Domen Kulovec1*, Kaja Kobale2*, Lucija Marzel Djuranovič3*, Tomaž Podlesnikar4*,
Marta Cvijić5*
Začetna diagnostična obravnava bolnika
s kroničnim koronarnim sindromom
Initial Diagnostic Management of Chronic Coronary Syndrome
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: kronični koronarni sindrom, angina pektoris, ishemija, funkcionalne neinvazivne
preiskave, anatomske neinvazivne preiskave, invazivna koronarna angiografija, diagnostični pristopi
Koronarna arterijska bolezen je najpogostejša srčno-žilna bolezen, za katero so značilne
aterosklerotične spremembe koronarnih arterij, ki povzročajo zoženje svetline žil.
Bolezen je lahko asimptomatska, lahko pa se kaže kot prsna bolečina med naporom ali
kot nenaden dogodek, kot sta razpok ali erozija lehe. Glede na klinični potek razlikuje-
mo dve pojavni obliki koronarne arterijske bolezni: kronični koronarni sindrom in aku-
tni koronarni sindrom. Začetna diagnostika bolnika s sumom na kronični koronarni sindrom
poteka v več stopnjah in vključuje oceno simptomov in znakov ter splošnega stanja bol-
nika, oceno predtestne in klinične verjetnosti za koronarno arterijsko bolezen ter izbiro
ustreznega diagnostičnega testa za njeno opredelitev. Glede na oceno klinične verjetno-
sti za koronarno arterijsko bolezen in stanje bolnika zdravnik izbira med preiskavami, ki
ponujajo funkcijsko ali anatomsko oceno koronarne bolezni. Med funkcionalne preiska-
ve, s katerimi dokažemo ishemijo srčne mišice ob obremenitvi, spadajo obremenitveno
testiranje, obremenitveni UZ srca, perfuzijska scintigrafija miokarda in pozitronska emi-
sijska tomografska perfuzija miokarda ter obremenitvena MR srca. Slikovni preiskavi za
prikaz anatomije koronarnih arterij pa sta neinvazivna CT angiografija koronarnih arte-
rij in invazivna angiografija koronarnih arterij. Funkcionalne preiskave za prikaz ishe-
mije miokarda in slikovne preiskave za prikaz anatomije koronarnih arterij se med seboj
dopolnjujejo, a imajo različne omejitve, diagnostično natančnost, tveganja, dostopnost
in ceno. V članku predstavljamo diagnostične metode, ki so trenutno v uporabi pri diag -
nostiki kroničnega koronarnega sindroma, hkrati pa natančno opišemo diagnostični pri-
stop pri bolniku s sumom nanj, kot ga predlaga Evropsko kardiološko združenje v trenutnih
smernicah.
*avtorji si delijo mesto prvega avtorja 
1 Domen Kulovec, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
domen.kulovec@outlook.com
2 Kaja Kobale, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
kajakobale@outlook.com
3 Lucija Marzel Djuranovič, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
lucija12.md@gmail.com
4 Tomaž Podlesnikar, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Oddelek za kardiokirurgijo, Klinika za kirurgijo, Univerzitetni klinični center Maribor,
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor; tomaz.podlesnikar@kclj.si
5 Doc. dr. Marta Cvijić, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; marta.cvijic@kclj.si
503Med Razgl. 2021; 60 (4): 503–15 • Pregledni članek
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 503
nični potek. Stabilnemu obdobju bolezni, ko
bolnik nima težav ali ga ovirajo le med
naporom, lahko sledi nenaden dogodek,
kot je ruptura ali erozija aterosklerotične
lehe in nastanek krvnega strdka, ki ogrozi
bolnikovo življenje. Tako glede na klinični
potek razlikujemo dve obliki KAB, kronični
koronarni sindrom (KKS) in akutni koro-
narni sindrom (6). Evropske smernice iz leta
2019 opuščajo dolgo uporaben pojem sta-
bilna koronarna bolezen in se osredotoča-
jo na različne klinične slike KKS. Obravnava
bolnikov s KKS se začne z diagnostičnimi
preiskavami za potrditev diagnoze, s kate-
rimi opredelimo tudi obseg KAB, ter nada-
ljuje z zdravljenjem, s katerim želimo
zmanjšati simptome in preprečiti nastanek
akutnega srčno-žilnega dogodka.
V prispevku želimo predstaviti zadnja
dognanja, ki se nanašajo na uporabo diag -
504 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
abSTracT
KEY WORDS: chronic coronary syndrome, angina pectoris, ischemia, functional non-invasive testing,
anatomic non-invasive tests, invasive coronary angiography, diagnostic approach.
Coronary artery disease (CAD) is the most common cardiovascular disease characteri-
zed by a narrowing of the lumen of coronary arteries due to atherosclerotic plaque. Patients
may be asymptomatic or symptomatic and may present with chest pain during physi-
cal activity. Moreover, sudden events with erosion or rupture of atherosclerotic lesions
can occur. According to the clinical course, we distinguish two manifestations of CAD,
chronic coronary syndrome (CCS) and acute coronary syndrome. The initial diagnostic
approach for a patient with suspected CCS consists of several stages and includes the asses-
sment of symptoms, signs and the patient’s general condition, the assessment of pre-test
probability and clinical likelihood of CAD, and the selection of an appropriate diagno-
stic test for diagnosing CAD. Based on the clinical likelihood of CAD and the patient’s
characteristics the initial diagnostic test is selected. Functional non-invasive tests, which
evaluate myocardial ischemia during stress, include exercise ECG, stress echocardiography,
myocardial perfusion scintigraphy, myocardial positron emission tomography and stress
cardiac magnetic resonance imaging. Non-invasive coronary computed tomography angio-
graphy and invasive coronary angiography are used to evaluate the anatomy of the coro-
nary arteries. Either a functional non-invasive test or an anatomical test can be used to
diagnose CAD, however, different limitations, diagnostic accuracy, risks, availability, and
costs should be considered. This article describes the currently used diagnostic methods
for CAD and summarizes in detail the diagnostic approach for a patient with suspected
CAD, as proposed by the European Society of Cardiology in the current guidelines.
UvOd 
Koronarna arterijska bolezen (KAB) je naj-
pogostejša srčno-žilna bolezen in predsta-
vlja enega izmed glavnih vzrokov smrti
v razvitem svetu. Ocenjena prevalenca v raz-
vitem svetu pri starejših nad 20 let znaša
2,3% (1). Smrtnost zaradi KAB se je v zahod-
ni Evropi v zadnjih treh desetletjih zaradi
napredka v medicini in sprememb življenj-
skih navad ljudi zmanjšala (2, 3). V Sloveniji
je bila leta 2018 KAB vzrok smrti pri 111,2
moških in pri 75,1 ženskah na 100.000 pre-
bivalcev (4).
S pojmom KAB označujemo ateroskle-
rotične spremembe koronarnih arterij, ki
povzročajo zoženje svetline žil. Te zožitve
so lahko neobstruktivne ali obstruktivne,
kar posledično povzroči moteno prekrvitev
srčne mišice in sindrom angine pektoris
(5–7). KAB ima lahko zelo dinamičen kli-
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 504
nostičnih preiskav pri bolnikih s sumom na
KKS ali z že dokazanim KKS.
KLINIČNa SLIKa bOLNIKOv
S KrONIČNIm KOrONarNIm
SINdrOmOm 
KKS združuje več različnih kliničnih pojav-
nih oblik KAB, ki se med sabo razlikujejo tako
po klinični sliki kot tudi po prognozi oz. tve-
ganju za nenadni srčno-žilni dogodek (smrt,
miokardni infarkt). Evropsko kardiološko
združenje je v smernicah za diagnostiko in
zdravljenje KKS opredelilo šest najpogo-
stejših pojavnih oblik KKS (tabela 1) (6).
Najpogostejši simptom pri bolnikih
s KKS je bolečina v prsnem košu (angina
pektoris). Pomembno je opredeliti lokaci-
jo, kakovost bolečine, trajanje in vpliv
telesnega napora ali drugih dejavnikov, ki
bolečino sprožijo ali omilijo. Običajno
ishemija srčne mišice povzroči bolečino
v okolici prsnice, lahko pa tudi v epiga-
striju, spodnji čeljusti, zobeh, lopatici in
zgornjih okončinah vse do prstov. Bolniki
bolečino opisujejo kot tiščečo, pekočo,
stis kajočo ali kot občutek teže na prsih.
Simptomi trajajo do 10 minut, običajno le
nekaj minut. Težave se pojavijo ob teles-
nem ali čustvenem naporu, obilnem obro-
ku ali v jutranjem času po prebujanju in
minejo ob počitku ali ob uporabi nitratnih
preparatov (6). Ločimo tipično angino pek-
toris, netipično angino pektoris in nean-
ginozno prsno bolečino (tabela 2) (6, 8).
Pomembno je vedeti, da tipično angino pek-
toris navaja le 10–15 % bolnikov s KKS (6).
Dispneja ali občutek pomanjkanja zraka
lahko spremlja bolečino ali pa se pojavlja
kot edini simptom (ekvivalent angine).
Lahko so pridruženi tudi manj značilni
simptomi, kot so slabost, omotičnost, utru-
jenost, nemir in občutek groze.
Podobne simptome lahko srečamo tudi
pri boleznih srčnih zaklopk (predvsem aor-
tni stenozi), srčnem popuščanju, disekciji
aorte, pljučni emboliji, vnetnih boleznih
miokarda in perikarda. V diferencialni diag -
nozi moramo pomisliti tudi na kostno-
-mišično bolečino, respiratorne okužbe,
bolezni požiralnika in psihogene vzroke.
505Med Razgl. 2021; 60 (4):
Tabela 1. Šest najpogostejših pojavnih oblik kroničnega koronarnega sindroma (6). KAB – koronarna arte-
rijska bolezen, AKS – akutni koronarni sindrom.
1. bolnik s sumom na KAB in »stabilnimi« simptomi angine pektoris in/ali dispnejo.
2. bolnik z novonastalim srčnim popuščanjem ali okrnjeno funkcijo levega prekata in s sumom na KAB.
3. asimptomatski ali simptomatski bolnik s stabilnimi simptomi manj kot 1 leto po AKS ali po nedavni
revaskularizaciji miokarda.
4. asimptomatski ali simptomatski bolnik več kot 1 leto po prvi diagnozi KAB ali revaskularizaciji miokarda.
5. bolnik z angino pektoris in sumom na vazospastično ali mikrovaskularno KAB.
6. asimptomatski bolnik, pri katerem smo s preiskavami naključno ugotovili KAB.
Tabela 2. Klinična razvrstitev bolečine ob sumu na angino pektoris (6).
Tipična angina pektoris Bolnik izpolnjuje vse tri kriterije:
• neprijeten stiskajoč občutek v prsih, vratu, čeljusti, rami ali zgornjem udu
• bolečina se pojavi ob telesnem naporu
• bolečina popusti po počitku ali uporabi nitratov (v manj kot 5 minutah)
Netipična angina pektoris Bolnik izpolnjuje 2 izmed 3 kriterijev
Neanginozna prsna bolečina Bolnik izpolnjuje le 1 ali nobenega izmed kriterijev
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 505
dIaGNOSTIČNa ObravNava
bOLNIKa S SUmOm Na KrONIČNI
KOrONarNI SINdrOm
Obravnava bolnika s sumom na KKS obse-
ga anamnezo in klinični pregled, osnovne
diagnostične preiskave (laboratorijske pre-
iskave, EKG, RTG prsnih organov, UZ srca)
in specifične funkcionalne in anatomske
diagnostične preiskave za opredelitev KAB. 
anamneza in klinični pregled
Anamneza je ključnega pomena, saj že na
osnovi anamneze lahko opredelimo, ali
gre za tipično ishemično prsno bolečino.
Opredeliti moramo tudi dejavnike tveganja
za srčno-žilne bolezni: družinska anamne-
za srčno-žilnih bolezni, dislipidemija, slad-
korna bolezen, arterijska hipertenzija,
kajenje, prekomerna telesna teža in drugi
možni dejavniki (med drugim telesna nea-
ktivnost, stres) (6, 9). Zdravnikom na pri-
marnem nivoju je lahko v pomoč enostaven
Marburgov srčni točkovnik, ki opredeli
verjetnost KAB na osnovi anamneze (9).
Točkovnik upošteva starost in spol bolnika
(ženske ≥ 65, moški ≥ 55 let), predhodne
srčno-žilne bolezni (znana koronarna bole-
zen, možganskožilna bolezen ali periferna
arterijska bolezen), prisotnost bolečine ob
telesnem naporu, odsotnost bolečine ob pal-
paciji prsnega koša in bolnikovo domnevo,
da bolečina izhaja iz srca. Vsaka kompo-
nenta točkovnika prinese eno točko. S toč-
506 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
kovnikom lahko bolnike razporedimo v tri
skupine glede na verjetnost za KAB na
osnovi seštevka točk: nizka (0–2 točki), sred-
nja (3 točke) in visoka (4–5 točk). Točkovnik
je namenjen predvsem izključevanju koro-
narne bolezni, saj ima zelo dobro občutlji-
vost (91,4 %), medtem ko je specifičnost
nekoliko slabša (60,6 %) (tabela 3) (9, 10).
Klinični pregled bolnika s sumom na
KKS je lahko popolnoma normalen, lahko
pa nam razkrije dejavnike tveganja za
srčno-žilne bolezni in morebitne druge
vzroke za prsno bolečino (npr. kostno-
-mišično bolečino). Tako vozliči v kitah
(tetivni ksantomi), podkožne spremembe
vek (ksantelazme) ali značilen obroč na robu
roženice (lat. arcus cornealis) nakazujejo
na genetsko motnje presnove maščob.
Avskultacija karotidne in femoralne arterije,
palpacija perifernih pulzov in izračun gle-
ženjskega indeksa nam pomagajo oprede-
liti aterosklerozo na nekoronarnih arterijah. 
Osnovne diagnostične preiskave 
Pri vsakem bolniku se individualno odlo-
čamo za nabor osnovnih diagnostičnih pre-
iskav na osnovi anamneze in kliničnega
pregleda. Laboratorijske preiskave opravi-
mo z namenom opredelitve možnih vzrokov
za poslabšanje ishemije (anemija, okužba),
za oceno dejavnikov tveganja (dislipidemi-
ja, sladkorna bolezen) in prognoze. EKG
v mirovanju ima za postavitev diagnoze
Tabela 3. Marburgov srčni točkovnik za oceno verjetnosti kronične koronarne bolezni na podlagi prsne bole-
čine (9, 10).
Kriterij: Točkovna vrednost:
Spol in starost (ženske ≥ 65 let, moški ≥ 55 let) 1
Znana srčno-žilna bolezen 1
Napor bolečino poslabša 1
Odsotnost bolečine ob palpaciji prsnega koša 1
Bolnik domneva srčni izvor bolečine 1
Na podlagi vsote točk bolnike razporedimo v tri skupine glede na verjetnost za KAB: nizka (0–2 točki),
srednja (3 točke) in visoka (4–5 točk).
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 506
KKS majhno uporabno vrednost. V EKG-
zapisu lahko prepoznamo neposredne spre-
membe, značilne za preboleli miokardni
infarkt (patološki zobci Q). UZ srca opravi-
mo predvsem za oceno drugih stanj, ki se
kažejo podobno kot KKS, kot so bolezni
srčnih zaklopk in srčno popuščanje. Koristen
je tudi za oceno regionalnih motenj krče-
nja in oceno sistolične funkcije levega pre-
kata, kar je prognostično pomembno in
usmerja nadaljnje ukrepanje (6, 11). RTG
prsnega koša je pomemben predvsem
v diferencialni diagnostiki neanginozne
prsne bolečine. 
Specifične diagnostične
preiskave za opredelitev
koronarne bolezni
Pri obravnavi bolnika s sumom na KKS
lahko izbiramo med preiskavami, ki ponu-
jajo anatomsko ali funkcijsko oceno koro-
narne bolezni. Funkcionalne preiskave za
prikaz ishemije miokarda in slikovne pre-
iskave za prikaz anatomije koronarnih
arterij se med seboj dopolnjujejo, a imajo
različna tveganja, omejitve, diagnostično
natančnost (tabela 4), dostopnost in ceno.
Vse te dejavnike moramo upoštevati, ko se
odločamo o diagnostični obravnavi bolnika.
Funkcionalne preiskave za prikaz ishemije
miokarda
Funkcionalne preiskave temeljijo na zazna-
vanju sprememb, ki se zgodijo med proce-
som, ko nezadostna prekrvavitev srčne
mišice povzroči neravnovesje med ponud-
bo in potrebo po kisiku v srčni mišici, kar
imenujemo ishemična kaskada. V tej kaska-
di dogodkov sprva pride do presnovnih spre-
memb, nato do zmanjšanja perfuzije srčne
mišice, temu sledijo regionalne motnje
krčenja in spremembe v EKG ter kot zad-
nji klinični simptomi angine pektoris (12).
Preiskave, ki zaznajo zgodnejše spremem-
be v ishemični kaskadi, so bolj občutljive
kot preiskave, ki zaznajo ishemijo kasneje
v poteku ishemične kaskade (13, 14). Ishemijo
izzovemo z obremenitvijo bolnika bodisi
s telesno vadbo bodisi s farmakološkimi
učinkovinami – vazodilatatorji (adenozin,
regadenazon, dipiridamol) ali inotropi (dobu-
tamin). Obremenitev poveča srčno delo in
potrebo po kisiku, medtem ko vazodila-
tatorji povečajo relativno nesorazmerje
pretoka v zdravih in bolnih koronarnih
arterijah in s tem razkrijejo koronarno
insuficienco (6, 15). Funkcionalne preiska-
ve delimo na neslikovne (obremenitveno
EKG-testiranje) in slikovne. Med slednje
507Med Razgl. 2021; 60 (4):
Tabela 4. Specifičnost in občutljivost diagnostičnih testov za odkrivanje koronarne arterijske bolezni
(KAB)a (18, 20). IZ – interval zaupanja, SPECT – enofotonska emisijska računalniška tomografija (angl. single
photon emission computed tomography), PET – pozitronska emisijska tomografija, CT – računalniška tomografija
(angl. computed tomography), ICA – invazivna koronarna angiografija (angl. invasive coronary angiography).
diagnostični test Občutljivost % (95 % IZ) Specifičnost % (95 % IZ)
Obremenitveno EKG-testiranje 58 (46–69) 62 (54–69)
Obremenitveni UZ srca 85 (80–89) 82 (72–89)
SPECT 87 (83–90) 70 (63–76)
PET 90 (78–96) 85 (78–90)
Obremenitvena MR srca 90 (83–94) 80 (69–88)
CT angiografija koronarnih arterij 96 (93–98) 82 (75–87)
ICAb 100 100
a Referenca je anatomska ocena pomembnosti KAB z ICA (zožitev svetline > 50 %). Obstajajo tudi referenčne metode za
funkcijsko oceno pomembnosti KAB (angl. fractional flow reserve, FFR), vendar je zanje manj podatkov.
b referenčna metoda
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 507
spadajo obremenitveni UZ srca, obreme-
nitvene nuklearne slikovne metode (eno-
fotonska emisijska računalniška tomogra-
fija (angl. single photon emission computed
tomography, SPECT) in pozitronska emisij-
ska tomografska (PET) perfuzija miokarda)
in obremenitvena MR srca) (6, 16). Prednosti
slikovnih preiskav so poleg zaznavanja
zgodnjih sprememb v ishemični kaskadi
tudi možnost uporabe farmakološke obre-
menitve pri bolnikih, ki niso zmožni zado-
stne telesne aktivnosti (telesna oviranost,
kronične bolezni, prekomerna telesna masa,
starost …), in določitev mesta ter obsega
ishemičnih področij. Obremenitev s telesno
aktivnostjo bolj realno posnema vsakdanji
telesni napor kot farmakološka obremeni-
tev (6, 13). Farmakološka obremenitev
z dobutaminom ni primerna za bolnike
s hudo arterijsko hipertenzijo, hemodi-
namsko pomembno oviro toka krvi iz leve-
ga prekata in tahikardnimi motnjami ritma,
medtem ko vazodilatatorjev ne smemo
uporabljati pri bolnikih s hudo astmo, hipo-
tenzijo ali bradikardnimi motnjami ritma.
Z neinvazivnimi funkcionalnimi preiskava-
mi, v primerjavi z anatomskimi, ne moremo
zaznati aterosklerotičnih leh, ki še ne pov-
zročajo ishemije (13).
Obremenitveno EKG-testiranje
Pri obremenitvenem EKG-testiranju bolnik
izvaja nadzorovano obremenitev na sobnem
kolesu (cikloergometru) ali na tekočem
traku. Ob tem spremljamo njegov krvni tlak,
srčno frekvenco, EKG in simptome s stra-
ni dihal in obtočil (17). Ob dovolj visoki
teles ni obremenitvi, ko se poveča potreba
po kisiku, se lahko razkrije koronarna neza-
dostnost, kar povzroči spremembe v EKG
in/ali simptome angine pektoris (6, 18).
Diagnostična EKG-sprememba za ishemi-
jo je znižanje veznice ST za ≥ 1 mm (oz.
≥ 2 mm v primeru naraščajočega znižanja
veznice ST) v vsaj dveh sosednjih EKG-
odvodih (13, 18). Obremenitveno EKG-
testiranje je bilo več let prva diagnostična
preiskava pri bolnikih s sumom na KAB,
vendar je glede na zadnja priporočila zara-
di nizke občutljivosti in specifičnosti (tabe-
la 4) izgubilo mesto pred drugimi preiska-
vami (16, 19, 20). Kljub temu ima preiskava
še vedno pomembno vlogo pri klinični
oceni težav in pri prognostični oceni bol-
nikov (6, 19). Prognozo oz. oceno tveganja
največkrat ocenjujemo z uporabo točkovnika
Univerze Duke (angl. Duke treadmill score),
ki upošteva čas obremenitve, simptome
angine pektoris in znižanje veznice ST (18).
Ocena tveganja je osnova za odločitev
o nadaljnjih preiskavah in morebitnih inter-
vencijskih posegih. Glavna prednost obre-
menitvenega EKG-testiranja je enostavnost
preiskave, široka dostopnost in cenovna
ugodnost ter odsotnost izpostavljenosti
sevanju (13, 19). Glavne omejitve preiska-
ve so nezmožnost izvedbe pri bolnikih
z gibalno oviranostjo in nezmožnost opre-
delitve ishemičnih EKG-sprememb pri
bolnikih s spremenjenim EKG v mirovanju
(levokračni blok, prisotnost prekatnega
elektro sistolnega ritma, trajni spust vezni-
ce ST in preekscitacija) (13).
Obremenitveni ultrazvok srca
Obremenitvena UZ-preiskava srca je pre-
iskava, pri kateri med telesno ali farmako-
loško obremenitvijo (dobutamin, dipirida-
mol) opravimo morfološko in funkcijsko
oceno delovanja srca. Ob zadostni obreme-
nitvi v področju pomembno zožene koro-
narne arterije pride do ishemije, ki se kaže
kot novonastala segmentna motnja krčenja.
V primeru, da je ishemija zelo obsežna,
lahko zaznamo tudi poslabšanje sistolične
funkcije oz. iztisnega deleža levega preka-
ta (14, 16, 21). Novonastala segmentna
motnja krčenja ima zelo dobro pozitivno
napovedno vrednost (4,67 (95 % interval
zaupanja (IZ): (2,95–7,41)), medtem ko ima
odsotnost motenj krčenja zelo dobro nega-
tivno napovedno vrednost (0,18 (95 % IZ:
(0,13–0,25)) za pomembno KAB (20).
Obremenitveni UZ srca ima v primerjavi
508 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 508
z obremenitvenim EKG-testiranjem boljšo
občutljivost in specifičnost (tabela 4), dodat-
no pa s preiskavo opredelimo tudi lokaci-
jo in obseg ishemičnega področja (13, 14,
20). Preiskava je preprosta za izvedbo in ne
predstavlja vira sevanja (16, 22). Slabosti
preiskave so omejena kvaliteta slike pri pre-
iskovancih z višjim indeksom telesne mase
ali pljučnimi boleznimi in vpliv dihalnih
gibov ter premikanja med telesno obreme-
nitvijo, kar otežuje zanesljivo oceno seg-
mentnih motenj krčenja (6, 14, 16, 21).
Obremenitvene nuklearne slikovne metode
Pri nuklearnih slikovnih preiskavah med
telesno ali farmakološko obremenitvijo
(adenozin, dipiridamol, regadenozon) oce-
njujemo prekrvavitev srčne mišice s pomoč-
jo intravensko vbrizgane radioaktivno
označene snovi (radiofarmak). Radiofarmak
se nakopiči v srčni mišici sorazmerno
s področnim krvnim pretokom. V primeru
prisotnosti hemodinamsko pomembne zoži-
tve koronarne arterije med obremenitvijo
nastopi ishemija, ki se kaže z zmanjša-
njem kopičenja radiofarmaka v področju pri-
zadete arterije (2, 13, 23–26).
Pri SPECT kot radiofarmak najpogosteje
uporabljamo spojine, označene s tehneci-
jem (99mTc), ki oddaja fotone, kar zaznamo
s tomografskih slikanjem na gamakameri.
V primerjavi z obremenitvenim EKG-testi-
ranjem ima SPECT boljšo občutljivost in
specifičnost, vrednosti so primerljive obre-
menitvenemu UZ srca (tabela 4). Preiskavo
lahko zanesljivo uporabimo tudi pri bolni-
kih, kjer je uporaba UZ srca zaradi slabe pre-
glednosti omejena (18, 24, 25). Interpretacijo
scintigrafskih posnetkov motijo artefakti
zaradi gibanja in mehkih tkiv ter kopičenje
radiofarmaka v črevesju. To pomanjklji-
vost so nekoliko zmanjšale novejše SPECT-
-kamere, ki imajo izboljšano občutljivost in
ločljivost pri nižjih odmerkih sevanja (18,
22, 27).
Pri PET-perfuziji miokarda uporabljamo
kratkožive pozitronske sevalce (82Rb, 13NH3,
18F), ki oddajajo pozitrone, kar zaznamo
s tomografskim slikanjem na PET CT.
Slikanje s PET ima v primerjavi s slikanjem
s SPECT boljšo prostorsko ločljivost ter
posledično nudi boljšo oceno perfuzije srčne
mišice. Hkrati nam omogoča absolutno
kvantifikacijo koronarnega pretoka (18, 24,
25). Slednje se izkaže za zelo koristno pred-
vsem pri uravnoteženi prizadetosti vseh
treh koronarnih arterij, ki ga s SPECT težko
zaznamo (14, 22, 27). Omejitev širše uporabe
PET perfuzije miokarda je visoka cena,
nizka dostopnost v Sloveniji in zgolj far-
makološka možnost obremenitve bolnikov
(16, 22).
Pomembna slabost obeh nuklearnih
metod je izpostavljenost sevanju (SPECT
9,4 mSv do 12,8 mSv, PET 10 mSv do
14 mSv) (13, 18, 28).
Obremenitvena magnetna resonanca srca
Obremenitveni MR srca izvajamo večino-
ma s farmakološko obremenitvijo, najpo-
gosteje z vazodilatatorji (regadenazon ali
adenozin). Ocenjujemo motnjo perfuzije, ki
jo zaznamo kot zakasnitev obarvanja srčne
mišice ob prvem prehodu kontrastnega
sredstva v povirju zožene koronarne arterije.
V primerjavi z nuklearnimi slikovnimi pre-
iskavami ima MR srca boljšo prostorsko in
časovno ločljivost in nima sevalne obre-
menitve. Bolnika lahko obremenimo tudi
z dobutaminom in opazujemo pojav seg-
mentnih motenj krčenja ter morebitno
poslabšanje sistolične funkcije levega pre-
kata. V primerjavi z obremenitvenim UZ
srca pri MR srca z dobutaminom nismo
omejeni z akustičnim oknom. Tako kot pri
ostalih slikovnih preiskavah, tudi z MR srca
lahko določimo mesto in obseg ishemije.
Vse to zagotavlja zelo visoko občutljivost
in specifičnost metode pri odkrivanju
pomembne koronarne bolezni (tabela 4) (13,
14, 16, 20, 21, 27, 29). Pomanjkljivosti meto-
de so trajanje preiskave, visoka cena in slab-
ša dostopnost v Sloveniji. Preiskave ne
smemo izvajati pri bolnikih s kovinskimi
509Med Razgl. 2021; 60 (4):
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 509
vsadki ali tujki, ki niso kompatibilni v viso-
kem magnetnem polju (1,5 oz. 3 T), in pri
preiskovancih z močno oslabljeno ledvično
funkcijo. Prav tako je diagnostični izplen
slabši pri bolnikih z aritmijami (npr. atrij-
ska fibrilacija, prezgodnji utripi) (27).
Slikovne preiskave za prikaz
anatomije koronarnih arterij
Slikovne preiskave za prikaz anatomije
koronarnih arterij delimo na neinvazivne
(CT-angiografija koronarnih arterij) in inva-
zivne (invazivna angiografija koronarnih
arterij (angl. invasive coronary angiography,
ICA)). Obe preiskavi sta primarno name-
njeni ugotavljanju prisotnosti zožitev na
koronarnih arterijah in opredelitvi stopnje
zožitve (anatomski obseg zožitve). Z upo-
rabo dodatnih novejših tehnologij lahko
opravimo tudi opredelitev aterosklerotičnih
plakov in funkcionalno oceno pomembno-
sti zožitve.
Računalniškotomografska angiografija
koronarnih arterij 
S CT-angiografija koronarnih arterij opre-
delimo prizadetost epikardialnih koronar-
nih arterij. Na prvi stopnji lahko opravimo
nativno slikanje (brez kontrastnega sred-
stva), s katerim določimo prisotnost in
obseg poapnelih plakov koronarnih arterij
(ocena kalcijevega bremena (angl. calcium
score)). Nato sledi CT-angiografija koronar-
nih arterij, kjer s pomočjo kontrastnega
sredstva prikažemo epikardialne koronar-
ne arterije in morebitne zožitve (30). S pre-
iskavo pridobimo podatke o razširjenosti,
mestu in stopnji zožitev koronarnih arterij
ter o sestavi plakov (kalciniran, delno kal-
ciniran, nekalciniran) (31).
Nativno slikanje koronarnih arterij za
oceno kalcijevega bremena se uporablja za
oceno srčno-žilnega tveganja. Količino kal-
cija kvantificiramo z uporabo Agatstonove
metode; vrednosti pod 100 pomenijo nizko
tveganje za srčno-žilni dogodek v nasled-
njih petih letih (24). CT-angiografija ima
visoko občutljivost za ugotavljanje KAB,
medtem ko je specifičnost nekoliko nižja
(tabela 4) (20). CT-angiografija koronarnih
arterij ima izvrstno negativno napovedno
vrednost (~ 99 %) in predstavlja najbolj
učinkovito neinvazivno metodo za izklju-
čevanje pomembne koronarne bolezni (23,
25). V državah, kjer je CT-angiografija koro-
narnih arterij široko dostopna, se je bistve-
no zmanjšala potreba po opravljanju ICA,
in to diagnostično metodo nekateri poj-
mujejo kot »vratarja« pred ICA (26, 32).
Glavni kontraindikaciji za CT-angio-
grafijo sta alergija na kontrastno sredstvo
in ledvična okvara. Izvedba preiskave in
interpretacija (ocena pomembnosti koro-
narnih zožitev) sta oteženi pri bolnikih, ki
slabo sledijo protokolu snemanja (npr.
nezmožnost zadrževanja diha), imajo arit-
mije (prezgodnji utripi, atrijska fibrilaci-
ja, tahikardije), zelo kalcinirane koronar-
ne arterije (kalcijevo breme > 1000) ali
vstavljene koronarne žilne opornice (33).
Pomembna omejitev je tudi obremenitev
s sevanjem (CT-angiografija koronarnih
arterij: 4,4 mSv–15 mSv, CT-ocena kalci-
jevega bremena: 1 mSv ali manj), ki pa se
z naprednejšo tehnologijo in izboljšanimi
protokoli snemanja pomembno zmanjšu-
je (33–36).
Koronarna angiografija
ICA je invazivni poseg, kjer s pomočjo diag -
nostičnega katetra, ki ga uvedemo skozi
femoralno ali radialno arterijo, in s kon-
trastnim sredstvom prikažemo koronarne
arterije (37). S preiskavo z visoko natan-
čnostjo prikažemo obstruktivne zožitve na
koronarnih arterijah. ICA velja za zlati stan-
dard ocene pomembnosti KAB (38). Kljub
temu pa angiografska ocena stopnje stenoze
ne pomeni nujno, da je lezija funkcijsko
pomembna (tj., da povzroča ishemijo srčne
mišice) (39). V zadnjem času so se uvelja-
vile dodatne diagnostične metode, s kate-
rimi na invaziven način ocenimo funkcijsko
pomembnost koronarnih zožitev (angl. frac-
510 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 510
tional flow reserve, FFR in angl. instantaneous
wave-free ratio, iFR). Ob sočasni uporabi
omenjenih metod postaja ICA ne le zgolj
anatomska, ampak tudi funkcijska referen-
čna metoda za oceno KAB. Poleg določanja
prisotnosti in obsega obstruktivne bolezni
koronarnih arterij preiskava služi tudi za
načrtovanje revaskularizacijskih posegov
na srcu.
Ob preiskavi so možni redki (< 2 %)
zapleti, ki so lahko neznatni, npr. nelago-
dje na vbodnem mestu, lahko pa tudi resni,
npr. smrt. Z upoštevanjem relativnih kon-
traindikacij, kot so ledvična odpoved, febril-
na stanja, pomembna anemija ter pred-
hodna anafilaktična reakcija na kontrastno
sredstvo, se tveganje za zaplete zmanjša.
Kljub relativno varnemu posegu je potreb-
na skrbna in natančna izbira preiskovancev.
Preiskava tako ni priporočljiva pri osebah,
ki imajo majhno predtestno verjetnost
pomembne KAB in je bolezen mogoče izklju-
čiti zgolj z anamnezo ter drugimi neinva-
zivnimi preiskavami (37). Med pomembne
omejitve ICA spada tudi obremenitev s seva-
njem (~ 7mSv) (28).
dIaGNOSTIČNI PrISTOP
K bOLNIKU S Kab
Diagnostični pristop k bolniku s KAB lahko
predstavimo kot sosledje 6 korakov (slika 1).
Ocena simptomov in znakov
bolnika (1. korak)
Začnemo z oceno simptomov in znakov bol-
nika. Že sama anamneza in klinični pregled
predstavljata temelj diagnosticiranja KAB. 
Ocena splošnega stanja in
kakovosti življenja bolnika
(2. korak)
Ko izključimo nestabilno angino pektoris
in ostale akutne vzroke prsne bolečine,
sledi ocena splošnega stanja in kakovosti
življenja preiskovanca. Upoštevamo sočasne
bolezni in druge možne vzroke prsne bole-
čine. Nadaljnja diagnostična obravnava je
namreč odvisna od preiskovančevega sploš-
nega stanja, pridruženih bolezni ter priča-
kovane dolžine in kakovosti življenja. Le tako
bomo bolniku omogočili najustreznejšo
obravnavo in ravnali v njegovem interesu. 
Osnovno testiranje (laboratorijske
preiskave, rTG prsnega koša, EKG
v mirovanju, UZ srca) (3. korak)
Osnovno testiranje, ki smo ga že opisali,
opravljamo v slednjem delu diagnostične-
ga pristopa k bolniku s KAB.
Ocena predtestne in klinične
verjetnosti Kab (4. korak)
Nadalje ocenimo predtestno (angl. pretest
probability, PTP) in klinično verjetnost KAB.
Prav od slednjih je odvisna uspešnost zazna-
ve KAB z razpoložljivimi diagnostičnimi
metodami. Smernice Evropskega kardio-
loškega združenja iz leta 2019 predstavljajo
preprost napovedni model za oceno pred-
testne verjetnosti glede na spol, starost in
značilnosti simptomov (tabela 5). Bolniki
z nizko PTP (≤ 5 %) imajo majhno verjet-
nost pojava klinično pomembne KAB, zato
diagnostično testiranje opravljamo le izje-
moma. V primeru PTP med 5 in 15 % je
smiselno izvajati diagnostično testiranje,
zlasti če so simptomi omejujoči. Neinva -
zivne diagnostične preiskave so najbolj
povedne, kadar je PTP > 15 % (tabela 5).
Rutinskih invazivnih preiskav trenutne
smernice ne priporočajo, razen v primeru
visoke klinične verjetnosti KAB. Kadar
ocenjujemo PTP, je pomembno, da vred-
nosti prilagodimo dodatnim dejavnikom,
ki izboljšajo prepoznavanje bolnikov
z morebitno KAB. Upoštevamo dejavnike,
ki zvišajo oceno PTP: dejavniki tveganja za
srčno-žilna obolenja (dislipidemija, slad-
korna bolezen, arterijska hipertenzija,
kajenje, KAB v družinski anamnezi), odsto-
panja EKG v mirovanju, oslabljena funk-
cija levega prekata, nenormalen izvid
obremenitvenega EKG-testiranja ter pove-
čano kalcijevo breme na CT.
511Med Razgl. 2021; 60 (4):
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 511
Izbira ustreznega diagnostičnega
testa glede na klinično verjetnost
Kab (5. korak)
V predzadnjem koraku izberemo ustrezen
diagnostični test. Na voljo imamo tri dia-
gnostične poti – neinvazivno funkcionalno
testiranje, CT-angiografija in ICA. Izbira
testa temelji na klinični verjetnosti pojava
KAB, uspešnosti testa pri izključitvi/potr-
ditvi KAB, značilnostih bolnikov, omejitvah
diagnostičnih postopkov ter razpoložljivo-
sti. Koronarna CT-angiografija je npr. pri-
merna za diagnosticiranje bolnikov z nizko
klinično verjetnostjo KAB in za bolnike
brez znane KAB. Je metoda izbora za izklju-
čevanje klinično pomembne KAB. Nasprotno
512 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
Ocena simptomov in znakov bolnika1
Osnovno testiranje (laboratorijske preiskave, RTG PC, EKG v mirovanju, UZ srca)3
Ocena tveganja za neželeni srčno–žilni dogodek6
2 Ocena splo nega stanja in kakovostiš življenja bolnika
Ocena predtestne in klinične verjetnosti KAB
4
PTP glede na spol, starost in karakteristiko simptomov*
Zmanjšuje verjetnost KAB Zvišuje verjetnost pojava KAB
• Normalen obremenitveni EKG
• Odsotnost kalcijevega bremena na CT
• Dejavniki tveganja za KVS obolenja
(dislipidemija, SB, hipertenzija, kajenje,
KAB v družinski anamnezi)
• Odstopanja v EKG v mirovanju
• Okvara levega prekata (motnje krčenja)
• Nenormalen obremenitveni EKG
• Povečano kalcijevo breme na CT
5
Nizka verjetnost KAB
ICANeinvazivne funkcionalne
preiskave
CTADiagnostično
testiranje NI
indicirano
Visoka verjetnost KAB
Alergija na KS,
ledvična okvara,
aritmije, znana
kalcinirajoča
KAB, koronarne
opornice
ICA
EKG UZ NSP MR
+
+
+– – –
–
–
–
–
+/–
Bolniki s
kovinskimi
vsadki,
ledvična
okvara,
aritmije,
klavstrofobija
Ledvična
okvara,
alergija
na KS
+ +++ –
Gibalna
oviranost,
spremenjen
EKG v
mirovanju
Višji ITM,
pljučne
bolezni
Gibalna
oviranost,
kontaindi
kacije za
farmakološko
obremenitev
–
Neinvazivne funkcionalne preiskave
Invazivnost
Sevanje
Dostopnost**
Omejitve
CTA
–
+
+/–
Izbira ustreznega diagnostičnega testa glede na klinično verjetno KAB
Slika 1. Shema diagnostičnega pristopa pri bolniku s kronično arterijsko boleznijo (KAB) (6). RTG PC – rent-
genska preiskava prsnega koša, PTP – predtestna verjetnost (angl. pretest probability), KVS – srčno-žilna
(angl. cardiovascular), SB – sladkorna bolezen, CTA – računalniška tomografska angiografija koronarnih
arterij (angl. computer tomography angiography), ICA – invazivna koronarna angiografija (angl. invasive
coronary angiography), NSP – nuklearne slikovne preiskave, KS – kontrastno sredstvo, ITM – indeks tele-
sne mase, + omejitev, – ni omejitve, * glej tabela 5, ** ocena dostopnosti v Sloveniji.
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 512
neinvazivne funkcionalne slikovne pre-
iskave uporabljamo pri višji predtestni ver-
jetnosti za KAB in pri bolnikih z znano KAB.
Z neinvazivnimi funkcionalnimi slikovni-
mi preiskavami diagnosticiramo zožitve, ki
pomembno omejujejo pretok krvi v koro-
narnih arterijah, ne odkrijemo pa manjših
aterosklerotičnih leh, ki (še) ne povzroča-
jo ishemije. Neinvazivnih funkcionalnih sli-
kovnih preiskav se poslužujemo tudi, kadar
je izvid CT-angiografija diagnostično nego-
tov. ICA uporabljamo kot alternativo nein-
vazivnim preiskavam za diagnosticiranje
KAB pri bolnikih z veliko klinično verjet-
nostjo ter hudimi simptomi (neodzivnimi
na zdravljenje) in tipično angino pektoris
že pri nizki telesni aktivnosti. 
Ocena tveganja za neželeni
srčno-žilni dogodek (6. korak)
Ko postavimo diagnozo KAB, sledi zadnji
korak. Pri slednjem ocenimo tveganje za
neželen srčno-žilni dogodek (visoko tve-
ganje je opredeljeno kot stopnja umrljivo-
sti > 3 % na leto, nizko tveganje < 1 % na
leto), ki pogojuje izbiro zdravljenja – z zdra-
vili, pri hujših oblikah pa s perkutano ali
kirurško revaskularizacijo (6).
ZaKLJUČEK 
KAB predstavlja diagnostični izziv zaradi
različnih pojavnih oblik bolezni in izbire
diagnostičnih metod pri posameznem bol-
niku. Diagnostične metode se med seboj
razlikujejo po tveganjih, omejitvah, diag -
nostični natančnosti, dostopnosti in ceni.
Najprimernejši diagnostični test je tisti, ki
bo glede na bolnikove lastnosti in predte-
stno verjetnost zdravniku podal dovolj
zanesljivih podatkov, s katerimi bo sum na
KAB potrdil ali ovrgel, hkrati pa bo za bol-
nika najbolj varen in najmanj invaziven.
Izbira najprimernejšega testa skrajša diag -
nostični postopek in bolniku prihrani nepo-
trebne preglede, zdravstvenemu sistemu pa
omogoči smotrno prerazporeditev omeje-
nih sredstev (osebje, diagnostične naprave,
finančna sredstva).
513Med Razgl. 2021; 60 (4):
Tabela 5. Predtestna verjetnost obstruktivne koronarne arterijske bolezni glede na bolnikov spol, starost
in simptome. Skupine s predtestno verjetnostjo > 15 % so osenčene (6).
Tipična angina Netipična angina Neanginozna prsna dispneja
pektoris pektoris bolečina
Starost moški Ženske moški Ženske moški Ženske moški Ženske
v letih
30–39 3 % 5 % 4 % 3 % 1 % 1 % 0 % 3 %
40–49 22 % 10 % 10 % 6 % 3 % 2 % 12 % 3 %
50–59 32 % 13 % 17 % 6 % 11 % 3 % 20 % 9 %
60–69 44 % 16 % 26 % 11 % 22 % 6 % 27 % 14 %
≥ 70 52 % 27 % 34 % 19 % 24 % 10 % 32 % 12 %
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 513
LITEraTUra
1. Timmis A, Townsend N, Gale CP, et al. European society of cardiology: Cardiovascular disease statistics 2019.
Eur Heart J. 2020; 41 (1): 12–85. 
2. Hartley A, Marshall DC, Salciccioli JD, et al. Trends in mortality from ischemic heart disease and cerebrovas-
cular disease in Europe: 1980 to 2009. Circulation. 2016; 133 (20): 1916–26.
3. Cardiovascular diseases statistics [internet]. Eurostat Statistics Explained. 2020 [citirano 2020 Avg 28]. Dosegljivo
na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Cardiovascular_diseases_statis-
tics#Deaths_from_cardiovascular_diseases 
4. NIJZ: Zdravstveni statistični letopis 2018 [internet]. 2018 [citirano 2020 Dec 16]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/
sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2018
5. Sanchis-Gomar F, Perez-Quilis C, Leischik R, et al. Epidemiology of coronary heart disease and acute coronary
syndrome. Ann Transl Med. 2016; 4 (13): 256. 
6. Knuuti J, Wijns W, Achenbach S, et al. 2019 ESC guidelines for the diagnosis and management of chronic coro-
nary syndromes. Eur Heart J. 2020; 41 (3): 407–77. 
7. Quertermous T, Ingelsson E. Coronary artery disease and its risk factors: Leveraging shared genetics to discover
novel biology. Circ Res. 2016; 118 (1): 14–6.
8. Diamond GA, Forrester JS. Analysis of probability as an aid in the clinical diagnosis of coronary-artery disease.
N Engl J Med. 1979; 300 (24): 1350–8.
9. Albus C, Barkhausen J, Fleck E, et al. The diagnosis of chronic coronary heart disease. Dtsch Arztebl Int. 2017;
114 (42): 712–9.
10. Haasenritter J, Donner-Banzhoff N, Bösner S. Chest pain for coronary heart disease in general practice: Clinical
judgement and a clinical decision rule. Br J Gen Pract. 2015;65 (640): e748–53.
11. Daly CA, De Stavola B, Fox KM. Predicting prognosis in stable angina-results from the Euro heart survey of
stable angina: Prospective observational study. BMJ. 2006; 332 (7536): 262–7.
12. Charoenpanichkit C, Hundley W. The 20 year evolution of dobutamine stress cardiovascular magnetic reso-
nance. J Cardiovasc Magn Reson. 2010; 12 (1): 59. 
13. Skelly AC, Hashimoto R, Buckley DI, et al. Noninvasive testing for coronary artery disease. AHRQ Comparative
Effectiveness Reviews [internet]. 2016 [citirano 2020 Dec 16]; 171. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/
books/NBK361148/
14. Henneman MM, Schuijf JD, van der Wall EE, et al. Non-invasive anatomical and functional imaging for the
detection of coronary artery disease. Br Med Bull. 2006; 79-80 (1): 187–202.
15. Miller TD, Askew JW, Anavekar NS. Noninvasive stress testing for coronary artery disease. Heart Fail Clin. 2016;12
(1): 65–82.
16. Koskinas K. Appropriate use of non-invasive testing for diagnosis of stable coronary artery disease. e-Journal
Cardiol Pract. 2014; 12 (19).
17. Daubert MA, Sivak J, Dunning A, et al. Implications of abnormal exercise electrocardiography with normal stress
echocardiography. JAMA Intern Med. 2020; 180 (4): 494–502.
18. Nelson AJ, Ardissino M, Psaltis PJ. Current approach to the diagnosis of atherosclerotic coronary artery dis-
ease: more questions than answers. Ther Adv Chronic Dis. 2019; 10: 1–20.
19. Singh T, Bing R, Dweck MR, et al. Exercise electrocardiography and computed tomography coronary angiog-
raphy for patients with suspected stable angina pectoris: A post hoc analysis of the randomized SCOT-HEART
Trial. JAMA Cardiol. 2020; 5 (8): 920–8.
20. Saraste A, Barbato E, Capodanno D, et al. Imaging in ESC clinical guidelines: chronic coronary syndromes. Eur
Hear J - Cardiovasc Imaging. 2019; 20 (11): 1187–97.
21. Siontis GCM, Mavridis D, Greenwood JP, et al. Outcomes of non-invasive diagnostic modalities for the detec-
tion of coronary artery disease: Network meta-analysis of diagnostic randomised controlled trials. BMJ. 2018;
360: k504.
22. Skelly AC, Hashimoto R, Buckley DI, et al. Noninvasive testing for coronary artery disease. AHRQ Comparative
Effectiveness Reviews [internet]. 2016 [citirano 2020 Sep 15]. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/
pubmed/27148617
23. Budoff MJ, Dowe D, Jollis JG, et al. Diagnostic performance of 64-multidetector row coronary computed tomo-
graphic angiography for evaluation of coronary artery stenosis in individuals without known coronary artery
disease. Results from the prospective multicenter ACCURACY (assessment by coronary computed tomographic
angiography of individuals undergoing invasive coronary angiography) trial. J Am Coll Cardiol. 2008; 52 (21): 1724–32.
514 D. Kulovec, K. Kobale, L. Marzel Djuranovič, T. Podlesnikar, M. Cvijić Začetna diagnostična …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 514
24. Greenland P, Bonow RO, Brundage BH, et al. ACCF/AHA 2007 clinical expert consensus document on coronary
artery calcium scoring by computed tomography in global cardiovascular risk assessment and in evaluation
of patients with chest pain. A report of the american college of cardiology foundation clinical expert consensus
task force (ACCF/AHA writing committee to update the 2000 expert consensus document on electron beam
computed tomography). J Am Coll Cardiol. 2007; 49 (3): 378–402. 
25. Yin X, Wang J, Zheng W, et al. Diagnostic performance of coronary computed tomography angiography versus
exercise electrocardiography for coronary artery disease: A systematic review and meta-analysis. J Thorac Dis.
2016; 8 (7): 1688–96.
26. Dewey M, Rief M, Martus P, et al. Evaluation of computed tomography in patients with atypical angina or
chest pain clinically referred for invasive coronary angiography: Randomised controlled trial. BMJ. 2016; 355:
i5441.
27. Dewey M, Siebes M, Kachelrieß M, et al. Clinical quantitative cardiac imaging for the assessment of myocardial
ischaemia. Nat Rev Cardiol. 2020; 17 (7): 427–50.
28. Mettler FA, Huda W, Yoshizumi TT, et al. Effective doses in radiology and diagnostic nuclear medicine: A catalog.
Radiology. 248 (1): 254–63.
29. Hundley WG, Hamilton CA, Thomas MS, et al. Utility of fast cine magnetic resonance imaging and display for
the detection of myocardial ischemia in patients not well suited for second harmonic stress echocardiography.
Circulation. 1999; 100 (16): 1697–702.
30. Hoffmann U, Ferencik M, Cury RC, et al. Coronary CT Angiography. J Nucl Med. 2006; 47 (5): 797–806.
31. Van Rosendael AR, Smit JM, Scholte AJHA. Coronary CTA is the best approach to detect coronary artery disease.
J Nucl Cardiol. 2017; 3 (1): 137–42. 
32. Patel MR, Peterson ED, Dai D, et al. Low diagnostic yield of elective coronary angiography. N Engl J Med. 2010;
362 (10): 886–95.
33. Divakaran S, Cheezum MK, Hulten EA, et al. Use of cardiac CT and calcium scoring for detecting coronary plaque:
Implications on prognosis and patient management. Br J Radiol. 2015; 88 (1046): 104620140594.
34. Hedgire SS, Baliyan V, Ghoshhajra BB, et al. Recent advances in cardiac computed tomography dose reduction
strategies: A review of scientific evidence and technical developments. J Med Imaging (Bellingham). 2017; 4 (3):
031211.
35. Sun G, Li M, Jiang XS, et al. 320-Detector row CT coronary angiography: Effects of heart rate and heart rate
variability on image quality, diagnostic accuracy and radiation exposure. Br J Radiol. 2012; 85 (1016): e388–94.
36. Sun Z, Choo GH, Ng KH. Coronary CT angiography: Current status and continuing challenges. Br J Radiol. 2012;v.
85 (1013): 495–510.
37. Schiefer R, Rickli H, Neurauter E, et al. Non-invasive assessment prior to invasive coronary angiography in
routine clinical practice in Switzerland-Is it according to the guidelines? PLoS One. 2019; 14 (9): e0222137.
38. Knuuti J, Ballo H, Juarez-Orozco LE, et al. The performance of non-invasive tests to rule-in and rule-out
significant coronary artery stenosis in patients with stable angina: A meta-analysis focused on post-test
disease probability. Eur Heart J. 2018; 39 (35): 3322–30.
39. Tonino PAL, Fearon WF, De Bruyne B, et al. Angiographic versus functional severity of coronary artery stenoses
in the FAME study. Fractional flow reserve versus angiography in multivessel evaluation. J Am Coll Cardiol.
2010; 55 (25): 2816–21. 
Prispelo 2. 7. 2021
515Med Razgl. 2021; 60 (4):
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 515