo mi kot prva narodna bojna falanga dajati narodu'^poguma in samozavesti. (Tako je! Navdušeno odobravanje.) V nas ni strahu, v naših strnjenih vrstah ni nobenega ma- lodušneža, ni nobenega, ki bi zapuščal prvo oojno vrsto, vsi tek¬ mujemo v ljubezni, delu in žrtvah za domovino. (Živela Jugoslavija./ - 56 - Mi smo strnjeni in enotni za svojim vrhovnim poveljnikom, ki je danes prevzel kraljevsko žezlo v svoje v roke. Vsa naša ne« deljiva ljubezen velja kralju in domovini-. (Živel kralj Peter II,) Čimbolj divjajo viharji, tem mečne je bijejo naša srca^ za domovino! Ge v strašnem sovraštvu in krvi tonejo tisoči, je še silnejša naša ljubezen za slovenski narod in jugoslovansko državo! Ponosni smo na našo sveto' zemljo, za katero smo pripravlje ni doprinesti najvišje žrtve! . * .. Nad njo razprostira svoja mogočna krila ponosni beli orel Karadjordjevicev, v njej kraljuje naslednik tistega rodu, ki je vodil težko preizkušeni srbski narod iz turške sužnosti v svobodo, (živeli Karadjordjeviči!) * Navdaja nas navdušenje in ponos, da lahko njemu slovenska mladina pošilja pozdrave ljubezni in prisego vdanosti. Prepričan se, da je v duhu danes z 'nami, svojo mladino, ves slovenski narod. V nas je duh velikih Slovencev, ki so v zgodovini kovali usodo in bodočnost našega naroda„ Zato se bomo odzvali vsakemu pozivu vrhovnega poveljnika naše narodne sile kralja Petra^II,, če bi bilo potrebno* Vzpodbujal nas bo junaški 'genij zmagovalca Aleksandra in nesmrtni genij slovenskega osvoboditelja" dl.Korošca, (Slava jim!) Oba sta nam svetilnika, znanilca in simbola svobodo* Njun genij nas je pripeljal iz hiše sužnosti v svobodni dom in njun genij nas bo vodil v bodočnost; Zato iz vsega srca ponovno prisegamo svojo zvestobo naše« mu kralju Petru !II«! Prisegamo pred večno živim Bogom in svojim narodom, da ne bomo nikdar zapustili svojih strašnih mesti Prise« gamo pri spominu pokojnega našega voditelja dr.Korošca, da hočemo vse storiti, kar je v naših močeh za dobro kralja in_domovine! Živel kralj Peter III Živela Jugoslavija! Ista številka "Slovenca” na isti strani prinaša v stolpcu 4 sledeče poročilo; POKLONITEV PRED SPOMENIKOM KRALJA ALEKSANDRA • ■ • ■ . Po krasnem zborovanju v Unionu so se podale navdušene, množice slovenske mladine na ulico,,.. Pred spomenikom kralja Aleksandra je _ned vzklikanjem, kra« lju Petru II., Jugoslaviji in naši hrabri vojski, spregovoril ns= kaj navdušenih besed akademik Leskovar, nato pa se je sprevod.,. Ista številka "Slovenca” prinaša na strani 2, stolpec 2 - 3 sledeče poročilo* r smo že do-sadaj videli, more napačna politika škodo narodu, , ki mu lahko mesto svobode prinese "nezavisn- slovenske države" je tr oba ob tipa ti ;eh mogočih strani, da si dobimr. jasno sliko in - kakega kozla! država zmožna popolnoma samostojnega Slovenci smo gospodarsko tako šibki, da resni gospo¬ darstveniki mislijo t da bi sami niti Trsta ne zmogli gospodarsko obvladati! Edino večjo bogastvo slovenskega ozemlja so frtovi. in pa njeni gozdovi, vseh drugih dobrin nam manjka. Odvisni bi bili od tujine finančno, gledv rudnin, žita itd. Na vsak način p v vlilo vprašanje, če bi bila taks. država t rajni sposobna samostoj¬ nega gospodarskega življenja 1 Geografsko smo Slovenci na tako neprimernem ozemlju, da bi - 58 - bilo res težko ustvariti samostojno slovenska državno ozemlje, Istra je po večini Hrvaška, če ne bi imeli Istre, potem smo skoro odrezani od morja...Smo na evropskem prepihu, preko našega ozem= lja skuša nemški narod priti do morja, preko slovenskega ©zemlja se skuša italijanski narod razširiti proti severu. Ali bi se megla taka državica sama ustavljati tem velesilam od severa ali od juga? To je jasno, da ne! Namiguje se, na mednarodno garanci= jo, ki naj bi jo dale velesile za to državo! 0 taki garanciji ni pri velesilah niti govora, pa tudi če bi jo hotele dati -, koliko časa bi pa ta garancija držala!? Take gprancije so kaj trhla za= deva, kot nam kaže dovolj polno zgledov iz zgodovine! Vsaj to je treba priznati kljub vsem slovenskim željam po popolni suverenosti, da ni tako jasno, ali bi bila taka državica sploh sposobna življenja, če tudi bi jo hotele ustvariti velesile, To vprašanje ' je treba trezno in od vseh strani presoditi! Po mnenju resnih ljudi, smo Slovenci radi svojega zemljepisnega po= ložaja in radi svoje majhnosti in gospodars-ke šibkosti nujno navezani na večjo državno skupnost, na večje zaledje, v katerega okvir^. - jasno - želimo čim večjo samostojnost! Nadaljno vprašanje pa je, ali je v sedanjih razmerah - posito non concesso, da bi bila samostojna država Slovenija zmo= žna življenja - ali je v sedanjem svetovnem položaju primerno in pametno pred svetovno javnostjo ventilirati to vprašanjei Tendenca sedanje politike velesil - Amerike in Anglije je: ustvarjati velike države, oziroma državne zveze, ki bi bile zmožne upreti se nasilju raznih totalitarnih držav in ki bi bile zmožne uspešnega gospodarskega življenja. Ne razbijati obstoječih držav, marveč celo združevati rasne države v večje skupine, to je cilj sedanjeMU^ofcne politike. Saj celo velika država Anglija ču=> ti, da je sama prešibka, za to je Churchil ponudil celo USA zdru= žitev obeh držav v • eno celoto! Colo Anglija je pripravljena sama odpovedati se nekoliko svoji suverenosti na ljubo svoji varnosti! Kako si potem moremo misliti, da bi pristala na to, da se razbi= jajo v drobce manjše države?! Slovenska država kot zaledje irsta, ki naj bi obsegala vse Slovence - iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, je d anes ne= mogoča. Kdor bi prihajal s to zahtevo na mednarodni forum,Hi se le osmešil in onemogočil, Za to popolnoma novo državo bi morala Italija odstopiti slovensko ozemlje, Jugoslavija Slovenijo, ne= kaj ozemlja Ogrska in Avstrija slovensko Keroško. Kdo bi mogel da= nes zahtevati od Jugoslavije kaj takega? Na bi pristala na to Sovjetska Rusija, je nesmiselno misliti! Ali naj radi nezavisne slovenske države riskirajo velesile novo svetovno vojno? Kdo more biti tako naiven ? da mora kaj takega misliti? 0 takem takem spo= razumu med velesilami torej ni govora! Pozabiti ne smemo, da je Titova država med zmagovalskimi državami. Pri mirovnih konferencah ni šlo torej za kako delitev Jugoslavije, marveč za odstop slovanskega teritorija v Italiji jugoslovanski državi. Kako bi bilo možno na sedanjih mirovnih konferencah priti z zahtevo po delitvi Jugoslavije -^zmagovalsko države?! Noben državnik velesil bi se ne hotel osmešiti s kako tako zahtevo in z njo ©težkočati že tako zamotanega svetovnega položaja! Jasno, da se tudi dr.Krek kot resen politik ni mogel osmešiti pred svetovno javnostjo s kako tako zahtevo in se s tem popolnoma onemogočiti med resnimi političnimi svetovnimi krogi. Na mirovni konferenci bi bila možna le zahteva„po tržaški državi s slovenskim ozemljem, k i b ilo p^d Ita lijo. Ge bi bil dr,Krek nastopil s kakim takim"načrtoh, bi njega sedanji jugoslo= vanski politični krogi dolžili, da je on kriv, da niso bili Slo« venci združeni v eno državno, telo in da so .izgubili Trst! 59 Ločiti moramo režim od države! Je nismo za sedanji režim v Jugoslaviji, s tem še ni rečeno, da nismo tudi za državo Jugosls.= vijol Mi imamo kljub svojemu begunstvu m or aln e in provn e d olžnosti do svoje drž ave. Begunci kot taki imajo tudi’ dolžnost',”'da nlcešer” ne store, kar bi se smatralo kot izdajstvo nad državo! Zahtevo beguncev in njih voditelja po samostojni Sloveniji in odcepitvi od Jugoslavije bi sedanji jugoslovanski režim gotovo in priznati moramo tudi upravičeno proglasil kot izdajstvo nad dr= žavo in bi s tem po vseh zakonih dobil proti nam kaj primerno c= rožje za preganjanje "izdajalcev". Naše begunsko stališče bi se ne¬ primerno še hujše poslabšalo! Je bi se tako gibanje pričelo tudi v domovini, bi bil to zelo dobrodošel povod, da se tudi tam z vso strahoto ^.preganjaj o "Izdajalci'’, Tako bi taka akcija povzročila strašno škodo vsemu slovenskemu narodu. Tudi dr.Maček, ki je po svojem hrvaškem konceptu jasno za hrvaško državo, nikdar v javnosti ne podaja kakih izjav za razbitje Jugoslavije. Njegova desetletna borba za hrvaško državo ni bila in tudi danes ni usmerjenja za razbitje Jugoslavije, marveč za njeno reorganizacijo! Oe bi se slovenski begunci z dr,h re kom angažirali za samo^ stojno Slovenijo in za razbitje Jugoslavije, bi se kaj lahko zgo= dilo, da si s tem onemogočimo povratek v domovino oziroma, da pri= dejo vsi tisti, ki bi v svetovni javnosti delali proti državi,’ lahko prišli oh povratku pred sodišče za zaščito države! In. končno - res je, da take Jugoslavije kot je bila, o= gromna večina Slovencev noče več, da vsi želimo združitev vseh Slovencev v eno državno telo, kjer bi bila omogočena naša narodna kulturna in gospodarska samobitnost. Res je pa tudi, da danes o= gromna večina Slovencev želi ohraniti Jugoslavijo, toda reo.rganizi= rano, kor federacijo vseh svobodnih jugoslovanskih narodov. Za to državo in zvestobo napr.am njej govore pravni, moralni pa tudi praktični razlogi. Gotovo je slovenska narodna eksistenca najbolje zavarovana v državni zvezi s sorodnimi narodi - Hrvati in Srbi, s katerimi smo iste krvi in skoro istega jezika! V tej državi se mali slovenski narod dosti lažje uveljavlja kot v kaki drugi zvezi. Naše gospodarstvo se je tekom zadnjih trideset let preusme= rilo in prilagodilo tej državni skupnosti, vsaka ločitev in razbitje te enote bi prinesla narodu gospodarsko škodo, V bivši Avstriji je vsako leto moralo kake 10,000 Slovencev v tujino, ker doma niso ncšli^kruha! Industrija v Sloveniji,, ki se je razvila v Jugoslaviji, je možna le v tej državi napredka! Ce ta industrija propade, potem bo moralo zopet vsako leto na tisoče Slovencev v tujino za zasluž= kom in vsi ti tisoči so za slovenski narod izgubljeni.,. Vsa Evro= pa se puli za balkanski trg, mi pa naj bi bežali od njega oziroma se ga otresali! Ce se ločimo od Hrvatov in Srbov, bodo pač. oni ku= povali industrijske izdelke drugod, - cenejše, ker naša industrija ■ a ni zrnožna sv et ov ne konkur en c e,., In končno ni od nas Slovenčev odvisno, ali bo Jugoslavija obstala ali ne! Njen obstoj je odvisen od sporazuma med Srbi in Hrvati... Zakaj bi jo mi razbijali, če je niti Hrvatje ne?! Ce pa jo kdaj razbijejo je pa tudi mi Slovenci ne bomo rešili. Eno pa je gotovo, da vprašanje zaledja Trsta ni ie slovensko vprašanje! Istra je po ogromni večini Hrvaška in spada k tržakemu okolju, in bj. na vsak način tudi Hrvatje morali pristati na to, da se del Hrvaškega ozemlja pridruži "nezavisni slovenski državi". Ali je verjetno, da bi Hrvatje pristali na to? Tvornim! Na vsak način ne bomo Slovenci sami mogli rezati državnih mej in še manj podirati obstoječe državne oblike. Resen politik pa ne sme skočiti v temo in ne delati kakih poizkusov, ki bi lahko uničili narod! - 60 - Če se torej dr.Krek drži moralnih in pravnih obvez, če se skrbno ogiblje vsega, kar bi mo|lo škoaovati^nam beguncem in vsemu slovenskemu narodu, je potem pac nemoralno, če se mu očita, da ško= duje slovenskemu narodu in da je izgubil legitimacijo zastopati slovenski narod. Taki očitki v begunstvu so skrajno nepremišljeni in škodljivi vsemu slovenskemu narodu, dokazujejo pa © popolni po= litični nezrelosti in pomanjkljivem moralnem čutu onih, ki to iz= našajo med slovensko emigracijo, Ozdravljenje, Kad ves slovenski narod je prišla strašna tragična katastro= fa v kateri je poginilo lahko rečemo okrog 100,000 ljudi, v kate= ri je uničeno večina narodnega premoženja, vse katoliške kulturne in socialne ustanove in v kateri zdihuje ves narod pod strašno azi* jatsko in materialistično krvoločnostjo.,.. Prišel je nad narod vesoljni potop,,. Toda ta katastrofa prinaša tudi ozdravljenje! Nikdar bi ne bila mogla katoliška dejavnost preobraziti slovenske meščanske družbe in one inteligence, ki je bila vzgojena v meščansko-liberalnem duhu. Nikdar bi ne bilo mogoče spreobrniti od marksizma in materializma zastrupljenih delavskih množic, - Vse je bilo kakor obsedene in je drvelo za brezbožnim komunizmom v sle= po temo. Vsako svarjenje je bilo zaman! Ta del slovenskega naroda je moral na lastni koži preizkusiti blagoslov brezbožnega komu= nizma, da so se mu odprle oči. V trpljenju šele se je porodilo spo= znanje. Že v domovini sta mi nekoč zatrjevala dva vodilna moža iz nekdanjega liberalnega tabora, da je ned onimi liberalnimi krogi, ki niso bili zašli v okrilje komunistične OF, zrastlo prepričanje, da je bila nekdanja gonja proti ‘'klerikalizmu" in katoliški dejav* nosti pogrešena in škodljiva za slovenski narod, ker je pripravlja* la pot demoralizaciji in - komunizmu I V domovini je prišlo do popolnega streznenja vseh onih kro= gov in plasti naroda, ki niso že popolnoma zastrupljeni od materia* lizma in komunizma. Prodrlo je predvsem veliko spoznanje, koliko škode je slo= venskemu narodu povzročila ona literarna družba, ki je v .Sloveniji vzela nekako v zakup vso umetnost in literaturo. Nekoč je rekel pred menoj dr.Evgen Lampe! "Gorje narodu, če ga vodijo literati - pokvarjeni literatu" Že sto let - od Prešerna dalje se naš narod zastruplja z literaturo, ki je izpodkopavala v njem verske in mo= ralne temelje! Kdor se je tem vplivom upiral, je bil proglašen za nazadnjaka, omejenega^ ozkega človeka! Umetnik, pisatelj, ki ni plaval s tem protikršcanskim tokom, je bil v javnosti onemogočen od "oficielnih umetnikov", ki so edini hoteli imeti v zakupu.vso slovensko literaturo... Da bi si ohranili nimbus umetnika, literata, da bi jih ta protikršcanska umetniška družba priznala za umetnike, je velik del "katoliško mislečih" literatov zatajil svoja načela in pričel hlapčevati nekršcanskim skaza umetnikomJ In tako je postal slovenski literat diabolus, kakor se je izrazil dr,Lampe! Slovensko mladino so zapeljali predvsem literati, ki so stali najprej pod vplivom liberalnih nazorov, na to so pa zašli popolnoma pod vi-div kulturnega boljševizma,.. Zdi se, da je v domovini med vsemi količkaj še zdravimi krogi prodrlo spoznanje, kam je slovenski narod zapeljalata Iite= rarna družba. Ob zadnjem procesu proti nekdanjim liberalnim_politi* kom dr.Borisu Furlanu in ing, Nagodetu, so brali na razpravi v Ljub* Ijani tudi zapisnik, v katerem so ti možje .karakterizirali slovenske 61 - literate in slovenske inteligenco sledeče? "Slovence in vso Jugo= slavijo vlada skupina amoralnih' ljudi, ki črpajo svojo moč iz ne« izmerne politične neumnosti izobraženstva... Slovenska inteligenca - namreč tisti del, ki se prodaja komunizmu za skledo leče,- se u= klanja kakor dosedaj vsem tujim kakor domačim režimom, tudi komu= nistom, -- K jaslim se drenjajo Oton Zupančič, Finžgar, Vidmarji, Izidor Cankar in vsa literarna svojat..,.,., "Ljud= ska oblast" v Sloveniji je danes, oblast izprijenih študentov, po= kvarjene jare gospode in delomrznežev,.." Prišlo je torej v domo/ini spoznanje in z njim prihaja ozdravljenje! Na popolnih razvalinah bo treba vse znova graditi,-.. Najprej pa bo treba skidati gnoj, ki se je nabral v slovenskem hra« mu muz, ki je postal - hlev! Po katastrofah in bridkih skušnjah, ki smo jih doživeli, pa mora priti tudi do ozdravljenja v katoliških vrstah, posebno msd mlajšo inteligenco, Kaj hočemo s katoliškim gibanjem oziroma katoliško celotno dejavnostjo? Nič drugega, kot pokristjaniti vse naše privatno in javno življenje! To pa je mogoče le na jasnih katoliških načelih in na krščansko moralnem temelju. Tako se mora vršiti tudi vzgoja slovenskega inteligenčnega naraščaja za javno delo le na tej osnovi! Katoliška dejavnost mora vzgajati svoj inteligenčni čara-- ščaj tudi za smisel za edinost bodisi na cerkvenem kakor tudi na politično narodnem področju. Nc katoliška skupnost in tudi narod 'ne sme dopustiti, da bi se med seboj cepili, razdvajali in prepi= rali'radi malenkostnih razlik v mišljenju in taktiki, še manj pa le radi politične ambicioznosti posameznikov'. Katoličani ne bomo ,'gli nikdar ustvariti katoliške družbe in ne katoliškega javnega življenja, če ne bomo edini v načelih in tudi v nastopanju in delu za svoje ideale, če se ne bo znala manjšina podrediti večini, ka¬ ko,- je potrebne v demokratično urejeni človeški družbi. Komunizem in fašizem - oziroma nacizem je naravnost nasilno uničil vsako opozicijo« To jo napačno, nedemokratično, ker je tudi v lastnih vrstah potreben ne'a k. r e gubat iv - to je kr itika l Toda kritika mora biti pozitivna, ustvarjajoča, ne pa razdirajoča* Fron= derstvo z razkrajajočim delom mora znati tudi demokratično urejena človeška družba v sebi iztrebili, ker sicer je nemogoča vsaka de= mokracija. Nikdar ne sme katoliško gibanje dovoliti, da bi mala skupine, iz osebnih ambicij, .radi malenkostnih razlik v mišljenju razdvajala katoliško skupnost. V demokraciji mora vladati tudi disciplina, ne na nasilju, marveč na moralnih temeljihn V dobi po prvem katoliškem shodu do 1.1914. -smo imeli v ka= toliških vrstah malo akademsko izobražene inteligence, kolikor pa jo je bile, je bila edina. Med njo je vladala iskrenost, ljubezen in prijateljstva, Tako je doseglo katoliško gibanje sijajne uspehe. Pa je prišel hudič in je zasejal na njivo katoliške dejavnosti ljuliko razdora* V svojih vrstah smo imeli več stotin akademsko izobraženih, pa smo doživeli pol.no p .razov in neuspehov radi tega, ker ni bilo edinosti. Bolje, da ima katoliška dejavnost le pet akademsko izobraženih, ki pa so enotni v mišljenju in delovanjp f kakor pa da jih ima pet ste, med seboj razkrojenih in razdvojenih ter sprtih v malenkostnih prepirih« Tu v emigraciji je nekoč neki Anglež ocenil Slovence siede= če« "Dober in talentiran nared je to, le prepirajo se radi med se= boj," To je za nas žalostno spričevalo! Teh medsebojnih sporov, struj, mladinstva in starinstva mora biti v našem gibanju konec! Na to morajo delovati vsi, ki so dobre volje, vsi, ki ne iščejo sebe, marveč res nebeško kraljestvo in njegove pravice, vsi, ki ne iščejo predvsem svojih lastnih, koristi, marveč narodovo, V tem bo prišlo ozdravljenje* 62 Gesa nam je še treba? . Več smisla za odgovornost. Dr,Evgen Lampe je nekoč kot sem že zapisal zaklicali ''Zavedajte se odgovornosti 1 '! Smisel za odgo= vornost je prva lastnost, N ki jo mora imeti vsak, kdor se podaja na politično polje in želi kdaj igrati tu kako vodilno vlogo, Narod ni kak preizkusni kunec, na keterem bi se vadili nevešči kandidatj e medicine! Narod ob takih preizkusih lahko pogine! V politiki gre za narodni, verski, kulturni in gospodarski obstoj, gre celo za živ=> ljenje tisočev in tisočev, ki se lahko zaigrajo, kot smo videli v naši komaj pretekli politični zgodovini. Neprestano in neprestano je treba naši mladini zabičavati smisel za odgovornost! Tu velja, kar je rekel Gospod, da bo treba dajati odgovor za vsako nepotrebno besedo! Koliko škode med narodom napravi le ena sama nepremišljena beseda, kaj šele namenoma vržena lažna agitacija! Politik, ki ima smisel za odgovornost, mora večkrat prevze= ti na se težko odgovornost in mora biti pripravljen žrtvovati celo svojo politično eksistenco, da celo svoje življenje za narod! Bilo je koncem leta 1917. Takrat je že v Ljubljani splošno našo javnost prevzelo mladinsko mišljenje. Nekoč pri večerji^pravim dr.Lampetui "Jaz mislim, da bi bilo najbolje, da vidva z^dr,Sušter= šičem odstopita, Pa naj prevzamejo drugi vajina mesta. Gez tri mesece vaju bodo na kolenih prosili, da zopet prevzameta delo pri deželnem odboru"! Dr,Lampe me začudeno pogleda in mi pravii "Kdo bo pa potem nosil odgovornost za posledice? Kaj bo pa nastalo iz tega? Naš narod bo prepuščen vojaštvu in izkoriščanju, propadlo bo vse, kar smo ustvarili,.," Bilo me je sram, da sem kaj takega zi= nil! Pred Lampetom pa sem dobil še večje spoštovanje. Iz razgovora sem jasno razvidel, da je on in dr. Šušteršič pripravljen žrtvovati se, žrtvovati svojo reputacijo in svoje življenje rajši kgt^radi trenotnega političnega uspeha zapustiti svoje mesto. Dr,Šušteršič je nekoč rabil to primero: "Miši zapuste najprej potapljajoče se ladjo, krmar pa ostane do zadnjega na mestu in je pripravljen tudi potopiti se s svojo ladjo,.." Tak mora biti tudi politični voditelj! Upreti se mora tudi strastem naroda in včasi plavati tudi proti to= ku, če jasno vidi, da je to potrebno za narod! Vsako politiko, posebno pa se "katoliško", morajo voditi moralna načela. Vsaka nemoralna politika prej^ali slej sama v sebi skrahira! Nikdar nemoralna sredstva ne posvečujejo namena!_Trenotni uspeh nemoralnih sredstev je enodnevna mušica, je balonček.izumila, ki se kmalu razpoči] Predvsem mora biti pravilo v vsej politični dejavnosti - absolutna resnica! Z lažjo se pač more narod nahujska= ti, nikdar pa se mu s tem ne koristi! V politični borbi mora vladati spoštovanje osebnosti na¬ sprotnikov. Tudi tu velja peta in rsma božja zapoved! Nikdar ni dovoljeno nasprotniku jemati dobrega imena, da bi na razvalinah nje= gove reputacije zrastli drugi voditelji! Osebpo blatenje je znak pomanjkanja srčne kulture.Kritika naj bo le stvarna, nikdar ne oseb= na. Za politične voditelje so le sposobne, izkušene in moralno kvalificirane osebnosti, Politika je velika umetnost. Ce m®ra zdravnik študirati pet, šest in še več let, da postane dober zdravnik,^kateremu smemo zaupati svoje življenje, koliko bolj mora biti izvežban in sposoben človek, ki odgovarja za življenje celega naroda! Kdor se želi po= svetiti delu za. narod na političnem polju, je to hvalevredno! Toda za to se mora dobro pripraviti^ da ne bo diletant! Piierantstvo je nekak bistven znak mnogih slovenskih p o 1 Lt.i.ka r j e v ] Treba je študi= 63 - lati zgodovino vpašanje, , splošno in narodno, poznati je treba socialno izv e ziban mora biti v gospodarskih vedah,, mora biti koli= kor toliko tudi jurist in končno, a ne nazadnje poznati mora tudi katoliška in kulturna vprašanja* - Politik mora, celo življe= nje študirati in zasledovati dnevna vprašanjai Malo sam srečal v naši javnosti takih politikov,.. Pri nas pa mislim že skoro vsak km 'cj da je sposoben za veliko politiko in voditelja] Kaj šele med študenti,,. Problem mladih in starih! Kaj grešili, go es največjih, e st! C-rurchil rad priznam, da so v našem javnem življenju vsi bre De pa slavila še” ■tari zelo 3 tam. mno- izjemeJ Nihče ni nezmotljiv, errare num&aum gotov,o med sedanjimi svetovnimi politiki eden toliko pošten, da je priznal, da je glede Jugo-- svoj< radi kot klop drže svojih auuiuiu : vodilno mesto ne puste v bližino iloveško, saj tudi slovenski kmet : mi e j Q ' A3 zelo pogrešil«,.! 'i'udi eno "napako 5 * pogosto ”zagre= da predolgo žive, se radi kot klop drže svojih sto! c in da iz nekega strahu za in k delu mlajših! Tudi to da iz rok svojega gospodarstva, dokler mezinec migajTode rod se pa lahko mnogo uči od starejših in neko spoštovanje do sra== rejših in izkušenih mož je krščanska' čednost, ki jo je pa pri ms kaj malo! Mi danes to bridko občutimo, da med našimi javnimi delavci manjka več izvežbanih politikov, ki bi imeli rutino na tem polju in kaj svetovnih zvez,*, To je tudi naša tragika! Toda - če je ta= ko ~ je še večji greh, če ubijamo ugled onih nam še ostali- -■ Pri Angležih in Amerikancih ki nekako povprečne starost 60 - 70 let! Pri štejemo med starine in maloštevilnih, ki so imajo vodilni politih nas pa komaj dozorele jih pošiljamo v penzi= može od 40 - 00 let on. To ni zdravo! V naših malenkostnih naroda - se kaj rado vse zam turno delo! Vse je politika! sokošolcem, ki je izjavil, da je v našega Socialnega., odbora politika! Saj je deloma to res? vse karitativno delo, vse^socialno in kulturno delo je del "politike” v širšem, smislu, je pač delo za javni blagor! Toda, če kdo deluje na kulturnem, socialnem,, gpspo= razmerah - je pač to problem malega mjavai politika in socialno ter kul= Pred kratkim sem govoril z nekim vi= i je d. te ga se ne označevati smemo "štemplirati" kot politika in nje= kot stremljenje za politično kariero, - danskem polju, gove ga dela ne In ravno tu se je pokazala saaba stran naše vzgoje v emigraciji,ko se vse naše socialno delo precenjuje kot r pol.itika‘ : in, se je kot tako celo denunc.iralo zavezniškim oblastem, klerofasizem in »»■«•«-i rrn kot se med nami večkrat čuje očitek, da je to nekaka “priprava za dočo politično kariero,.V* Radi tega nekateri ovirajo iz svojega politične ambicioznega nastrojenja celo to javno delo, ker se to da bi kdo drug prišel na mesto njega na vodilno mesto v narodu! Ali ni tako mišljenje za "Kinder gard e n 1 jvanes gre za oostoj m življenje naše emigracije! Kdor pa misli, da bo kdo s svojim delom za to bedno maso ustvarjal svojo kasnejšo politično kariero, ta spada v otroški vrtec! Zalitog ravno iz tega nas troje n ja nastaja polno nasprotovanja napram našemu socialnemu delu v emigraciji! Katoliško gibanje in politika. Katoliško gibanje oziroma katoliška dejavnost mora nujno zajeti in prekvašati vse panoge privatnega in javnega življenja s izobrazbo in vzgojo, kulturno e elo, gospodarstvo in socialno polje, pa tudi politiko. Krščanstvo je vera življenja, ne oa prazna form.u= la. Vsak svetovni nazor, ki .ima v sebi vitalnost, n jno stremi za tem, da prekvasi vse življenje p.o svojih načelih. Krščanstvo je resnica in življenje po tej resnici. 64 - Krščanstvo mora nujno stremeti in delovati za tem, da pre= kvasi po svojih načelih tudi politiko in njeno živijenje.Krščanstvo absolutno ni samo privatna zadeva! Indijski voditelj Gandi je nekoč rekel? "Poskusiti hočem prepojiti politiko z duhom vere". In drugič se je izrazil? "Molitev je edino sredstvo, ki more prinesti v vsakdanje življenje in delo= vanje red in mir,” Gandi je bil gotovo tudi velik politik, ki je dosegel s svojim delom svobodo in mir. Od krščanstva, ki ga je vi= del v Evropi, pa ga je posebno odbijalo dejstvo, da politika "kr= šdanskih" evropejskih narodov ni bila krščanska. Seveda ni dovolj poznal katoliške v er e 5 kolikoi pa je pozna evropejsko krščanstvo, ga je od njega^to najbolj odvračalo, ko je videl to veliko nas= protje med krščanskimi načeli in prakso evropejskih narodov v jav= nem življenju. Za vse kristjane je izjava Gandijeva, da hoče pre= kvasiti politiko z verskim duhom, strahovita obsodba. Avstrijski katoličani so svoj čas na predlog bivšega kancler= ja Bolfusa depolitizirali svoje katoliško gibanje in so se predvsem duhovniki popolnoma umaknili iz javnega življenja. Švicarska kato= liška revija "Orientierung" je 1. 1946. večkrat pisala o avstrijskem katoličanstvu in je povdarjala, da so avstrijski katoličani izgubi= li vpliv na javno življenje in da so se nekako potegnili v zgolj privatno področje. Avstrijski katoličani niso ločili depolitizacij je katoliškega gibanja od desinteresmenta na javnem življenju. Tako so se desinteresirali nad političnim življenjem. Ko je pred nedolgim časom vprašal neki Slovenec odličnega katoliškega duhovnika v Av= striji, kaj misli o komunizmu, je odgovorili "Nimam časa, da bi razj mišljal o tem vprašanju," Prišlo je tako daleč, da so nekateri ka= toličani smatrali celo vprašanje komunizma le kot nekako strankar= sko zadevo, ki ne spada v delokrog katoliške dejavnosti. In vendar je komunizem največja nevera ali kriva vera, kar gilm je kdaj bilo v zgodovini narodov! Komunizem rji le nekako politično strankarsko gibanje, marveč tudi neka vera, ki ima v sebi vsaj danes veliko vitalnost, vera, ki je totalitarna, to je nazor, ki^hoče^po svojih načelih prekvasiti vse privatno in javno življenje človeško. Ne mo= re biti torej katoličan napram tej "materialistični veri" indiferen= ten, desinteresiran... Komunizem je ravno radi tega dosegel tak raz¬ mah, ker krščanstvo v Evropi ni dovolj prekvasilo vsega gospodarsko socialnega in političnega življenja. Tako ima komunizem svojo.nalo« go, da katoličane sili na delo za prekvašenje vsega javnega živ= ljenja po katoliških načelih. Katoliška dejavnost in še bolj Katoliška Akcija resne sme biti politično pobarvana in ne združena s kako politično stranko oziroma s političnim gibanjem. Politične stranke so tvorba_svetnega in časovnega značaja, nastajajo in propadajo, se pre®brazujejo in delajo kompromise. Katoliška dejavnost pa je katoliški apostolat za prekvašenje vsega življenja v vseh časih v vseh narodih v vsej zgodovini Cerkve. Posebno Katoliška Akcija, je tako tesna povezana s Cerkvijo, da tvori nekak bistven del njenega^apostolata, Toda^ področje tega apostolata ni le privatno, marveč tudi vse javno živ« 1jenje. Vse mora skušati prekvasiti po katoliškem živijenskem.nazoru! Vse zlo in gorje sedanjega svetovnega svetovnega položaja^izvira v bistvu od tod^ ker se je svetovna politika popolnoma odločila od krščanskih načel resnice in morale. Ob državnozborskih volitvah v Italiji 1. 1946, je sv.oče Pij XII, na predvečer volitev sam po radiu posegel^v.volilno borbo in je katoličane pozval, da so^po svoji vesti dolžni izvrševati svojo državljansko dolžnost ob času volitev po svojih, ičtoliških na¬ čelih, Jasno je povedal, da katoličani ne smemo prepustiti politične« ga polja v roke nasprotnikom krščanstva. - 65 - Ee je, da katoličani odklanjamo ^ tako zv ani "klerikalizem' 1 v ^ tem smislu, da bi Cerkev oziroma duhovščina prevzela v roke političn vodstvo in politično odgovornost, Nikdar se ne sme kaka politična stranka, pa naj bo zgrajena še tako trdno na katoliških načelih, istovetiti s Cerkvijo, ali s Katoliško Akcijo. Na drugi strani je pa tudi res, da je katoliško gibanje in tudi Katoliška Akcija dol¬ žna delovati za to, da se pokristjani tudi vse politično življenje. Ni prav lahko najti pravo razmerje med katoliško dejavnostjo in strankarsko politiko. Kaj mnogokrat greše v zgodovini, katoličan ni per excessum ali per defectum, da se preveč zaženo v eno ali drugo stran, da ali verski apostolat preveč pomešajo s strankarsko politiko t ali pa da se na političnem polju nekako desinteresirajo. Os pa so se vršile glede tega v našem javnem življenju na¬ pake, ki so nujna posledica vsega človeškega dela, nas to ne sme odvračati od onega apostolata, ki ima namen pokristjaniti vse^po« litično delo. Iz napak se moramo učiti, nikdar pa ne vreči puške, v koruzo! Aktivnost na vseh poljih privatnega in javnega življenja je znak živega krščanstva. Zaključek. ' Ta spis ie namenjen ie,za katoliško mlajšo inteligenco in za naš inteligenčni naraščaj. Želim, da bi ne zašel med širšo jav= nost, ker bi razkrivanje naših narodnih ran med ljudstvom moglo kvarno vplivati. Upam, da bo vsak razvidel iz velotnega spisa, da me je pri vsem vodila iskrenost, ljubezen do resnice, ljubezen do slovenske¬ ga naroda in srčna želja, da se doseže med katoliško Inteligenco popolna edinost in da se konča naša tragika razdorov I Morda bodo koga neprijetno zadele kake ugotovitve’ Osebni! napaki sem skušal omeniti le toliko, kolikor se mi je zde_o po¬ trebno radi resnice in razjasnitve dogodkov po načelu« rt en:, vse! Zgodovinar Pastor se v svoji zgodovin i papežev drži tudi 1 ... = ga načela in ne prikriva niti napak papežev v zgodovini! Ge celo v 'zgodovini papežev ni brez napak, potem je jasno, da tudi zgodo- vine političnih in tudi katoliških gibanj ni brez osebnih napak.’ Med političnimi osebnostmi v zgodovini je pač malo, zelo malo sv tniških tipov! Tudi ni noben javni delavec nezmotljiv! Apotecza političnih osebnosti, ki niso bili svetniki, retuširanje njihove osebnosti v ta namen, da bi zglodali ket nekaki idealni in svetniš- ki tipi, kar niso bili, je potvarjanje resnice. To velja glede mrtvih! Kar pa tiče živih osebnosti, ki jih omenjam, pa bi pri= pomnil to-le: Na ne gre za ubijanje, osebnosti in ne za rekrimina= cije, marveč za pozitivno delo! Nikogar ne želimo odbijati od jav = nega dela za dobrobit naroda in za napredek katoliške dejavnosti! Mi želimo vse napake pozabiti in tudi odpustiti vse vsem, ki so dobre volje. Slovenci smo majhen narod in krvavo potrebujemo vsake=- ga katoliškega intsligenta. Večkrat povdarjam, da je človeško mo= titi se! Ko zmote ali napake radi javnega dobra ugotavljamo, hočemo osebnost spoštovati. Ponovne sem pregledoval dpis, da bi ne bilo v njem količkaj takega, kar bi bilo proti krščanski ljubezni do osel. m- sti. Javni delavec pa se izpostavlja sam tudi javni kritiki, za to iio mor. opravičeno biti užaljen, če se stvarne kritizira njegovo javno delo. Vsem, ki so dobre volje, naj bi bil ta spis klic nr, skupno in enotne delo za naše katoliške ideale, da bi se vsi pri delu za-= vedali, da nas bo le resnica, pravica in ljubezen osvobodila iz naš e tr agike1 NARODNA IN IJNIUERZITETNA KNJI2NICA