Human rights and great power politics: : a social scientist's view

angleški

2000

letnik 7, številka 1

politika    država    demokracija    človekove pravice 

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V znameniti razpravi o večnem miru je Kant dokazoval, da so mir, svoboda in človeški napredek odvisni od pluralnosti politično tekmujočih neodvisnih držav, in poudarjal, da se nobena država ne sme nasilno vmešavati v ureditev in vladanje druge države. Pojem človekovih pravic pa zadeva, kot ga danes dobesedno razumemo, vse ljudi ne glede na njihovo nacionalno in kulturno pripadnost ali njihov položaj v hierarhiji svetovnega političnega sistema. Kot družboslovci moramo raziskovati različne pomene in funkcije te kompleksne ideje v razmerah enopolarne svetovne ureditve, v kateri ima odločilen vojaški in politični položaj ena sama supersila. Članek proučuje univerzalistični pristop k človekovim pravicam v politični stvarnosti. Poudarja, da se inherentni univerzalizem človekovih pravic uporablja za njihovo instrumentalizacijo v krepitvi hegemoničnih odnosov v zahodnih in drugih družbah. Tega stališča ne gre zamenjevati z apologetskim dokazovanjem nekaterih držav, npr. LR Kitajske, da so človekove pravice zahodne ideje in neuporabne za druge družbe. Vendar pa je treba ugotoviti, kje so razlogi za take namerne nesporazume. Z instrumentalizacijo pojma človekovih pravic so prizadeti tudi tisti, ki trpijo zaradi odsotnosti človekovih pravic. Članek se zaključuje z zahtevo po politiki doslednega vojaškega neintervencionizma, da bi s tem prevrednotili človekove pravice in jim povrnili veljavo temeljne listine človeštva. Demokratična tradicija mora biti obvarovana pred negacijo demokracije, ki drugim političnim enotam vsiljuje razsodbe vplivnih držav.

14.01.2015