Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi. + Posvetni vladarji bi morali, po izgledu poglavarjev katoliške Cerkve, tajna društva obsoditi in prepovedati, sicer bodo se prej ali slej dopolnile besede sv. Alfouza Liguorjanekega, ki je freimavrerje dobro spoznal ter o njih rekel: nTa svojat bo enkrat pogubila — ne Cerkve, ampak države in vladarje. Vladarji jo prezirajo; zato bodo prepozno spozuali kvar, ki so si ga naredili. Ljadje, ki Boga ne spoštujejo, bodo še menj spoštorali vladarje". Posvetae vlade bi tedaj ue smele tajnih društev prezirati, pa tudi se jih ne bati, ampak odločno bi morale vsa prepovedati in njihova načela odstraniti iz državnega življenja. Najpred bi se morale vse obstoječo družbe freimavrerjev razpustiti in ustanovljenje novih prepovedati. Vlada ima za to pravico, ker tajne družbe z nepoznaniini zakoni in voditelji, zvezane z enakimi diužbami celega »veta, so neodvisna tajna država v državi, česar ne emo nobena vlada trpeti. Tako pravico ima posvetna vlada tudi za to, ker tajnost vzbuja snm, da nameni tajnih društev niso poSteni in koristni občnemu blagru, torej jib vlada ne sme trpeti. Dalje ima vlada pravico, svojim uiadnikom zapovedati, naj iz takih društev izstopijo, ker nihče ne more dvema gospodoina služiti; drugim podložnim pa sme to zdaj zapovedati s toliko večjo pravico, ker so. v konstitucijonalnib državah dovoljene za vsak pošten naruen javne družbe. Zraven tega bi morale vlade odstraniti iz driavnega življenja vsa kriva načela freimavierska, duh fteimavreiski, ki v družbi zaviia krepko raivijanje krščanskega daha. Mi mislimo s teni tieti dnh, ki ga zastopa novošegni liberalizem razširjaj©8 neverstvo, zanikajoč človeško odvisnost od Boga, od cerkvene in posvetne oblasti, ustanovljajoč države biez Boga, ljudstva brez vere, šole brez katekizma, družine brez zakrameata, sploh *es red brez krščanstva. Pieviat v tem obzira pač freimavrerjem ne bi bil povoljen in kričali bi na vse grlo, dokler bi si upali; ko bi pa videli, da je vladam resnica, bi potihuoli in zginoli. Dokler se kdo s svojim sovražnikom pogaja, kaže, da se ga boji in to sorražniku daje še večjo srčnost in drznost. Sicer pa mi nismo poklicani dajati vladam svetor, kako in kaj naj storijo, da dosežejo svoj imeniten poklic: ohraniti in pospešcvati mir iu srečo med svojimi podluŽDimi; zato še damo le posameznim nektere dobrohotne nasvete, kako se naj vsak za se cbnaia ter upira delovanju fieimavrerjev. Postavimo se najpred na temelj krščanstva, širimo njegova načela in pobijajmo protivna z besedo in z peresom. Novine iu knjige, ki žirijo brezbožna in neverska načela, vrzimo iz svojih hiš, ker je greSno podpirati iu hraniti, kar je sovražno Kristusu in njegovej Cerkvi. Kakor si freimavrerji prizadevajo, da nara mladino odvzemejo in po svojih načelih odgojijo, tako si moramo mi prizadevati, da uni tega ne dosežejo, ampak da s« nam otroci odgojijo na temelju katoliške vere. In kakor freimavierji tiščijo povsod svoje privržence naprej, tako bodi naša skrb, da na važna mesta pridejo le pravi vestni kristijani, ki so zmiraj tudi najboljsi domoljubi. H k(»ncu bi se radi dostavili sledečo važno opazko: Mi ne mislimo, da bi se med nami SloveDci že freimavrerstvo uahajalo; ali zafo bi vendar ztniraj morali gledati, da pri volitvah ne damo komur koli svojega glasa, ampak sarao možem, ki so pripravljeni braniti ne le naše politične iu narodne, ampak tudi uaše verske pra vice, kajti mi nismo le Slovenci, ampak katoiiSki Slovenci. Teh načel se držeč, stojmo ysak na svojem mestu ljubeči in braneči svoje in katoliške Cei kve piavice. Kdor je zinožen, naj dela z peresom, diugi z besedo in spet diugi z denaijem, kdor pa premore, naj dela s tem in unim za sveto reč. Tako borenje za dobro naspr<iti budeuiu obsUiji že od začetka sveta in bo do n)eg<>vega koDCa. Kouečua zmagu bo pa zmiraj na pravični strani. — Starodavna piavlica piipoveduje, da je velikanska egiptovska piramida (ogromen zidan spomenik na grobih egiptovskih kraljev) stala že pred vesoljnitn potopona. Ob potopu *o vode pokrivale celo zemljo iu kar je na njcj, saiuo ta piramida je gledala iz vode, iu ko so vode odtekle, stala je edina ined razvalinami sveta trdoa in močna, kakor poptej. Nam se dozdeva, ta piiamida podoba skale sv. katoliške Cerkve. Iz pokončevajočega pieseljevanja narodov, izmed krvavih bojev in divjih piekucij, izined zmešnjav brezšterilnih krivover in socijalnih homatij, v kterih je brez števila tronov porusenih bilo, ohranil se je edino sedež sv. Petra. Po vsaki taki nevibti je poglavar katoliške Cerkve na stolu sv. Petra vstal ter spet mir in red po svetu naredil. To nam daje poroštvo, da ga tudi v prihodnje ne bo nobeua sila zrušila: uaj tedaj hrujejo valovi antikri8tov, naj podirajo in rušijo — pokoačali in potušili bodo morebiti vse, samo skale sv, Petra ne. Papež bo po koučaui nevihti kot zmagovalcc spel vstal ter premaganim ponudil oljko miru v znsmenje obnovljenega krščanskega reda oa svetn. |J Janez Skuhala. ¦ ^ Smešničar 47. Mož je imel ženo, ki se miP jo nalašč boiena uaredila in rekla: ej, Ijubi moj Juri, pojdi h dohtarja in mi prinesi nflajltcr". Juri se poda takoj k zdravniku iu reče: gospod dobtar Flajster, flajšter! Ta pa je raislil, da ga ima Juri za flajšter in ga plosne za vsako uho enkrat. Juri se obrue in gre domov. Žena mu precej reče: Juri, si dobil flajšter. Mož jej odgovori/ dobil seiu iu priuesel dva, ter poči žeuo za uboi Žeua sedaj brž zdrava skoči kviaku, Jur-i pa hiti nazaj k zdravniku. Ko ga ta zagleda, iuu reče, smej^ se: no, Juri, so pomagali flajstri. Juri: ,,gospod, dobro so pomagali, pa že obeh niti porabil nisem, enega prinesem nazaj" — in plosno piav živo zdravnika za ubo in odide domor. ii!!|j;!i'I