Vile.
Vile so bele žene, tenke iii vitke rasti; lasje jim vise po hrbtu. Žive ob virih, studencih in drugih vodah; a rade so tudi v gozdih, na polji in v vinskih goricah. Lep6 je njih petje in srečeu je človek, kateri ga čuje. ,,Ako vile pojejo, dobra bode letiua," tak6 se pripoveduje o Vilah, in še uiarsikaj druzega.
16
Pastirček je pasel ovce v zelenem logu. Kar ugleda tri vile, ki so spale v travi. Pastirček naloini zeienih, bukovih. vej in jih pokrije. — Ko se vile probudž, yidijo, da so v senci. Stopijo k pastirčku, dado mu sladkih jedil in se mu Iep6 zahvalijo; a ovce so dajale dosti mleka, ker so jih vile vodile po najlepšej travi.
Bil je vroč dan. Plevfce so plčle korenje in so imele v senci vrč hlad-nega studenca. Pridejo pa vile in prosijo pijace, ker so bile silno žejne. Plevice jim dad6 iz vrča piti, in vile izginejo. Ko so pa druzega jutra plevice zopet prišle korenje plet, bilo je že vse opleto; po noei so ga vile oplele.
Mlada deklica sirota je imela hudo, hudo mačeho. Deklica je vedno jokala in zdihovala, tak<5, da je bila uže vsa slaba. Ali mačeha je ni mogla videti; dajala jej je taka dela, ki jii. uboga dekliea ni mogla izvršiti. Necega dne jej da mačeha polu koš črae ovčje volne, rekoč: nIdi in izpiraj jo tako dolgo, da bode bela." Deklica gre ter izpira in izpira črno volno — ali vser zaman. Britko se izjoka in prosi Boga, da bi jej pomagal. In glej! kar pri-stopi k njej lepa, bela ženska, vrže volno v vodo in jo belo iz vode ožšma. Deklica ostrmi in se bi rada zahvalila — ali Vile ni bilo Eikjer več, izginila
je V trenOtku.                                  __________                                      Fr. Šetina .