Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabrlel Mafeea. ff»alie.J Beseda Slovenca, kot sužnja. ni veljala nifi, zato tudi pi»ed sodnijo reve2 t& našel milosti. Ni se sam mogel zagovarjati, mogel je to storiti le kiak svobodnik, če je hotel. Z«ato pa se je največkrat razsodilo s takozvano božjo sodbb; obbojenec je n. pr. moral položiti goto roko na razbeljeno železo; ako je rana reoimo v treh dneh zaoelila, bil je spoznan nddolžnim, sicer ne. Vtrhu tega je sužtaje sodilo drugo sodišče nego svobodne in tudi po drugV' načelih. Tudi so se sužnji drugafte kaanpvali negt) gospoda; gospoda le z denarnimi globami in v skrajnosti z izgubo svobode, sužnji z zaporom, pretepanj«B, z radnovrstnim mučenjem in s smrtjo. Skratka, suženj se ni smatral za Cloveka, ampak z živino vred za bitje, ki je zgolj ea delo, h kaferemu se je priganjal z bičem, palico ali šibami. Ker je Nemcem Slovenec bil suženj, jp v tem 16&8U beseda ,,Slave", ki so jo Nemci rajši izgoviarjali ,,Sklave", dobila pomen ,,siiženjrf, v kateri oblikl ga ima §e danes. Na duhovniški zemlji se j« Slovenoem godilo bolje; zato je te^aj nastaja prislovica: Pod duhovbo gosposko je dobro biti. Vladajoči jezik, to je jezik gospode, jebilnemški; zato je lažie izhajal otai suženj, ki se ga je priučil in posluževal; vsled tega se je mnogo Slovencev razn«arc»dilo. Karol Veliki je leta 814. umrl. Zemlji&ea sd še tudi oddajali njegovi nasledtoiki in tudi Slovence držali dovolj trdno, vendar je vladna moč za 100 let oslabela. To so poraibili Slovenci na Ogrskem in Slovani, bivajoči severno od njih, ki so tudi no- sili frankoJvBki jarem, da se ga otresejo. Zaftetnik temu gibanjii je bil moravski knez Mojmir in res se je ustanovila takozvana Velikomoravska slovan- ska država, ki ni pripoznavala nadoblasti Irankov- ske. Pred Mojmirom je moral neki slovaški knez imenOm Pribina, bežati in je pritekel k' Frankom. Prankovski kralj mu i« podaril deftelo, Id je Iežala deloma v Slovenskih goricah, deloma na Ogrskem. Glavno mesto ji je. bil Blatogirad blizo Blatnega |e- zera; tudi Raldgona in Ptuj sta spadala v lo de- želo. Gorotan je ostal pri Nemcih. To nam je treba vedeti, kerfse hoSemo dotakniti legende, ki se v Jarenini in bližnjih krajih pripoveduje;o sv. Cirilu in Metodu. Legenda pravi, da da sta sveta brata na potu y Rim po Slorenskem Stajerju oznanjevala božjo besedo, prenočila in maševala v Jarenini, kakor tudi maševala pri Sv. Benediktu. Ker sito pripoveduje priprosto ljudstvo, m je, v kolikor Se življenje svetih bratov zdaj pozna, vse, kar se pripoveduje, bilo > mogoče, je verjetno, da legenda sega res v one V6ase nazaj in poroča golo istino. Navedeno se je moglo zgoditi na prvem potovanju v Rim, ker sta se le tega udeležila oba brata; to je bilo 867; Ciril se.iz Rima ni veS vrnil. Na potu iz Velike Moravske sta se, kakor jo dokazano, delj &asa mndila v Blatogradu. Naravno je, da sta od tod ubrala najkrajšo, najboljšo in pa pred vsem najvarniejšo pot v Italijo, in to je bila ona prej opisana, tedaj še dovolj dobra rimska cesta, ki je držalaj-na Radgono in preko SlovenskiK goric na Ptuj in na Celje. Da sta pa sv. brata priSla v Jarenino,, si razlagam tako: delokrog one* ga duhovnika, ki je za navadno 1?rž6as bival y ~3er renini, je segal do omenjane rimske ceste ali 6e črez njo; saj je ozemlje sedanje trojičke župnije se potem, ko se je ustanovila jareninska župnija, vzela k njej. In tako se mi zdi prav naravno, da je jareninski duhovnik blagovestnika na potu pozdravii in povabil k svoji cerkvu Pri Sv. Benediktu pa je takrat tudi že stala cerkev, > saj se je bila ppstavila 1. 853. Koncem 9. stoletja prihruj«jo iz Azije Mad^ari in se naselijo v današnji Ogrski. Tudi Madžari so bili tak narod kakor Huni in Obri in hoteli 2ivoU le o ropu. Toda sčasoma- so jim Nemci vendar vzeli pogum, napadati v veliMh vojskah z^t/hodne dežeie. Ko so Madžari bili užugani, je nemgki pritisk postal zopet -huji. V naši dobi pa je Jarenina tudi pnsla k Stajerski in Sfajerska pod vlado Habsburško. Kako jse je to zgodilo? Okoli 1000 se ie Gorotan odločiltod Bavarske, povzdignil v vojvodino (Koroško), jpostavil pod posebnega vojvodo in razdelil v gjrofije. Grolija, h kpji ^b. spadala Jarenina, je ležalanalevem in desnem bregu DTave in se imenovala ^Marka ob Dravi." Na čelu ji je bil takozvani ,,markgraf ali mejni grof: sedež mu je bil grad ,,Markburg" na Piramidnem bribu pri sedanjem Mariboru. Marka je bila zopet razdeljena v manjša ozemlja, ki so zopet bila pod nemškimi grofi, oziroma plemenitaši. Ozemlja teh plemiCev »so sčasoma postala dedna od očeta na sina, če tega ni bilo, ,na sorodnika, in vsak grof, oziroma plemič, si je zdaj prizadeval, kolikor mogoče ozemlja spraviti pod svojo oblast, ker si je s tem zvišal dohodke, moč in 6ast. ,Tako je ves gornji in spodnji Stajer bil prišel pod vlado nekihigrolov, ki so jim rekali Travngavci. T.udi v marki ob Dravi Jp tedaj vladal neki sorodnik imenovanih grofov, in ta je po smrti marko zapustil onemu Travngavcu, ki je imel gornji in srednji Stajer. Tako, so zdaj bili ti trije deli naše dežele združeni ter se zvali Stajersko, in tako je tudi Jarenina prišla k Stajerski. Mejni grof štajerski je bil podložen bavarskemu vojvodi; 1180 pa se je Stajerska od Bavarske odcepila in povzdignila v posebno vojvodino, podložno neposredno nemškemu cesarju. 11&2 umre zadnji Travngavec moškega rodu in vojvodino Stajersko dobi po festannentu vojvoda avstrijski, kojega dežela je ležala v sedanjem Gornjem in Spodnjem Avstrijskem in se zvala Avstrija; bil je novi vojvoda rodu Babenbergovcev. Stajerska je bila prva dežela, ki je pristopila k iAvstriji ter povie6ala jedro scdjajije veledržave. 1246 umre zadnji Babenbergovec. Stajersko je cesar dal upravljati po namestnikih, ali dežela je čutila, da je brez pravega vladarja. Močnejši, zlasti plemiči, so se polaščevali imetja slabejših in tirjali desetino, In davke, do kojih niso imeli pravice. Da se zopet naredi red v deželi, je gosposka izvolila češkega kraIjeviča Otokarja za vojvodo, ki jo je pa že 6rez eno leto moral odstopiti Madžarom. Toda Stajerci z madžarsko vlado nismo bili zadovoljni in deSelo zopet ponudili Ojtokarju, ki jo je, premagavSi Madžare, ttidi dobll. .{Balje pribodnjič.)