IZMERITI ČLOVEŠKO STRAN
Vsako leto ob obletnici Prešernove smrtipodelimo nagra-de, ugotavljamo naš kulturni trenutek in se za hip ozremo nazaj in naprej. Poskušamo izmeriti naša skupnaprizadeva-nja v kutmri pa tudi podvomimo — v resnično uspešnost na-šega trudu. Tudi letos lahko povemo, da smo se trudili, akti-virali nekuj več delavcev in občanov, ustanovili ali obnovili nekateru kiilluma žarišča, večpomagali kuhurnim skupinam po šotah, zanelili vsajnekaj kulturnega iivljenjap<> delovnih organizacijah, zgradili v Mostah kulturnidom Španski borci, v centru Ljuhljanepa Cankarjev dom in v obeh domovih pri-čeli z velikimi napori s progrumom. /la.tti smo zadovoljni, da je v kulturnem domu Spanski borci zaiivela knjiinha s svojimi številnimi oblikami dela.
Nekatere delegacije so se razživele, druge zamrle v dvomu, da je mogoče ustvarjalno sodelovati, vplivati in spreminjati. Pred novimi volitvami smo pripravili novo organizacija kul-turnih skupnosli, ki ima namen odpravljati posr.edniške or-ganizme med deluvci in občuni ter kulturno dejavnostjo.
Vse našieta je seveda le zunanja stran dogajanja, ablika, ki najbi imela vsebino pravesamoupravne dejavnosti. /.alo se, ko vse lo urejamo, orguniziramo in spodbujamo, neprestano vprašujemo: Kain? Kdo in kako? Kakšniso resnični rezulta-li? Koliko smo se notranje spremenili, posiali boljši? Kakšni so odnosi med tuimi, doina v nascm bivalnem okolju in na rfr/ornrm mestn? V' zadregi snio in ne vemo prepričijivv od-govarjati.
Izmeriti človeško stran je teiko in neotipljivo, čeprav vemo, da je to lisio bistveno, zu kar se tnuiimo. Pravega re-cepta ni. Oetamo in vemo le eno: neprestano se moratno obračuti k Ijudem, dokazovatijim, daje kiilturno življenje del vsakdanjega kruha, verjeti v človekovo ustvarjalnost, v nje-gov notranjo potrebo po kulturnein in človeškem obnašanju, spodbitjati vsakogar, ki mu je toplina človeških odnosov na prvem mestu, ki trpi brez miru za lepo in hoče postati dedič vsega, karje človek ustvaril dobrega v svoji težki zgodovini.
A. VIŽINTIN