------ 411 Politične stvari. Krogotok Mladočehov. Nam Slovencem ogledalo. Velecenjeni Pražki časnik „Politik" je pod naslovom „der Kreislauf der Jungčechen" v svojem 336. listu prinesel članek, ki je vreden, da ga tudi Slovenci beremo, ker popis ondašnjih sedanjih razmer je zel6 podoben stanju našemu. Kakor ondi razpor med Staro-Mladočehi preti z nesrečnim izidom volitvam v deželni ungarischen Monarchie<{ Wien 1869) je Slovencev: v Štiriji 410.000 (Nemcev 707.000), na Koroškem (Karaten) 109.000 (Nemcev 240.000), na Kranjskem 450.000 (Nemcev 32.000), v Primojji (Ktistenland) z Istrijo in Goriškem (Gorz) 353.000 (Italijanov 180.000, Nemcev 24.000, tedaj vseh skupaj 1 milijon 328.000, med katerimi ima le tretji del (Kranjci) svoj deželni zbor v Ljubljani, a drugi so dani na voljo Nemcem in Italijanom. zbor, tako je pri nas razpor med Staro- in Mlado-slovenci pokvaril marsikaj pri volitvah v državni zbor. Pisatelju onega članka se bere v vsaki vrstici, da mu srce krvavi videti zdaj razpor, kjer je mnogo let bratinska sloga in edinost kraljevala, in če pove marsikako grenko besedo, ne more se mu za zel6 vzeti zato, ker izvira iz čistega rodoljubja. Naj tedaj nekoliko vrstic iz onega članka prestavimo tudi v naš list. Češki narod — piše „Politik" med drugim — bil je že v prebritki šoli življenja, a vendar ni še pri kraji s svojim trpljenjem. Kakor pošast, ki večno le razru-šuje, spremlja zgodovino naše domovine prepir in razpor, tii med rodovinami, tam zarad verskih, političnih in narodnih zadev. Na najkrasnejših lavorovih vencih naroda našega gloda črna pošast nevošljivosti, jeze, maščevanja, častilakomnosti, da! celo izdajstva domovine in prelomljene prisege. Pod hudimi udarci zgodovinskih teh spominov je naš rod vselej, ko se je probudil, po nekem notranjem nagibu prejel, kakor vsi narodi, ki so v hudi stiski, za skušeno sredstvo narodne diktature, da ni na radost nasprotnikom razcepil poslednje svoje moči. Kakor so veliki Rimljani ob času največe nevarnosti svoje oči obračali le na enega moža, kateremu v roke so po-kladali osodo svoje domovine, tako je tudi naš narod po notranjem nagibu leta 1848. in 1861. izbral si v skušnjah potrjenega, kot železo trdnega, po temeljitem znanstvu zgodovine naše vtrjenega, nepodkupljivega Palackega, da mu je izročil vodstvo narodnih moči. S tem pa nikakor ne trdimo, da Ceski narod nima še druzih bistrih glav in da Palač k i je edina kvarta, na katero naj naš narod prihodnost svojo stavi; ne! — s tem smo hoteli le to reči, da je treba ob času sile se vstopiti okoli ene zastave, a ne na smeh svetd povzdignite kar deset in dvajset zastav. Ta diktatura •— to poveljstvo — če že zaupanje naroda v svojega patrijarha tako imenovati hočemo, pa je zmirom le malo Časa trajala, in ko je bil zbor zaupnih mož naroda izvoljen, je oblast ta prešla v roke teh mož, ki so bili namestniki naroda, med katerimi pa je Palač ki zmirom prvi bil po svoji veljavi, svoji častiti starosti, svojih skušnjah in zaslugah, katerim pa on vendar nikoli ni samosvojno zapovedoval. Ali mar hočejo vsi komando v svojih rokah imeti? ali mar hoče vsak volilec svoj lastni program imeti? Ali mar hočemo, če nam je svet skušenega in nepremakljivega voditelja zopern, duševno vodstvo izročiti mladini ^ali to vodstvo prestaviti na klopi pivarne? Ali more država obstati brez vlade, armada brez poveljnika, stranka brez voditelja? Le človek kratke pameti more reči, da s tem enojnim vodstvom nismo dosegli ničesa. S slogo in edinostjo smo si prisvojili^veliko veljavo. Naj so* vražniki naši, najeti zato, da Ceski narod psujejo, 3^5-krat vsako leto trdijo, da bode Avstrija čez nas Cehe na dnevni red prestopila, mi vendar stavimo ž njimi, kar koli hočejo, da Avstrija bode nam na ljubo ta dnevni red premenila, kajti nikoli ni se nobena država Čez lastni svoj narod na dnevni red prestopila, in Avstrija pač nima nobenega razloga za to. Ceski narod se je v preteklih 12 letih čvrsto ustanovil, in ta stroga organizacija, ki nas je dozdaj varovala pogina, naj bi se zdaj razrušila! Nekoliko mlajših rodoljubov, katerim bi hlepenje po časti radi odpustili, če bi bili le narodu že kaj koristili, dela zdaj na to, da bi preme ni l o narodno voditeljstvo. Že mnogo let se pod različnimi oblikami Bkuša, krmilo vzeti iz rok Palackega in Riegerja in ga dati vredništvu , Nar. Listj", za katerim izključljivo tiči ~---- 412 ------ celo rovarstvo. *) Kaj neki^bi ti gospodje storili, ako bi jim obveljalo in bi narod Ceski političnemu norisču čestital, po I2letnem trudovitem prizadevanji si lastni grob kopati s tem, da razdero vse, kar se je zidalo dozdaj? Ali bodo morebiti na mestu Palackega in Riegerja gospodje Sladkovskv, Gregr, Trojan, Korinek v stanu, Češkemu narodu povrniti njegovo državno pravo? Ves re3pekt tem gospodom; al njih dosedanja delavnost v javnem življenji nas nikakor ne mika, da bi prestopili na njihovo stran. Njih delovanje gre na raz-djanje naroda, njih delovanje je boj vseh proti vsem; njih nameravanje je vojska zoper ple-menstvo, **) vojska zoper duhovne,***) vojska zoper vse druge stanove, katerim je na tem ležeče, da se ohranijo kot zavezniki socijalnega življenja. Če bi oni zmagali, stisnil bi se narod v ono narodno plast, kateri le prazna bab arij a z besedam imp onira! — Tako in se več piše „Politik" o sedanjih žalostnih razmerah na Ceskem, kjer delajo Mladočehi na to, da se razruši ona zlata sloga, pod katero si je Ceski narod pod vodstvom Palackega in Riegerja priboril ono impo-zaotno stališče, ki je imponiralo vladi in celemu nemčur-skemu svetu, in ki je zdaj v nevarnosti pogubni, ako ne bode pri prihodnjih volitvah velika večina narod a pokazala, da zaupa starim svojim voditeljem in. ne posluša one klike Mladočehov, katerim „Presse" in drugi vladni listi hvalo ploskajo. *) To so tisti „Nar, Listyu, ki so nedavno nekdanji nesramni članek „Slov, Naroda" zoper dr. C o s t o v svoj list vzeli. **) Prav tako kakor pri nas: „grofov ne volite" ! **) Prav tako kakor pri nas: „farjev ne volite"!