Jesenice dz
BRCA2
D
poštnina plačana pri pošti 4271
^uba jeseniških študentov
COBISS 0
S ŠTUDENTSKIM DELOM DO UGODNEJŠIH
"PROJEKTOV
. /,
DIJAŠKA SEKCIJA
VZPOREDNI
INTERVJU
številkaoo3 januar 2012
Kazalo
Začeti od začetka
Prešli smo v novo leto, za nekatere je bil 1. januar zgolj običajen dan, za druge nekakšna simbolna prelomnica. V času čistega užitka, ki ga omogočajo prazniki, je pač težko zastaviti kaj resnega. Zato se januar ponuja kot nekakšen ponedeljek med meseci, kot čas, ko po nedeljskem lenarjenju in preobilnih obrokih lahko začnemo znova. Novoletne zaobljube so tako zgolj datumsko usklajeni cilji množice, ki tako ali drugače začenja nekaj novega čez celo leto v stilu »jutri pa res«. Ko se običajno te zaobljube nesrečno prelomijo, pa obstaja tudi manjša možnost, da nam dejansko uspe. V tem lahko vidimo pozitivno vrednost tega kulturnega obreda in če ne drugega, potem lahko vsaj razočaranje ob neizpolnitvi ciljev jemljemo kot pomembno življenjsko lekcijo.
Tematike, ki jih pokrivamo v tokratni številki BRCE, nas lahko vzpodbudijo k iskanju nove službe (ob zavedanju vseh problematik v zvezi s tem), k iskanju pravih smernic v življenju in spoznanj, kje lahko najdemo podporo. Prav tako je to lahko tisto leto, ko boste vsaj zmanjšali vnos alkohola v telo in morda tudi leto, ko se bo cvet jeseniške mladine tesneje povezal in pokazal svojo ustvarjalnost.
A resnica je takšna, daje vsak dan primeren za nove začetke, in morda je bolj plemenit cilj, držati se obljub med prazniki kot pa v pustem januarju. Ne postavljajte si prevelikih obljub in delajte majhne korake, »baby steps«, kot jim pravijo v ZDA. Kar pa je pri angleškem izrazu še najbolj prikladno, je spoznanje, da dojenčkovi koraki niso zgolj majhni, ampak so povsem nekaj novega. Kot pravi Žižek, potrebno je začeti od začetka.
Miha Rezar
n S študentskim delom ^ do ugodnejših projektov
4 Študent naj bo!
6 K.D.A.J., II. del 8 Na zdravje naših žena
^ 0 Vzporedni intervju
14 Informator
'\_rJ Dijaška sekcija
18 Dogodek meseca
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta: info@kjs-klub.si Urednik: Miha Rezar Lektorica: Maruša Rezar Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Urška Kalan,
Adnan Varmaz
Pisci: Tea, Damjan, Marko, Miha.
Maruša, Rok Tisk: Jakinet Group,
Jaka Intihar, s.p.
UGODNEJŠIH PROJEKTOV
Študentsko delo marsikateremu dijaku, predvsem pa študentom, omogoča dodaten zaslužek, delovne izkušnje, nova poznanstva. Veliko pa je socialno ranljivih študentov, ki si študija ne bi mogli privoščiti brez občasnega študentskega dela. V tokratnem članku si bomo na primeru pogledali, kakšen je finančni krog, ki ga ustvarja študentsko delo in na kakšen način s slednjim pridemo do subvencioniranih projektov na našem Klubu.
Študentsko delo je na področju Jesenic v povprečju plačano 5,4 € na uro. Pri tem je najnižja urna postavka 3 € na uro, najvišja pa 10 € na uro. To je neto znesek, ki ga študent dobi na svoj bančni račun. V primeru, da študent v mesecu naredi na primer 100 delovnih ur, dobi 540 €. To pa ni končni znesek, ki ga plača delodajalec. Znesek na računu za opravljeno študentsko delo, ki ga plača delodajalec, se namreč poviša za 12 %, ki predstavlja koncesijsko dajatev, ter še za 2 %, ki predstavlja dodatno koncesijsko dajatev. Znesku pa je potrebno prišteti še 20 % davka na dodano vrednost na koncesijsko in dodatno koncesijsko dejavnost. Poglejmo si, kakšen bi bil izračun.
5,4 X 100 = 540 € (plačilo na študentov račun) + 12 % koncesijske dajatve = 64,80 €
+ 2 % dodatne koncesijske dajatve = 10,80 C + DDV na koncesijsko dajatev in dodatno koncesij-sko dajatev (14 % + 20 % DDV= 16,8 %) = 15,12€
Če študent dobi 100 % svojega zaslužka, kdo potem dobi teh 16,8 % koncesijskih dajatev oziroma kdo si razdeli teh 90,72 € dajatev, ki so bile izračunane na našem primeru?
•	4,5 % ostane študentskega servisu, kar v tem primeru znaša 24,3 €,
•	2 %, ki predstavljata dodatno koncesijsko dajatev, gre za izgradnjo študentskih domov in v našem primeru znaša 10,80 €,
•	2,8 % dobi proračun v obliki davka na dodano vrednost, kar znaša 15,12 €,
•	3 % dobi Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, kar znaša 16,2 €,
•	4,5 % dobi ŠOS, kar znaša 24,3 €.
Denar, ki ga dobi ŠOS, se razdeli med
ŠQtl.JPpmbrsdm ŠOU Maribor, ŠOU Ljubljana in med 52 študentskih klubov pri Sloveniji, med katerimi je tudi KmtT'j eieiiiških študentov. Količina denarja, ki ga dobjjJpti^amezni klub
630/72 C (končrii*znesek, ki ga plača deloda' študentov, je odvishd^d števila štu-jalec)	H dentov. To je fiksni del, ki ga klub me-
——	Mr
sečno prejme na svoj račun. Posamezni klub prejme tudi gibljiv del, ki pa se izračunava po pridnostnem skladu. Iz tega denarja so tako financirani tudi projekti, ki jih izvaja tudi naš študentski klub. Krog se tu zaključi. Če povzamemo na kratko in po domače: z vašo pomočjo, ko delate preko študentskega servisa, se financirajo tako stalni kot občasni projekti, ki jih Klub organizira. Z ukinitvijo študent-
skega dela kot takega se spremeni tudi financiranje tovrstnih klubov in vprašanje je, ali bi si še vedno lahko privoščili na primer subvencionirano mesečno vozovnico za mestni potniški promet v Ljubljani. Vprašanje o pravični porazdelitev sredstev pa je v vaši presoji.
Tea Noč
1 Urna postavka študentov je bila izračunana tako, da smo na dan 27.12. 2011 s spletne strani www.studentski-servis.si poiskali delovna mesta, razpisana za področje Jesenic.
dekor
grafike
Stenske in okenske dekoracije, fototapete za dom in podjetje.
design
oprema
Oblikovanje in izvedba grafik, grafična oprema trgovin in poslovnih prostorov.
print
reklam
Digitalni tisk, offset, tisk na tekstil, tisk velikega formata, nalepke, tampotisk.
vizual
sistemi
Oglasne table in napisi, promocijska oprema, tekstil in oblačila, avtografike.
ialdnet
Jakinet Group, grafični center Grič sl 4*60 Bled C 04 575 3’OSl ">041840 781 e: lnfo@jakinet.si | i: www.jakinet.si
ŠTUDENT NAJ BO! (SPODBUJANJE GORENJSKE MLADINE K ŠTUDIJU)
Vedno več študentov se čedalje več časa izobražuje. Razlogi za to so zelo različni, od dejstva, da delodajalci zahtevajo vedno višjo stopnjo izobrazbe, pa do tega, da diplomanti vse težje pridejo do svoje prve zaposlitve in včasih pravzaprav niti nimajo veliko druge izbire, kot da nadaljujejo s študijem. S tem, poleg tega, da nadgradijo stopnjo izobrazbe, tudi podaljšajo status študenta, na katerega pa so vezane številne ugodnosti.
Spodbujanje mladih k študiju na Jesenicah na občinskem nivoju ne poteka preveč intenzivno, tovrstne spodbude se izvajajo bolj na nivoju gorenjske regije, kjer tovrstni mehanizmi obstajajo, predvsem v okviru nekaterih kratkoročnih projektov, ki jih lahko zasledimo na strani BSC, Regionalne razvojne agencije Gorenjske.
Gorenjska štipendijska shema
Cilj sheme je spodbuditi poklicno usmerjenost mladih v poklice, v katerih gorenjski delodajalci najtežje zapolnijo svoje kadrovske potrebe, zviševanje izobrazbene ravni prebivalstva in vračanje diplomantov v domače okolje. Shema že dve leti deluje v okviru razvojne agencije in financira od 40 do 60 štipendij na eno generacijo in vpis.
staja neskladje med potrebami gospodarstva in strukturo obstoječih kadrov. Pilotni »Karierni center« naj bi na eni strani partnersko povezoval šolstvo in gospodarstvo na vseh ravneh človekovega življenja, na drugi strani pa združeval množico že sedaj delujočih, a neusklajenih pospeševalnih/izobraževalnih institucij. Cilj je usmeriti ljudi na področja, kjer gospodarstvo lahko zagotavlja zaposlitev ali samozaposlitev.
Univerza Gorenjske/Visokošolsko izobraževalno središče Zlato polje
Cilj projekta je ustanovitev gorenjske univerze. Gorenjska v obdobju 2007-13 načrtuje ustanovitev manjše uni-
verze, ki bi imela do leta 2013 približno 7500 študentov, osem novih

Kariera Gorenjska (vse na enem mestu za načrtovanje kariere i razvoj kadrov)
Na Gorenjskem tako kot drugje
visokošolskih programov in 200 raziskovalcev. Univerza naj bi se razvijala postopoma in v tesnetipsodelovanju ehnološkimi parkivJedro univer-, v katero se združujejo tudi druge

visokošolske ustanove iz regije, je predvideno na območju Zlatega polja v Kranju.
Slovenski študenti so deležni precejšnjih ugodnosti in subvencij, kot so recimo študentski boni, štipendije, subvencioniran prevoz pa tudi brezplačen študij (zaenkrat še ...), ki povsod po svetu ni tako samoumeven, kot je pri nas. Po drugi strani pa morajo še vedno nositi precejšnji del finančnega bremena vezanega na vsakodnevne študijske dejavnosti, kot so prevoz, študijski material. Kot odličen primer nam lahko služi skandinavski model, ki je znan po tem, da je študij v celoti ali pa vsaj v večini brezplačen, torej financiran s strani države. Če nekako potegnemo pod vse skupaj črto, so študenti v naši državi na prvi pogled precej privilegiran sloj, vendar pa žal ti raznorazni privilegiji ne razvija-
jo v zadostni meri pravega cilja, ki bi moral usmeriti mlade v izobraževalne programe, ki jim bodo v prihodnosti služili kot odskočna deska v poklicno življenje, in s tem mladim ljudem tudi olajšati, da se aktivno vključijo k ustvarjanje takšne družbe, ki bi bila zmožna poskrbeti za vse generacije. Zdi se, da bolj kot to spodbujajo nekatere mlade, da se le stežka odrečejo študentskemu “raju” in s tem kar se da dolgo odlašajo prehod v “resnično življenje”. Seveda je mnenje, da je večina študentov takšnih, zmotno, pravzaprav je več takih, ki se trudijo, da bi študij zaključili v čim krajšem času, toda kljub temu je v naši družbi dandanes pojav “večnega študenta” vse preveč vsakdanji.
Damjan Blagojevič
Vir: http://www.bsc-kranj.si

V prvem članku o KDAJ-u je bil vsaj približno opisan pomen besede alternativa, zakaj obstaja, kako nastane in kje dobi svoje mesto. Sedaj pa se bomo spustili v podrobnejši pogled v to, zakaj je KDAJ.
Ena izmed poglavitnih idej je ustvariti prostor, kjer bi se na Jesenicah lahko začelo nekaj dogajati. Seveda pa to ni edini in poglavitni razlog, zakaj KDAJ obstaja, saj nam je toliko bolj pomembno, da pripeljemo na Jesenice kulturo umetnosti, da ustvarimo prostore za ustvarjanje in to spojimo z uporabnostjo in izgledom kluba. Ljudje smo ustvarjalci, vsakdo je v nečem dober, vendar moramo ustvarjanje izpopolniti in ohranjati ter seveda zbrati pogum za njegovo predstavitev.
V vsakem mestu je nekaj stvari, ki jih na Jesenicah ni, pa vendar vseh ne bomo uspeli zadovoljiti ravno mi. Do sedaj smo na naš oder pripeljali že kar nekaj skupin in ustvarili nekaj nenavadnih dogodkov, ki so pokazali,
s čim se ukvarjamo. Izvedli smo projekt grahtiranja, da smo popestrili našo hiško. Lahko si ogledate dvorano, ki je paša za oči za vse rokersko usmerjene duše, v njej pa se izvajajo manjše predstave skupin. Zaradi nujne amortizacije električne napeljave in izboljšanja požarne varnosti pa je v tem trenutku delovanje dvorane žal onemogočeno. Imamo „katakombno“ sprejemnico in še vedno na žalost zelo surovo igralnico. Ravno tako imamo galerijo, ki je bila uradno odprta, a še vedno čaka na dopolnitev zbirke in vsaj zasilno električno napeljavo.
Kako se ustvarja KDAJ
KDAJ se je začel graditi 22. 4. 2010, ko je bil del hiše še porušen. Takrat je bilo društvo še v povojih. Kmalu smo
uvideli, da bomo primorani sestaviti boljšo organizacijo. Ideja, kako hišo sploh zapreti, je bila neverjeten podvig. Najprej smo se lotili srednjih prostorov, kjer je bila po večini le krama, smrdelo je po človeških ostankih, kar je pričalo o zanemarjenosti prostora. Nekako smo uredili tudi spalnico za delovne dni, ko smo tam prespali, da se je zjutraj lahko delalo naprej, sedaj pa je namenjena simpatizerjem iz tujine, ki se ob potovanju po okolici vedno radi ustavijo pri nas.
V avgustu 2010 je bila že otvoritev galerije, a se je kasneje izkazalo, da bodo potrebna dodatna popravila. Otvoritev galerije je bil hkrati tudi prvi javni projekt in dejansko se je po letih zapuščenosti na tem prostoru nekaj dogajalo. Razstavljalo je več umetnikov, katerih umetnine si lahko ogledate na spletni strani društva. Del razstave bo ponovno razstavljen ob zagonu stalne razstave, ki se bo potem izmenjevala in dopolnjevala.
Po tem dogodku se je društvo usmerilo v izgradnjo kluba in koncertne dvorane, ki trenutno lahko sprejme okoli 100 ljudi, ter v izgradnjo glavnega vhoda v klub in ureditev ogrevanja za oba prostora. Izgradnja celotnega kluba je bil najdaljši projekt, ki v bistvu še vedno traja. V naslednjih mesecih imamo namen izgraditi tudi uporabne delavniške sobe, kjer bodo potekale delavnice pod vodstvom različnih mentorjev, ki bodo zagotavljali pomoč pri uresničevanju umetniških idej.
Lahko napovemo, da v juniju ponovno pričakujemo obisk skupine Doul-blair iz Linza, upamo pa tudi, da vam bomo lahko kmalu predstavili zasedbo, ki spada med slovenske legende, vendar še nikoli ni igrala v okolici Zgornje Gorenjske.
Marko Arh
NA ZDRAVJE NAŠIH ŽENA 1— ■ *
Debate o zdravju na Slovenskem so kar pogoste in prav je, da tudi tej temi posvetimo članek. Se preden so ideje new agea vdrle v naš prostor z raznimi kozmičnimi zdravilci in mediji, ki fokusirajo energijo, ki s tem, kot se za ljudi z nadnaravnimi sposobnosti spodobi, tudi mastno služijo, smo Slovenci razvili svojo alternativno medicino.
Ta medicina je seveda kar precej oddaljena od metod klasične evropske zdravilske prakse. Govorimo kajpada o alkoholu in njegovih sposobnostih, ki zdravijo praktično vse. Že v sami zdravici (tako v besedi sami kot izreku, ki ji pripada) se skriva beseda zdravje. Zdravja si torej želimo, ko skupaj s prijatelji zvrnemo kapljico ruj nega. In ker obstaja mnogo bolezni, obstaja veliko raznih alkoholnih pijač. Vas muči zobobol, bolečine v trebuhu, glavobol, prehlad, se vam tresejo roke? Brez skrbi, domači zdravilci preživljajo ure ob kotlih, da bi odkrili pravo mešanico za vaš problem, institucija pa ima več tisoč izurjenih specialistov, ki delujejo pp tisoč let starih metodah, samo zato, da vam lahko pomagajo.	C

Če razkuži od zunaj, kakšne čudeže potem lahko stori šele navznoter. Magičnost alkohola pa se ne zaključi pri fizičnih boleznih, o, ne, ne. Odpravlja psihične probleme, kot so tesnoba, nesrečna ljubezen, izguba bližnjega, stres in zavrtost, pravo čarobnost pa lahko odkrijemo šele potem, ko ga zaužijemo v večji količini. Obelix že ve, kako to gre, spiti je potrebno cel sod. Ob primerni količini alkohola postanemo najmočnejši in najlepši, politični problemi pa se rešujejo en za
dfogia^ ^
A realnost je vseeno malce drugačna. Število samomorov, nasilje v družini, smrti, povezane s dplgbt^ajnim pitjem ohola (ciroze, raK/nesrečne utopi-e, prometne nesreče), predvsem pa
'v-C

pasivno naravnana družba, ki svoje probleme rajši globoko zakoplje, vse to je posledica naše alternativne medicine. Vdor modernih neoliberalnih vrednot in množičnega potrošništva pri tem seveda ne pomaga. Mladi ob tesnobi, ki jo povzroča razmik med podobami bogatih v medijih in bedo na »cesti«, pogostokrat posežejo po alkoholu, ker nudi tisti čisti užitek, ker vsaj za tistih nekaj ur prekrije dejansko sliko. Problem postane očiten šele kasneje, ko se alkohol prikrade tudi med partnerje in povzroči marsikatero črno oko. Make-up vsake pete Slovenke, kot mu pravijo. O tem, kako je žena kriva za nastanek alkoholika,
pa je več znal povedati pokojni dr. Rugelj, poleg tega smo to obravnavali že v prejšnji številki. Taki starši potem prenesejo alkoholne vrednote naprej in ... smo, kjer smo.
Za vsako početje obstaja neka srednja pot in tudi alkohol je treba znati uživati. Prohibicija ponavadi doseže ravno nasproten učinek od želenega, zato tudi mi lahko svetujemo zgolj eno stvar, pijte zmerno.
Miha Rezar
Kaj imajo skupnega? Vse so se rodile leta 1985, vse živijo na Jesenicah, vse so diplomirale, vse so dobile študentsko Prešernovo nagrado za svoje diplomsko delo. Predstavljamo vam Katjo Žibrek, Spelo Ščap in Tino Zajc, ki vam bodo v vzporednem intervjuju predstavile svoj pogled na študij, ki so ga zaključile, na delo med študijem in iskanje zaposlitve po diplomi. Izvedeli boste tudi, katera služba je za njih sanjska, vsem, ki se šele odločate za smer študija, pa podarjajo nekaj nasvetov.
Dokončana smer študija?
Katja Žibrek: Psihologija, Filozofska fakulteta v Ljubljani.
Spela Ščap: Diplomirala sem na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter pridobila strokovni naziv univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva.
Tina Zajc: Kulturologija (Fakulteta za družbene vede).
Koliko časa si porabila za dokončanje študija? Si izkoristila kakšen »bonus«, npr. ponavljanje letnika, podaljšanje absolventskega staža?
K. Ž.: Potrebovala sem 6 let. Podaljšala sem absolventski staž za pol leta, nasploh pa nisem pristaš koriščenja bonusov v nedogled.
Š. Š.: Univerzitetna smer študija traja štiri leta in nato še eno absolventsko leto. Vsa štiri leta sem opravila brez
dokončala v šestih letih.
T. Z.: Študirala sem 6 let. Vse izpite sem vsa leta opravljala redno, sem pa izkoristila en »bonus«: podaljšanje absolventskega staža.
Če bi se danes vpisovala na fakulteto, bi izbrala isto smer študija? Zakaj?
K. Ž.: Da, brez oklevanja. Mogoče bi edino poskušala izkoristiti še kakšno izmenjavo v tujino. Spoznala sem krasne ljudi, bila deležna privilegijev, nekatera predavanja so bila za čeljust odtrgat in tudi sama se najbolj identificiram s profilom psihologa kot s katero koli drugo strokovno smerjo.
Š. Š.: Zagotovo bi izbrala isto smer študija, saj imam zelo rada naravo, tedensko in Raziskovalno delo. Smer
študijami je dala veliko novega znanja o gospodarjenju z naravo, okoljem in prostorom.
T. Z.
Da. Ker m'
ačijo ljudje,
ponavljanj, podaljšala sem le eno leto kulture, življenje, fildžžhja, umetnost absolventskega staža. Študij sem tdre^Hfi še kaj. Ker se mi zdi pomembneje

študirati nekaj, kar mi v življenju veliko pomeni, kot pa študirati tisto, kar v življenju prinese veliko denarja. Ker vem, da ima kulturologija izjemen potencial v humanističnih in družboslovnih vedah, ki pa je zaenkrat še prevečkrat spregledan. Ker upam, da bo kulturni razcvet kmalu začel dohajati tehnološki razvoj. Posebej pa, ker vem, kako zelo sta humanizem in družboslovje človeštvu potrebna prav zdaj, v času, ko stanje duha ni nič kaj rožnato.
Se ti je zdel študij zanimiv? Kaj bi še posebej pohvalila, katera je bila največja pomanjkljivost?
K. Z.: Nekatere stvari so bile zanimive, spet druge ne, tako kot povsod. Najbolj bi pohvalila izjemno povezanost študentov psihologije med sabo, največja pomanjkljivost pa je bilo pomanjkanje fantov na študiju, hehe.
S. S.: Študij se mi je zdel izredno zanimiv in dinamičen. Poleg predavanj je veliko praktičnega pouka in terenskega dela v naravi. Študij gozdarstva ima največ terenskega pouka izmed vseh fakultet v Ljubljani. V letniku je študentov malo (v povprečju od 25 do 30), zato skozi vsa štiri leta profesorji s študenti lahko vzpostavijo bolj oseben odnos. Kot največjo pomanjkljivost bi izpostavila nevključevanje obvezne strokovne prakse v univerzitetni študijski program, s katero bi pridobili še več delovnih izkušenj.
T. Z.: Študij se mi je zdel izredno zanimiv iz več razlogov. Kulturologija je nekakšna posrečena študijska zmes najrazličnejših družboslovnih in humanističnih ved (od filmskih, sodobnih kulturnih študij in antropologije, do religijskih študij, sociologije in filozofije). Kulturologija ne omejuje in ni omejena, všeč mi je njena odprtost do vsega (tudi na primer do preučevanja bureka). Predvsem pa študij posamezniku poveča in razširi zmožnost kritičnega mišljenja, analize, refleksije in samorefleksije vsega samoumevnega okoli nas in v nas samih. Pomanjkljivost je pomanjkanje praktičnega dela - čeprav ne smemo pozabiti mnogoterih »predavanj zunaj predavalnice«, npr. obiskov v religijskih centrih, ogledov razstav, muzejev, raziskovalnih nalog, itd. - saj le 200 ur prakse v štirih letih vsekakor ni dovolj za nabiranje še kako pomembnih izkušenj.
Si že v času študija začela delati na svojem področju?
K. Z.: Bila sem zaposlena kot svetovalka za študij v tujini in delno je bilo to vsekakor psihološko delo. Sicer pa sem bila prostovoljka v Društvu študentov psihologije in pri projektu Seyle, preventivnemu programu za preprečevanja samomora med mladostniki. Večino prostega časa pa sem namenila (kognitivni) znanosti, ker sem po študiju nameravala ostati v akademski sferi.
Š. Š.: Da, preko študentskega servisa sem med poletnimi počitnicami tri leta delala na Zavodu za gozdove, Območna enota Bled. Prav tako sem preko študentskega servisa v absolventskem času opravljala delo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na Direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
T. Z.: Za delo na svojem področju lahko štejem le delo na projektih v Mladinskem centru Jesenice, kjer sem začela kot praktikantka in nadaljevala preko študentskega servisa. Nadaljevala sem s prostovoljnim delom, in sicer kot ustanovna in aktivna članica BMK -Kluba brez meja.
sobnost za delo sem jim vedno poskušala pokazati v najboljši luči. Trenutno službo iščem tudi preko Zavoda za zaposlovanje.
T. Z.: Ne, službo po zaključku študija iščem že eno leto. Načinov iskanja zaposlitve ne bi ponavljala (vsi, ki smo že izkusili »radosti« ZRSZ-ja, smo jih ponovili že prevečkrat), morda le to, da poleg klasičnih metod najbolj intenzivno uporabljam iskanje »od ust do ust«, torej skušam čim bolj razširiti svojo socialno mrežo.
Se ti je uspelo po zaključku študija zaposliti? Če da, kako si službo dobila (poznanstva, zavod itd.). Če ne, na kakšen način zaposlitev iščeš?
K. Z.: Zaradi ekonomskih razmer sem morala precej pospešiti proces diplomiranja in se oprijeti prve stvari, ki sem jo našla. To je bila zaposlitev preko javnih del na Mladinskem centru Jesenice, kamor sem prišla z namenom, da bi imela kakšno delavnico, pa so me vzeli kar za celo leto.
Š. Š.: Na žalost je v teh kriznih časih moj poklic med najmanj iskanimi v Sloveniji. Preko študentskega in raziskovalnega dela sem sklenila že k^r nekaj poznanstev s potencialnimi , delodajalci. Svojo strokovnost in spoSI
Te mika delo v tujini? Zakaj?
K. Z.: Da in tja tudi nameravam oditi na Leonardo da Vinci prakso. Preprosto zato, ker je v tujini več možnosti in ker večinoma bolje vedo, kaj početi s psihologi. V Sloveniji se mi zdi pozicija psihologa (če ni v ravno akademskih vodah) dokaj nejasna, ampak za to smo krivi tudi psihologi.
S.	S.: Verjamem, da bi trenutno lažje dobila delo v tujini, vendar bi veliko raje ostala v Sloveniji.
T.	Z.: Delo v tujini me ne mika a pri-ori, a žal postaja ta opcija vse bolj realna (glede na stanje na trgu dela v Sloveniji).

Želiš ostati na Jesenicah in se tu zaposliti?.
K. Ž.: Jesenice so mLvšeč zato, ker je toliko možnosti za pubVcjšti. Ne poču-,/'* pa se dovolj suvereno, da bi novo-:i začela sama, ker bi za to potrebo

vala veliko več prakse in poznavanja trga. Morda se vidim tukaj v starejših letih, sedaj prav gotovo ne.
S.	S.: Zaposlitev iščem po celi Gorenjski in v okolici Ljubljane. Realno gledano, jo bom veliko hitreje dobila v Ljubljani, saj na Gorenjskem v celem preteklem letu ni bilo niti enega razpisa za moj poklic. Nisem zahtevna glede kraja zaposlitve, rada bi samo čim prej dobila službo.
T.	Z.: Kot sem namignila že zgoraj, da, to je bila in je še vedno moja želja. Delati v domačem okolju, ki ga najbolje poznam, in nekaj pozitivnega doprinesti k lokalni socialni infrastrukturi. Zaenkrat kljub vztrajnemu iskanju, pisanju ponudb, prošenj, telefonskim dogovorom idr. prav nič ne kaže na uresničitev zgoraj zapisanega. Se več, namesto želje po sveži, mladi in zagona polni delovni sili v domačem kraju ti na Zavodu za zaposlovanje predlagajo iskanje dela v tujini.
Tvoja sanjska zaposlitev?
K. Z.: Na mednarodnem inštitutu na področju medijske psihologije.
S.	S.: Najprej naj povem, da me veselijo vsa dela, ki so povezana z naravo in okoljem nasploh. Najraje bi kot gozdnogospodarski načrtovalec delala na Zavodu za gozdove Slovenije, mika pa me tudi delo v privatnem gozdarskem sektorju, ki pa je zaenkrat v Sloveniji še premalo razvit.
T.	Z.: Vsebinsko se ne želim preveč
točno opredeliti, ker se sanje nadgrajujejo, spreminjajo in dopolnjujejo in prav je tako. Si pa želim opravljati raznoliko, ustvarjalno, izzivov polno delo, pri katerem se znanja stalno nadgrajujejo, delo pa bi lahko opravljala samostojno, v lastni režiji.
Kaj bi svetovala mladim, ki se šele odločajo za smer študija?
K. Z.: Če nimajo preveč motivacije za študij ali če ne vedo, katero fakulteto izbrati, naj izberejo tisto, ki bo najverjetneje privedla do zaposlitve. Če imajo veliko željo po študiju in točno vedo, katera smer to je, naj se borijo za to, da bodo na ta študij res prišli in da ga bodo tudi dokončali.
S.	S.: Vsekakor naj izberejo tisto smer študija, ki jih zanima, da bodo z veseljem študirali. Je pa v teh časih dobro tudi razmisliti o možnostih zaposlitve po študiju. Zato je najbolje narediti kompromis med veseljem do študija in kasnejšim ustvarjanjem uspešne kariere.
T.	Z.: Zaželela bi jim res tehten premislek pred dokončno odločitvijo in naj se odločijo s srcem. V današnjem času iskanje zaposlitve ni lahko opravilo za skoraj nobenega diplomanta, zato je najbolj pomembno, da študirajo, kar jih veseli, in se med študijem na svojem področju čim bolj intenzivno udejstvujejo.
Maruša Rezar
STALNI PROJEKTI
Aerobika TVD - 1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD - 10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična masaža	25,00 EUR
Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej (40 EUR)	30,00 EUR
Manja - depilacija celih nog	12,00 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno)	5,00 HUR
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
Wellness Živa (teden)	10,00 EUR
Wellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej -HeniFe \	BREZPLAČ- NO
Kripta toP/	13,00 EUR
Tandemskkgolat z jadrSlmjn padalom (,	50,00 EUR
Tandemski padalski^/' LC ^ajf-ok	'AJ~~	^140,00 EUR

NAŠI ŠPONSKI PROJEKTI:
VIKEND ZA PARE - RADENCI 2012
V petek, 24. 2. 2012, se v popoldanskih urah dobimo v Radencih, kjer bomo dopustovali do nedelje, 26. 2. 12. Na vikend oddihu se bomo KJŠ--parčki igrali upokojence in uživače. Super oddih po napornem izpitnem obdobju.
Redna cena je 215 EUR, cena za KJŠ PAR (en član para mora biti član KJŠ) je 140 EUR.
Vodja projekta: Rok (031 841157)
SUPER UČENJE
Na področju učenja je v zadnjih letih prišlo do velikega napredka. Tako imenovano "učenje v alfa stanju" je od zdaj naprej dostopno vsem. Dokazano skrajša čas učenja do 70 %. Vse podrobnosti in mnenja uporabnikov najdete na www.super-ucenje.si. Gremo v korak s konkurenco na trgu dela Cena paketa je 48 € + 3,5 € poštnina, za člane KJŠ pa le 40 € brez poštnine Vodja projekta: Rok (031 841157)
zamenjate za smučarsko vozovnico. Cena kupona za redne člane KJŠ znaša 16 EUR za vozovnico, ki velja med tednom (ne velja ob praznikih in šolskih počiticah) in 17,50 EUR za vozovnico, ki velja vse dni v tednu. Za neizkoriščene kupone ne vračamo denarja!
Vodja projekta: Simon (031 560 503)
SMUČARSKE VOZOVNICE KRVAVEC, ROGLA
Redni člani lahko na KJŠ-ju kupite dnevne študentske smučarske vozovnice za Krvavec in Roglo, ki veljajo do konca maja 2011. Subvencionirana cena za smučarsko vozovnico, ki velja vse dni v tednu, je 19 EUR, za vozovnico, ki velja le med tednom (ne velja ob praznikih in šolskih počitnicah), pa 15,50 EUR. Na smučišču imejte pri sebi veljavno študentsko izkaznico ali indeks oz. veljavno dijaško izkaznico. Vodja projekta: Simon (031 560 503)
SMUČARSKE VOZOVNICE VOGEL DODATNI POPUSTI ZA ČLANE
V času uradnih ur lahko redni člani KJŠ KJŠ kupite kupone za dnevne študentske smučarske vozovnice na AVTOŠOLA B&B NUDI POPUST Voglu. Kupite lahko 3 kupone na se- Avtošola B8cB Jesenice nudi 5-% po-zono, ki niso prenosljivi. Ob predlo- pust na uro vožnje za vse kategorije, žitvi članske izkaznice KJŠ-kupon na Če pa kupite minimalno 20 ur vna-blagajni Smučarskega centra Vogel prej, vam avtošola nudi 7 % popust
na uro vožnje. Da vam popust velja, pri nakupu pokažete veljavno člansko izkaznico KJŠ-ja. Velja za poslovno enoto Jesenice in Radovljica.
SVET ŠPORTA Jesenice - 15 %
Trgovina SVET ŠPORTA Jesenice nudi 15 % popusta na vse redne cene blaga v trgovini (razen gorništva) ter servis koles in smuči. Na program gorništva je popust 10 %.
POPUST K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE)
K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-% popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
PICERIJA FONTANA - 20 %
Picerija Fontana nudi 20 % popusta tako na vso hrano kot tudi na dostavo.
Tel: 04/ 583 1117
ŠPORT 23 -15 %
ŠPORT 23 nudi 15 % popusta na vso redno ponudbo blaga v trgovini (hokejska in športna oprema).
Tel.: 051/604-656
SPORTPOINT -15 %
Popust na blago in servis koles ter smuči.
Tel.: 031 449 350
mmMBB DIJAŠKA SEKCIJA
Si dijak, energičen,ambiciozen, poln svežih zamisli in idej? Se želiš preizkusiti v ustvarjanju lastnega projekta, namenjenega mladim (bodisi s področja, kulture, športa, sociale ...) in ob tem prislužiti še kakšen evro? Za kaj gre?
Na Klubu jeseniških študentov želimo ustanoviti dijaško sekcijo, ki bi stremela predvsem k povezovanju mladih, delala pa bi tudi na področju izobraževanja in druženja. Dijaki imate tako odlično priložnost, da se dokopljete do novih poznanstev, znanj, se seznanite z delovanjem študentskega kluba in uresničite nekaj svojih idej. Z veseljem vam bomo prisluhnili!
Kje nas najdeš?
Na voljo smo ti vsak petek in soboto od 17h do 19h, v bivši glasbeni šoli (Ul. Viktorja Kejžarja 22 na Jesenicah). Vprašanja nam lahko zastaviš tudi preko elektronskega naslova: info@kjs-klub.si ali preko mobilnega telefona: 031 832 251 (Grega) in 040 357 954 (Miha).
In zapomnite si, ni neumnih vprašanj, so samo neumni odgovori!
KJŠ
http://www.kjs-klub.si/
ODMEV 2011
: Matjaž Vidmar
Udarni koncert, ki se je zgodil na petek, triindvajsetega decembra, je popolnoma uspel. Skyline, Arthem in Sideproject so nadvse navdušili publiko in ji dodobra pretegnili bobniče in vse ostalo, kar sestavlja na prijetno in umirjeno glasbo vajeno študentsko uho. Na Facebooku je potekalo glasovanje o pesmi, ki je bila premierno odigrana na koncertu, člani Arthema pa so se je naučili igrati v slabem tednu. Ljudstvo je izglasovalo Metallico in njeno uspešnico Nothing else matters. Na koncertu je svoje mesto našel lahko res vsak, saj je za mirni del publike poskrbel prostor pred točilnim pultom, zaljubljeni del je našel svoje mesto med blazinami, kadilski del je
užival na parkirišču, uživaško-divjaški del pa se je nahajal direktno pod odrom. Ob tej priložnosti bi predvsem pohvalil nekatere žurerje (na žalost med njimi ni bilo deklet), ki so brez sramu pokazali svoja bolj ali manj decembrsko izklesana telesa, in bi jim pred poletjem toplo priporočil še vsaj 5 mesečnih kupončkov za fitnes. Posebna čast nas je doletela, ko se je med obiskovalci pojavil tudi g. Bizi, in moram reči, da ima poleg pitja velik potencial tudi v deljenju klubskih majic.
Nauk petkove zgodbe pa je: »SMREKOVEC« je nevaren in z njim se ni za igrati, tudi če si alkohola vajen osebek.
Rok Kalan
Izdelovanje venčkov s Teo Noč.
Obdarovanje študentskih družin.
FOTO KOTIČEK
Odmev 2011. Foto: Matjaž Vidmar
Žgeee. Foto: Matjaž Vidmar
KJŠ novo leto 2011.
Božiček na Odmevu 2011. Foto: Matjaž Vidmar