Ir ES PHIH0I1SKI DHEVM1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din VU je podaljšala rok vpogleda v voiivne imenike do nedelje 30. t. m. vključno VOLIVCI IN VOLIVKE ! IZKORISTITE PODALJŠANI ROK ZA KONTROLO VOLIV-NIH IMENIKOV ! REKLAMACIJE SE SPREJEMAJO DO 19 URE V PONEDELJEK 31. T. M. TRST četrtek 27. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 22 (1112) PER L’URITA contro r imperialismo Pubblichiamo tl testo integrale del discorso del rappre-sentante del CO PC del TLT BORIS MRAK alla conferenza delle donne anti-fesciste della zona A, tenutasi domenica scorsa a Prosecco: COMPAGNE! Permettetemj di salutare questa vostra odierna conferenza a no-nie del Comitato centrale del PC IT e, attraverso voi, tutte le don-ne antifasciste italiane e slave del nostro territorio. Se consideriamo 1’odierna situazione politica locale ed internacionale; se consideriamo, cioe, da boi le posizioni delle forze della reazione e deH’imperialismo guerrafondaio e rispettivamente le forze della democrazia e della pa-co. possiamo affermare che questa vostra conferenza ha una grande ■mportanza e che i compiti che essa fara assumere al nostro mo-vimento ant.ifascista delle donne saranno di grande importanza per Una efficace lotta contro 1’impe-nalismo. In questo momento čredo sia hecessario constatare in primo °g° la necessita della costituzio-ne di un fronte piu largo che ^omprenda tutte quelle forze che V! questo territorio sono per la ‘fesa della pace e della demo-^acia, cio che concretamente qui da noi vol dire tutte quelle forze "e di fatto sono in primo luogo °gni revisionismo guerrafondaio * Der la difesa del Trattato dl pa* e. Va da se, quindi, che entro n tale fronte soprattutto d neces-*aria l’unita di quelle forze po* Polari antifasciste e conseguenti, altane e slave, che prima della Provocata divisione sostenevano °n suecesso la lotta contro i pia-h* della reazione locale e dell’im-Perialismo. 11 nostro movimento antifasci-a delle donne che trae le sue ^rigini dalla lotta antifascista e ne Si d enormemente rafforzato nel corso della guerra di libera- !°ne e neila lotta contro 1'impe •alisnio, per la fratellanza dei ®dp°li qui conviventi e per la “daancipazione della classe ope-e di tutto 11 popolo lavora-conserva in se una iorza a e faolto importante nello tif ,° bet nostro movimento an-sscista ed antiimperialista. Se-p eddo le sue tradizioni di lotta „ tando contro tutti coloro che gaWte tradizioni vorrebbero nehaj6’ <5uesto roovimento e desti-p ? ac* avere una funzione im-oc) te anche in questa lotta come pure nelle lotte jjaUre deHe masse lavoratrici ita-d»e e slave del nostro territorio. »tn ?overno d’occupazione anglo-s. ericano ha emanato alcuni mete h- Un or(l‘ne con cui si prefig-ton ' organ'rcare le elezioni nella * im ^ ^ questo riguardo ti . Portante per noi stabilire le S(0 ' che hanno indotto a que- ficanfSS° occupanti angloame- i rag*one fondamentale di cio in soste Pnmo luogo la iunga lotta de’enuta dal nostro movimento g ‘locratico locaie con alla testa ta ar^t° Cumuništa. Alla cui lot-me sapete partecipavauo at-.fVerno militare era costretto « il metodo puro e šemami • *a nomina dall’alto degli va j„ nistratori pubblici significa-e la nSUa debolezza che la stampa redeP5.opaganda reazionaria ed ir-scher a cercava invano di ma-de,ir?rp in tuttl i modi. Nel me-ohe s° l®mpo possiamo ben dire, Sceltrj6 Povemo militare ha Per jn proPno questo momento Per glla Pile stabti SPo mil’ a Trieste dopo il 10 giu- ai nuni: 11 r,r<3i e delle larghe masse democratiche italiane e slave intendono sfrutta-re fino in fondo la situazione nel campo democratico, per restaura-re gli attuali loro servitori nelle posizioni dirigenti deH’ammini-strazione pubblica e dando a que-sta restaurazione un’apparenza legale. Io čredo che in relazione a tale situazione politica per il movimento democratico popolare locale, come pure per il movimento antifascista delle donne italiane e slave, come parte integrante dl questo movimento, stanno di fronte i seguenti problemi indispensa-bili a risolversi: 1. denunciare 1’ordine 345 del GM con il quale si vuole impedire la libera espres-sione della volonta della maggio-ranza democratica della popola-zione di Trieste e continuare a lottare per la sua sostituzione con un ordine per le elezioni che sia nello spirito del Trattato di pace; 2. preparare le forze popolari, il movimento democratico antifascista ad affrontare le elezioni, per-seguendo a questo scopo la via delhunita delle forze democratiche, scompigliando in tale modo i piani dell’imperialismo e della reazione locale; 3. mobilitare ed organizzare tutte le forze piu atti-ve del nostro movimento. per far trionfare in seno al movimento democratico locale il principio delhunita delle masse lavoratrici italiane e slave della citta e della campagna per una lotta attiva, concreta, contro 1’imperialismo guerrafondaio e revisionista. Al raggiungimento di questa unita non ci devono essere di impedi-mento le divise opinioni rispetto alla risoluzione dell’U. X. sulla situazione del PCJ, essendo la base principale ed il principale fondamentale delhunita delle forze popolari e delle masse lavoratrici italiane e slave la lotta concreta, effettiva, reale, contro 1’impe-rialismo guerrafondaio e la reazione, e cio nelhinteresse delle no-stre masse lavoratrici, come pure del fronte antiimperialista mon-diale. Nella prospettiva di risolvere questi compiti per il movimento popolare antifascista nostx*o. la vostra conferenza odierna assu-me una importanza immediata e concreta, le cui decisioni dovran-no echeggiare favorevolmente non solo tra le masse femminili antifasciste, ma pure in tutto il movimento democratico antifascista, ci6 che confermera la giustezza delhappello alhunita, rivolto dal nostro CC del TT a tutte le masse lavoratrici italiane e slave della nostra citta. *(r^lre 'e elez'on' e soprattutto “hporre 1’ordine 345 relativo ci6 ]°rgan'zzazione delle elezioni, »lla c‘ dpbbiamo in buona parte »el j^isione cj,e ^ subentrata, čfatj. ‘ temPo, nel campo demo-Ure » *ncale. II Governo mili* che ^ su°i servi locali pensano vorevo^nuto il momento piii fa- Per dare una risposta hvp ^‘''»ndicazioni popolari rela-e*pzioni e dare alla sua Sncra1;!^0^ un'apparenza di 1'nr ■; JtAtV ■ na obisku V Sloveniji (Citajte članek na XV. strani) Prvi kongres Dsiinhadilne Ironle za Slovenska Bernška OF bo koroškim Slovencem izvojevala popolno narodno in socialno svobodo Dosedanji uspehi OF so rezultat neomajnega zaupanja v pravilno pot po kateri vodi jugoslovanske narode KPJ s tov. Titom na čelu V Celovcu je bil prvi kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki se ga je udeležilo nad 800 delegatov iz vseh krajev Slovenske Koroške. Zunanjepolitično poročilo je podal član ožjega odbora Osvobodilne fronte dr. FRAN ZWITTER, ki je razložil današnji mednarodni politični položaj. Poudaril je, da so danes koroški Slovenci trdno v demokratični protiimperialistični fronti, zavedajoč se, da morejo u-resničiti samo v okviru borbe te demokratične fronte svoje upravi. Sene zahteve — priključitev Slovenske Koroške Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Organizacijsko poročilo je podal namestnik organizacijskega sekretarja ANDREJ HADERLAP. Ha-derlap se je dotaknil uspehov, ki jih je dosegla Osvobodilna fronta lani in. opozoril na poskuse ter metode tuje reakcije, ki je skušala onemogočiti delo Osvobodilne fronte in razbiti enotnost koroških Slovencev. Vendar so doživeli, je poudaril Haderlap, vsi taki reakcionarni poskusi neuspeh. Nato je Haderlap govoril o poskusih avstrijskih oblasti, da bi onemogočile delo Osvobodilne fronte, slovenske prebivalstvo pa prestrašile z aretacijami, pretepanjem, hišnimi preiskavami in fašistično-teroristično Protestna stavka v ladjedelnici Sv. Marka Danes ob 12 zapuste delo uslužbenci Tovarne strojev, jutri protestna stavka v glavnik uradih GRDA - Do prihodnje srede nobenih nadur več NAMEN KRAVCENKOVE KNJIGE je sprožiti val sovraštva proti SZ l/se priče izjavljajo, da je Eravčenko izdajalec, da ni on napisal knjige in da je plačan vojni hujskač PARIZ, 26. — Danes je bil tretji dan razprave v zadevi Kravčenko. Kakor je znano, je Kravčenko napravil ovadbo zaradi obrekovanja proti tedniku «Lettres franpaises«, ki je objavil članek nekega agenta tajne ameriške službe, ki dokazuje, da je besedilo knjige «Izbral sem svobodo« uredila omenjena služba. Enega od člankov v reviji je podpisal neki ameriški dopisnik Sim Thomas, o katerem odklanja revija točnejše podatke, da ga ne bi izpostavila preganjanju ameriških oblasti. Drugi članek je podpisal francoski novinar Wurmser, ki je navzoč. Navzoč je tudi ravnatelj omenjene revije Morgan, ki prevzema odgovornost za vse članke. Ti članki pravijo med drugim, da je Kravčenko, ki je bil lata 1944 v diplomatski službi Sovjetske zveze v ZDA, odklonil povratek v domovino in začel obtoževati Sovjetsko zvezo. Omenjeni članki poudarjajo, da je bil Kravčenko pijanec, poln dolgov in kriv raznih potvorb. Ravno zaradi tega so ga poklicaii v domovino. Zaradi tega je z lahkoto padel v mreže ameriške propagande in je pristal, da postavi svoj Vse tržaško delovno ljudstvo se je včeraj udeležilo pogreba žrtev težke nesreče na «Liberty» ’ ■ >; . S £ 4: v .•! MUiR i hi MtfinmtML™"' 'i DEL MNOŽICE, KI SE JE UDELE2ILA POGREBA (Poročilo na 2. strani) podpis na knjigo, ki ni njegova. Članki pravijo, da Kravčenko ni avtor knjige, pač pa da je napisal samo kakih šest strani. Ker je to napravil še pred kapitulacijo Nemčije, je razen tega tudi izdajalec. Na procesu bo zaslišano večje število prič. Za revijo «Lettres Fran-caisesu, so med drugimi pričami tudi Joliot Curie, Pierre Cot, Courta-de, nekateri pisatelji in novinarji. Pričakuje se tudi prihod nekaterih prič iz Sovjetske zveze. Prvi dan razprave je ravnatelj omenjene revije Morgan med drugim izjavil: «Objavil sem prvi članek, ker sem se zanesel na našega dopisnika iz ZDA. Dejstva so nato dokazala, da je govoril resnico. Pripravljeni smo to dokazati. Bila je dolžnost revije postopati, kakor je postopala. Ta revija se bori proti ameriški invaziji, proti slabim tujim knjigam, ki razmetujejo naš papir. Dvigniti se proti Kravčenku je pomenilo dvigniti se proti ogrožanju Francije, kakor smo napravili pod nemško okupacijo, in kakor bomo vedno napravili, če bo francoska neodvisnost v nevarnosti. Mi pravimo mački mačka in Kravčenku izdajalec«. Za njim je govoril obtoženec \Vurmser, ki je med drugim dejal: «i3ila je moja dolžnost razkrinkati laž. Sleparija in hlimba je v knjigi jasna. Knjiga je polna protislovij in nesmislov. Kako je mogoče danes ponavljati klevete, ki se že deset let ponavljajo proti Sovjetski zvezi, ko je to obiskalo že tisoče Francozov? Ze sam sovjetski režim te klevete zanikuje, ker traja že trideset let. Dokazal bom tudi, da Kravčenko ni napisal te knjige. Razen tega izjavljam, da je izdajalec. Je izdajalec iz istih vzrokov, kakor so bili izdajalci Franclje vsi tisti Francozi, ki so se dvignili proti Sovjetski zvezi. Kravčenko je sovražnik francoskega ljudstva, ker skuša spodkopati francosko-sovjet-sko zavezništvo ,ki nam je potrebno. Je izdajalec, ker je njegove Izjave, ki so bile objavljene leta 1944. izrabila nemška propaganda. Ce bi ga bili Američani vzeli dobesedno, bi razbili svoje zavezništvo s Sovjetsko zvezo: in v tem primeru bi Evropa ostala zasužnjena. Wurmser je nato postavil Krav čenku nekaj vprašanj glede vsebine knjige. Kravčenko pa ni mogel tako dokazal, da napisal besedila dati pojasnil in ni lastnoročno knjige. Drugi dan procesa se je nadaljevalo zasliševanje prič. Pisatelj Louis* Martin—Chauffier je izjavil, da po njegovem mnenju Kravčenko ni izdal samo svoje države, pač pa vse zavezniške države in da vsaka (Nadaljevanje na 2. strani) Prijalelisha pogodba med Poljsko in Romunijo ByjJARESTA. 25, - Danes so v Bukarešti podpisali pogodbo o prijateljstvu in Vzajemni pomoči med Romunijo in Foljsko. Ob podpisu je romunski vladni predsednik Groza poudaril, da bo ta pogodba nov doprinos v borbi proti impe rializmu. Poljski vladni predsednik Cyrank;ewicz je poudaril, da pred. stavlja pogodba novo jamstvo proti nemškemu napadu ali proti vsakemu poizkusu obnovitve nemškega imperializma. organizacijo «Wurfkommando» in poudaril, da so vsi poskusi avstrijskih oblastev doživeli neuspeh, kaj. ti koroški Slovenci se danes zavedajo, da se morajo za svojo osvoboditev boriti in prenašati žrtve. Tem poskusom oblasti se je pridružil tudi škofijski ordinariat, katerega mržnja proti Slovencem se je pokazala zlasti v zahtevi, naj bi ostranili spomenik pa.rtizanom. ki so padli v narodnoosvobodilni borbi in je bil postavljen v St. Rupertu pri Velikovcu. O političnem položaju Osvobodilne fronte je govoril član ožjega odbora. FRANJO OGRIS, ki je poudaril, da je danes Osvobodilna fronta kljub težkim delovnim pogojem, kljub stalpim oviram in preganjanjem po okupacijskih in avstrijskih oblasteh, enotna, borbena in nepomirljiva v svojem boju proti vsem sovražnikom za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. O bodočih nalogah Osvobodilne fronte je govoril KARLO PRUSNIK, ki je poudaril, da nastopa Osvobodilna fronta kot sestavni del velikega protiimperialističnega tabora. Prušnik je naglasil, da se naslanja Osvobodilna fronta pri svojem delu na tradicije narodnoosvobodilne borbe. Uspehi našega dosedanjega dela, je rekel Prušnik in vedno večja politična zavednost ljudstva dokazujejo, da so popolno, ma razkrinkane vse spletke proti našemu ljudstvu. Naši uspehi so rezultat neomajnega zaupanja v pra-vilno pot, po kateri vodi jugoslovanske narode Komunistična partija Jugoslavipe s tovarišem Titom na čelu. Poudaril je pri tem, da bo izpolnila Osvobodilna fronta svoje zgodovinsko poslanstvo in izvojevala koroškim Slovencem popolno narodno in socialno osvobo. ditev. Po soglasnem sprejetju statuta so izvolili nov odbor Osvobodilne fronte, v katerem je 50 znanih predstavnikov Slovenske Koroške. Predsednik novoizvoljenega odbora je dr. PETEK, podpredsednika sta KARLO PRUSNIK in dr. LUKA SIJENCNIK. tajnik je ANDREJ HADERLAP, blagajnik pa URH OLIPIC. Kot je bila sklenjeno na seji, ki je bila v torek zjutraj med predstavniki sindikalnih organizacij in med koordinacijskimi odbori ter člani tovarniških odborov in notranjih komisij, so včeraj točno ob 12 zapustili delo vsi uslužbenci ladjedelnice Sv. Marka. Protestna stavka, ki je trajala do 24 ure, je popolnoma uspela ter je ponovno dokazala neomajno voljo vseh delavcev priboriti si svoje pravice, ki jih delodajalci vedno bolj pogosto kršijo. Danes ob 12 prično s protestno stavko uslužbenci Tovarne strojev, jutri bo protestna stavka v glavnih uradih CRDA, ki bo dokazala povezanost delovnih vrst v skupni borbi za uresničitev najvažnejših zahtev ter za obrambo pravic vsega delavskega razreda. V ponedeljek dne 31. t. m. so na vrsti delavci in uradniki ladjedelnice Sv. Roka, ki bodo prav tako stopili v protestno stavko. Kot Je bilo že na seji sklenjeno, se bodo protestnih stavk udeležili tudi uslužbenci tržiških ladjedelnic ter tako poka zali svojo solidarnost z- delavci Tržaškega ozemlja. V torek zvečer je bila tudi že napovedana glavna skupščina u-službencev ladjedelnic CRDA, ki so jo sklicali koordinacijski odbori ob podpori sindikalnih organizacij. V svojih govorih so navzoči sindikalni voditelji prikazali položaj, ki je nastal v ladjedelnicah CRDA zaradi stališča delodajalcev, ki niso hoteli ugoditi upravičenim zah tevara svojih uslužbencev ter povišati kovinarskim delavcem plače vsaj toliko, da bi bile izenačene majo italijanski kovinarski delavci. Da delodajalci niso odstopili od svojega stališča nepopušcanja, je kriva največ prav vojaška uprava ali bolje rečeno njen odsek za delo, ki do danes ni podvzel prav nobenega koraka za pravično rešitev tega vprašanja, temveč je s svojim molkom dovolil, da so se pogajanja med delodajalci in delavci zavlačevala in končno tudi razbila. Zaradi tega se je položaj v ladjedelnicah CRDA tako zaostril, da so bili delavci v obrambo svojih pravic prisiljeni ostro nastopiti ter pričeti s stavko. Zato so na glavni skupščini vsi navzoči delavci odobrili sklepe koordinacijskih odborov za pričetek 12 urnih stavk, ki morajo dokazati delodajalcem, da tokrat delavci ne bodo popustili. Kot zaključek vseh teh protestnih stavk, pa naj bi bilo javno zborovanje, vseh delavcev na trgu Venezia, ki bi moralo biti dne 3. februarja, če bo vojaška uprava seveda to zborovanje dovolila. Da bi še bolj prisilili delodajalca k umiku s svojih pozicij nepopu-ščanja, so vsi delavci skupno sklenili, da ne bodo do prihodnje srede delali nobenih nadur, kar se bo precej poznalo v sedanjem trenutku, ko imajo še posebno v nekaterih oddelkih nujna naročila, ki bi morala biti gotova v čim krajšem času. Ce pa tudi vse protestne stavke kakor tudi ostali ukrepi delavcev ne bi dosegli zaželenega uspeha, bodo delavci ladjedelnic CRDA nastopili z vso odločnostjo in voljo ter tako pokazali delodajalcem, da s plačami, ki jih za isto delo preje-1 tokrat ne bodo klonili. HlaciiiHalisli marajo kapitulirali Z zavlačevanjem državljanske vojne se samo poda'jšuje trpljenje kitajskega ljudstva • Nacionalistična vlada beži iz Nankinga PEKING, 26. — Poslednji oddel-1 so mnenja, da ne more priti do kaki nacionalističnih čet so zapustili kega sporazuma v pogajanjih med Peking ter odšli v kraje, ki jim jih je 1 nacionalisti in komunisti. Poslednji LONDON — Danes popoldne je v London prispel francoski zunanji minister Schuman. odkazala demokratična vojska. Demokratična vojska še ni vkorakala v mesto. V pokrajini Suijuan so danes sklenili prem.-rjp. Uradno poročajo, da je nankin-ška vlada danes sklenila preseliti se v Kanton, kjer se bodo vladni uradi zopet odprli 5. februarja. V političnih krogih v Hongkongu TEL AVIV, 26. — Danes so bili objavljeni delni rezultati včerajšnjih volitev v Izraelu. To so bile prve volitve v državi, ki je stara komaj osem mesecev, a ki je že dokazala dovolj življenjske sile id sposobnosti. V svojem kratkem kratkem življenju je odbila arabski napad, ugnala pa je že tudi Veliko Britanijo. Z volitvami v ustavodajno skupščino stopa Izrael v drugo dobo svojega življenja in velesile na svetu se že sprašujejo, s kom bo potegnil. Odgovor na to vprašanje je odvisen od rezultatov pri volitvah. Končni rezultati v Tel Avivu in Haifi dajejo sledečo sliko: stranka Mapai, to je nekaka laburistična stranka, ki jo vodita sedanji ministrski predsednik Ben Gurion in zunanji minister Moše Sertok, je dobila v teh dveh mestih 34 odstotkov. Desničarska stranka Heruth 16.3 odstotka; enotni religiozni blok 13.4 odst.; stranka Mapam (levi so cialisti) 9,4 odst.; komunisti 2,6 odst. organizacija Štern 1,8 odstotka. Rezultati so objavljeni samo v odstotkih iz varnostnih razlogov; vlada namreč noče objaviti števi- PRVI IZIDI VOLITEV V PALESTINI Angloameričani hočejo Izrael postaviti pod svoje nadzorstvo la volivcev da ne bi s tem izdala I števila vojaških sil. Dokončni re-' zultati bodo znani v petek. Voditelji Ben Gurionove stranke (Mapi) so vsi tesno povezani z zapadom, zlasti z Američani. Izjavljajo se za pristop Izraela v razne bloke na zapadu. Združena stranka delavcev Mapam, kj je nastala iz dveh levičarskih gibanj, se bori proti vključitvi Izraela v razne bloke ter zagovarja politiko prijateljstva s Sovjetsko zvezo, edino velesilo, ki je doslej priznala de iu. re državo Izrael Nekatere stranke so pa izrazito desničarske. Tudi prj teh volitvah so igrale važno vlogo tipalke ameriške zunanje politike. Tako je Izvozna in uvozna banka štiri dni pred volitvami stavila Izraelu na razpolago kredit 100 milijonov dolarjev. Tudi Velika Britanija, ki je še skoraj do včeraj bila Izraelu sovražnica št. 1, je pričela kazati drugačno, prijaznejše lice. Tako je Bevin že prej objavil, da bodo ujetniki v taboriščih na otoku Cipru izpuščeni, da se bodo lahko povrnili v Palestino. Sedaj pa so v Lon. donu še objavili, da so pripravljeni priznati novo državo. To se bo sicer mogoče še zavleklo, kajti Bevin je izjavil, da morajo odgovoriti še dominioni in pa države pod. pjsnice bruseljskega pakta. HAAG — V več holandskih mestih se nadaljujejo stavke. Večina pristaniških delavcev v Amsterdamu je v stavki. Tudi pristaniški delavci v mestu Zandam in delavci iz tovarn v drugih mestih so proglasili stavko. namreč zahtevajo popolno in brezpogojno kapitulacijo nasprotnih vojaških sil, medtem ko bi hoteli Licunjen — in v ozadju Cangkaj-šek — ohraniti nacionalistično voj. sko kolikor mogoče nedotaknjeno. Glede pogajanj s predstavniki nankiške vlade je radio osvobojene Kitajske dejal: «Ce smo pristali na to, da nam reakcionarna vlada v Nankingu pošlje svoje predstavnike, s tem še daleko nismo priznali, da je ta vlada predstavnica kitajskega ljudstva. Pristali smo, v kolikor ima ta vlada še neko vojaško silo in v kolikor je bolje po. služiti se metode pogajanj z namenom, da se olajša trpljenje našega ljudstva. Ni nam pa še znano, če je nankinška vlada pripravljena sprejeti osem pogojev, ki izražajo voljo vse države«. Kako malo resno mislijo na mirovna pogajanja nacionalisti, je razvidno iz dejstva, da istočasno, ko se delegati za mirovna pogajanja pripravljajo na odhod, vojaško poveljstvo ukazuje umik čet proti južni Kitajski. Vse to gotovo priča o želji Cangkajška, da se utrdi v južni Kitajski. Zdi se torej, da se bo državljanska vojna lahko končala edino s popolnim uničenjem nacionalistične vojske. To sicer ne predstavlja na narodnoosvobodilno vojsko nikakega problema; stvar pa se lahko vendar zaradi obširne, ga ozemlja zavleče, s čimer se samo podaljša trpljenje ljudstva. II '“'HriB „ ai Clua*i tl sopraddetto C''ntrariJ'nCp<*e '* dtrltto d' voto is0oSi7l en,e all° spirito ed alla Che 2?« Trattato dl pace. dobbiamo giudicare da 1) Ti _ ’ut« an. erno militare ha vo-eatnn/rf are della divisione e toro i' ?,mncratlco per impor-J) Ch ine 345. e t nemlci dei lavoratorl Na temelju vsega, kar smo povedali, preidemo sedaj lahko na proučevanje konkretne oblike, ki jo je iracionalno vprašanje v Trstu zavzelo in jo zavzema. Jasno je, da se rešitev tukajšnjih problemov, ki se tičejo na. cio nainega vprašanja, pojavlja pod različnimi videzi v teku zgodovine tržaškega demokratičnega gibanja. Ta rešitev je odvisna od pogojev raznih objektivnih situacij in od splošnega razvoja mednarodnega demokratičnega giba. n ja. Različno se je postavljala rešitev problemov glede nacionalnega vprašanja leta 1912 — v dobi, ko se je Trst nahajal v sklopu avstro-ogrskega imperija od rešitve, ki se je mogla dati tem problemom v letih 191S-1920 in končno od rešitve, katero so morali dati konec druge svetovne vojne. V teku teh 40 let smo imeli take spremembe v okviru mednarodnega demokratičnega kakor tudi socialističnega gibanja, imeli smo takšne spremembe v odnosih mednarodnih sil, tako različne grupacije imperializma m tako različno so se javljali interesi mednarodnega in krajevnega socialističnega gibanja, da lahko trdimo, da smo imeli v omenjenih treh razdobjih tri različne rešitve za vsako od njih v interesu demokratičnega gibanja in vrotu NACIONALNO VPRAŠANJE IN TRŽAŠ Oblike nacionalnega vprašanja v Trslu imperialistične borbe. Na pr. re-šiteVi ki jo je moralo demokratično in socialistično gibanje zagovarjati leta 1912, t. j. pred oktobrsko revolucijo se je bistveno razlikovala od rešitev, ki jih je bilo treba zagovarjati v interesu svetovnega socialističnega gibanja leta 1920 ali pa leta 1945. Prav tako je neposredno po prvi svetovni vojni gibanje za neodvisnost Slovenije pod vodstvom demokratičnega gibanja predstavljalo napredno rešitev, ki pa ne bi bila več takšna po dogodkih, ki so se zgodili med drugo svetovno vojno, ko je narodno-osvo-bodilno gibanje jugoslovanskih narodov položilo temelje za svobodno in stvarno sožitje teh narodov v sklopu nove Jugoslavije. V obeh teh primerih pa tukajšnje nacionalno gibanje ni moglo biti drugačno kot da je bilo usmerjeno k. cilju zedinjenja teh dežel k neodvisni republiki Sloveni ji in k Jugoslaviji. Takšna rešitev ne bi doprinesla samo k uspehu slovenskega osvobodilnega gibanja, temveč bi predstav- ljala tudi element krepitve svetovnega socialističnega gibanja. Zakaj? Zato, ker bi predvsem odvzela italijanskemu imperializmu eno glavnih baz za prodiranje in osvajanje Balkana; poleg tega bi leta 1920 neodvisna republika Slovenija predstavljala element stabilnosti na Balkanu in bi hkrati oslabila enega glavnih stebrov versajskega sistema na Balkanu; sedaj pa bi združitev Trsta z Jugoslavijo poleg omenjenega, omogočila naprednim demokracijam vzhodne Evrope uporabo najvažnejše luke povezane z donavsko-balkansko Evropo. Sovjetsko stališče glede jugoslovanskih nacionalnih zahtev po Trstu je najbolj jasen dokaz, da ni šlo s priključitvijo Trsta k Jugoslaviji samo za to, da se reši tukajšnje nacionalno vprašanje, temveč je bila rešitev, ki so jo predlagali Jugoslovani v interesu svetovnega socialističnega gibanja, kajti prav problemi, ki se tičejo nacionalnega vprašanja kot vsaka druga demokratična zahteva, niso absolutni, temveč samo del CELOTE svetovnega socialističnega gibanja: ako je takšen del v protislovju s CELOTO, ga je treba odkloniti. Očitno je za vsakogar, da omenjeni del — t. j. jugoslovanska rešitev tržaškega problema — ni bil v protislovju s CELOTO, t. j. s svetovnim socialističnim gibanjem. Po aznih insinuacijah, ki so se pojavile v tisku Vidalijeve skupine, je zadnja tista, ki se n. pr. v Siškovičevem članku z dne 22. t. m„ ki s trditvijo sin zato nas Lenin uči, da del (nacionalnega vprašanja) mora biti podrejen celoti (vprašanju borbe proti imperializmu, za socializem): ali bolje, da se mora del (Trst) podvreči interesom celote (enotni socialistični fronti, mednarodnemu demokratičnemu gibanju)«, kcmča s prestižno igro, z izenačevanjem nacionalnega vprašanja s Trstom in torej logično, ker se nacionalno vprašanje podreja CELOTI, se tudi Trst podreja CELOTI. Tako izhaja iz te čudne politične matematike, da je Trst izključno nacionalno vprašanje, da se mora podrediti torej CELOTI in ker Siškovič to izenačevanje ni jasno pokazal, mora končno Trst spadati k... Italiji. Zato se naravno postavlja vprašanje: Ali so nastopile takšne iz-premem.be odnosov sil, ali so se tako izpremenili interesi svetovnega socialističnega gibanja, zaradi katerih je treba smatrati, da je v interesu demokracije takšna rešitev, ki je nasprotna tisti, katera je do sedaj veljala glede Trsta? Ali bolje: Ali ni več v interesu svetovnega socialističnega gibanja podpora s strani tukajšnjega demokratičnega gibanja, tistega krajevnega slovenskega na-rodno-osvobodilnega gibanja, ki mora biti za sedaj omejeno — zaradi nastalih pogojev — samo na borbo, ki naj tukajšnjemu sla. venskemu življu zajamči uživanje človečanskih pravic in najtesnejših vezi z ostalim delom slovenskega naroda v Jugoslaviji? Ali še: Ali je stopilo tukajšnje slovensko narodnoosvobodilno gibanje v konflikt z interesi razvoja tukajšnjega proletarskega gibanja, v konflikt, zaradi katerega to gibanje ne more več sloneti na njegovi borbi vključujoč borbo za ohranitev najtesnejših vezi z ostalim delom slovenskega naroda v Jugoslaviji? Brez dvoma nič se od vsega tega ni zgodilo, ali vsaj nihče eni še dokazal, da se je to Zgodilo. Mar je potem jugoslovanska rešitev tržaškega problema predstavljala mogoče samo rešitev tukajšnjega nacionalnega problema? Brez dvoma ne; kajti razen rešitve nacionalnega vprašanja, se je reševal tudi socialni problem z zavzetjem oblasti s strani širokih ljudskih množic. Torej jugoslovanska rešitev Trsta se ni opustila zaradi tega, ker je del (nacionalno vprašanje) stopil v konflikt s celoto (svetovno socialistično gibanje), temveč’' iz enostavnega razloga, ker so odnosi sil med demokracijo in imperializmom narekovali v interesu miru demokratičnim silam, da napravijo kompromis s silami imperializma in omogočijo ustanovitev Tržaškega ozemlja. Vidimo torej, da so v tem primeru vsi deli, t. j. vse Poedine zahteve demokracije, ki bi našle rešitev z jugoslovansko rešitvijo tržaškega vprašanja, stopile v protislovje s CELOTO (t. j. s svetovnim socialističnim gibanjem), stopile v (Nadaljevanje na 2. strani) Dokaz pomanjkanja moralne sile Nad vse uspela konjerenca antifašističnih žena v nedeljo na Proseku je močno prizadela lažni protiimperialistični c ut urednikov Vida-lijevega glasila, ki so šele včeraj po dolgem razmišljanju napisali o dogodku nekaj obupno pikrih in iz onemoglega besa izvirajočih vrstic v stilu, ki je že sedmi mesec s svojim — v žurnalistiki doslej — neznanem izrazoslovju dokazujejo samo eno: Pomanjkanje najmanjše mrvice notranje moralne sile, ki bi jim omogočila, da bi priznali, da je v nedeljo na Proseku 300 delegatk terenskih organizacij Antifašistične slovansko italijanske ženske zveze cone A Tržaškega ozemlja temeljito razpravljalo o vseh perečih vprašanjih tukajšnjega demokratičnega gibanja n si postavilo vrsto sklepov, katerih uresničenje zahteva danes pred volitvami od vseh demokratičnih žena cone A dosledna protiimperialistična borba. Ker so ostali brez argumentov, s katerimi bi pobijali sklepe naših žena na nedeljski konferenci in ker nimajo omenjene moralne sile, da bi pravilnost politične linije priznali, so pač prisiljeni uporabljati spolzke in nepoštene metode laži, ironiziranja, m^,Hh0Vania' zmermnja in temu Voaoono. nehvaležen 'posel, ziasti n. pr. za Marino, ki je istega nedeljskega popoldneva na Proseku morala s trpkostjo ugotoviti več kot desetkrat manjšo udeležbo svojih pristašic na njenem sestanku. Oblike nacionalnega vprašanja v Trst« (Nadaljevanje s 1. strani) protislovje z osnovnimi interesi CELOTE, t. j. 3 mirom. V našem mestu in pokrajini moremo ugotoviti, kako se je po oktobrski revoluciji nacionalno vprašanje polagoma in postopoma konkretiziralo in prešlo štiri različne faze: Prya faza: od, konca prve svetovne vojne do l. 1934; druga faza: od l. 1934 do 1941; tretja faza: o-f 1- 1941 do 1946 in sedanja laza. V prvi fazi, ki jo lahko ime-rpijemo fazo spočetja tuka šnje-ga nacionalnega, vprašanja, se ne posveča tukajšnjemu slovenskemu} nacionalnemu gibanju poseb. na pažnja in se ga omenja največkrat v zvezi z volivnim.1 problemi in pri zavzemanju stališč in ugotovitev bistveno platoničnega značaja s strani vodilnih, or. ganov partije in pa na splošno v okviru italijanske država, pri četne); se je smatralo Slovence kot na rodno manjšino (kar je popol-ngma napačno). Praga jaza, ki gre od 1934 do 1941 je označena s sporazum, m, doseženim med KPl in KPJ ter KP Avstrije, ko se pr v is jasno poslavlja vprašanje samoodločbe za slovenski narod. V izjavi treh partij ja med drugim rečeno: 1A eVsa tri partije se brez pridržka izrekajo za pravico samo, odločuj slovenskega naroaa do odcepitve od imperialističnih držav Jugoslavije, Italija in Avstrije...)) 2.) «...se KPJ, KPl in KP A zdi potrebno njihovo glavno ge-lo samoodločitva s pravico do odce-p..ce od v poštev prihajajočih držav izpopolnit: in determinirati z geslom boja za združitev slovenskega naroda. Komunistična stranka vseh treh držav izjavljajo, da oouo revolucionarni oo' slovenskega naroda za njegovo osvoboditev ih združitev brezpogojno podpirale in da se bodo za uresničenje tega cilja tudi dejansko,. borile.)) Poleg tega je to programatično ujavo v letih 1939-1940 konkretiziral tovariš Tomažič Pino, ki je uročil stališče tukajšnjih slovenskih komunistou — upošteua-JOO popolnoma programatično izjavo treh partij iz leta 1934 — glede nacionalnega vprašanja s sledečo programatično izjavo: el. Odločna in dosledna borba proti fašizmu rjo osvoboditve in odcepitev Trsta in Primorja od fašistične Italije. 2. Ne zanikuje se italijanski značaj mesta Trsta, toda, ker se zemljepisno nahaja na pretežno slovenskem ozemlju, mu mora nujno pripadati. Italijanskemu prebivalstvu mesta se dodeljuje najširša kulturna, politična in gospodarska avtonomija», Tretja faza, ki obsega razdob-e od začetka 1941 do julija 1946, t. j. od začetka osvobodilne borba jugoslovanskih narodov pa do sklenitve mirovne pogodbe z Italijo, je označena z dejstvom, da je bila edina resnično napredna rešitev: federacija jugoslovanskih narodov v okviru nove Jugoslavije in s tem v zvezi združitev Trsta z Jugoslavijo. Sedanja faza, lei gre od julija 1946 do danes, pa je označena z dežtvom. da ie tukajšnji slovenski živelj dobrovoljno, zavestno, po narvetu komunistične par(ie. pristal v interesu miru začasno pustiti ob strani svoje zahteve po Združenju z Jugoslavijo. (Nadaljevanje sledi) tast Msiote im Si«! (Nadaljevanje s 1. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK HM bi mn V9 za m sile S HONFERENGE ASIŽZ Vloga demokratičnega tiska propaganda, Ki stremi po povečanju spora med ZDA m Sovjetsko »vezo, dejuje proti miru. Tudi poslanec temand Grenier je analiziral vsebino knjige in ugotovil celo vrsto protislovij, pri če picr se Kravceuko nr na,gel ura piti in je od časa do časa jezn. skočil pokonci ter udaril po mizi Greu.er je med drugim dejal, da je bila ta knjiga napisana z name nom, da se sproti val sovraštvu §r«tl Sovjetski zvezi. Zadnji je kot pne* govoril ureu ruk lista Miumamtep pieif% Cou,-tade, Ki je dejal, da je Kravčenko napisal najbrže samo nekaj stra pl knjige. Kar me je res zadelo, je ironično pripomnil, je ono mesto, Kjer piše da m od takrat, Ko je zapustil svojo domovino, nasei nobenega veselja in nobene toiaz bo. Uno mestu, kjer piše, da jt tvoje življenje razvil in da je nje govo življenje ieduj prazno. To je nedvomno, je zaključil Cnui Ude, pajbulj avtentični del knjige. Ki jo je podpisal K avčenko. Na danalnji razpravi je bil za tlišan i isatelj Vercors, ki je dejal da bi bili leta 19‘1Š v Franciji u tre lili vsakogar, ki bi se otnašal ka kor takrat KravčenKo. Drugi i« bil zaslišan profesor Jean Daby, ki je dejal, da je z zgodovinskega stali šča knjiga velljc nesmisel. In da je prav gotovo ni napisal Rus. Za ključll je s poudarkom, da je Kiav-tenko jlačan vojni huskač. Bivši član začasnega narodno • osvobodilnega odbora Emanuel De »tier de la Vigerie je izjavil, da izvrši Izdajstvo kdor zapusti svojo domovino in jo napade v Uri ne varnosti. Kravčenko je bil leta 194-' sovražnik svojega ljudstva in zrna ge. S svojo knjigo se je pokazal fudi sovražnika Franclje tn mini Tudi predsednik mednarodne zve ze političnih jetnikov Mamice Lamp je Izjavil, da je Kruvčenki izdal svojo domovino. Zadnji je bil zaslišan polk. Mar quie, blvii voditelj komlslie za re patTlacijo francoskih ujetnikov v Sovjetski zvezi Iz avti je, da pozna dobro Sovjetsko zvezo in zato da lahko potrdi, da je Kravčenk. Izda) svojo domovino. Razprava je bila nato odeodena na ponedeljek popoldne, ko bod zaslišane prve Kravčenhove priče Referat tov. Nade M-uKovčiČe-ve: Da je tisk eno najvažnejših vzgojnih sredstev v revolucionarni borb; proletariata, jjain je naj-vernejši dokaz «Iskra«, s katc-rp Je veliki Lenin netil revolucio-narnj duh v ruskem, proletariatu m Ki je bila eden izmed naj-važnajših sriditcv v borb, proti carizmu in imperializmu. Pr«v tako je naš ilegalni tisk v času narodno-osvooodilne vojne neverjetno dvigal ne samo borce in aktiviste, temveč je prav v vsaki hiši, kamor Koli so ga zanesli, netil uporni duh, dvigal samozavest in borbenost, dajal vero v življenje V najkritičnejoih trenutkih, ito so nacisti in fašisti govorili, da bo njihovo-mogočno kolo zinieio naša ljudstva v prah. Tisk je v narodno-osvobodilni vojni izpolnil svojo nalogo. Izpolnjevati jo mora v osvobojenih deželah še zdaj, da pomaga pri izgradnji socializma. Se posebno pa jo mora izpolnjevati tu na našem ozemlju, Kjer dajejo imperialisti z vsemi mogočimi pretvezami potuho domači reakciji, da bj oslabili napredne vrsta in tako zajezili svobodno miselnost, ki hoče in mora prodreti po vsem svetu. Naloga tieka je danes pri nas v marsičem podobna tisti iz na-rodno-osvobodilne vojne, ksjti mi smo še vedno na borbenem ozemlju. Prav tako kot takrat, mora danes dvigati tisk v množicah borbenost, prav tako kot takrat mora v njih vzgajati razredno zavest in pripadnost, v njih mora gojiti zavest — v smislu proletarskega internacional, znra, predvsem na mora tisk utrjevati enotnost. Kajti le združene proletarske vrste se bodo lahko uprle imperialistom, ki so naš najhujši sovražnik. Te naloge bi mogel izpolnjevati naš tisk. Toda, ali jih izpolnjuje? Žalostno je, tovarišice, da ni tako. Prav tako po nesrečni resoluciji Informaci ;skega urada jo bil ravno dej našega tiska prvi, ki je zanesel razdor med naša množice. Prav tisk — govorimo jasno — «11 Lavoratore« ja bil prvi, ki je pljunil na vse, kar nam je bilo sveto iz težke borbe; «11 La-vgratore« je tisti, ki vedno močneje podpihuje mrinjo in hoče rušiti enotnost naših vrst. Toda prvoten uspeh, ki ga Je «11 Lavoratore» imel, se je zmanjšal. Naši ljudje so spoznali, da voda pot razdora v imperialistične kremplje, v novo gospodarsko, politično in kulturno suženjstvo. Zato se je naš« ljudstvo začlo odvračati od klevet in laži Vida-lijeve politike, ki se »reali v njegovem plašilu. Njegov« politik« je dovedla tudi do ustanovitve novega Udiika. «Pelc»; % njim hoče pritegniti slovenske množice in jih zastrupljati in zaslepljevati. Tovarišice, žene’ Me hočemo enotnost in borbenost naših vrst ohraniti za vsako ceno. Zato moremo napovedati borbo vsakomur, ki nas hoče slabiti, zato se bomo borile proti lažem ir\ klevetam )i sta «T1 Lavoratores. in «Pela». To pa zato, ker hočemo, da postane Trjaško ozemlje jekleno ozemlje, preko katerega imperialisti ne bodo mogli prodirati proti Vzhodu, temveč da postane tako ozsmlie, ki bo izhodišč« svobode in blaginje za ves svet. Tržaška borza Zlati tterling SrtSO. papirnati Sterilna 2(XX). dolar (tsiegr.) 690, dolar 680, Švicarski frank 172, (Op francoskih frankov 15Č, avstrijski Silinjf 20. Tovarišice, poleg političnega tiska. ki hoče zastrupljati naše vrste, imr.mo tu na Tržaškem v: e polno najrazličnejših ničvrednih, nemoralnih revij, ki prihajajo 3 vseh koncev sveta. Te revije s sla bimi romani in novelami ter še slabšimi slikami ustvarjajo v miselnosti naših žena svet, ki ga ni, svet brazd :1 ja, razkošja, sanjave in nerealne ljubezni. Jčc nočemo takega življenja: nočemo brezdelja, degeneriranega razkošja, sanjave ljubezni. Me hočemo delo, urejeno in kulturno življenje ter družinsko srečo. To hočemo in zato bomo zavračale - ali je oblast upravičena govoriti o (idokončnem načrtu.'), al; pa morda «dana finančna sredstva* le niso še dokončna in bi se dalo še kje kaj izvrtati. Seveda z vidika javnih interesov in socialne funkcije državnega proračuna! Citali smo še nekatere predloge glede finansiranja novih gradenj, ki bi jih pa morali avtorji obširne, je razložiti. Razen tega se prera-do pozablja, da lokalni kreditni zavodi in banke niso v vidni meri pripomogli k t poživitvi gradbene delavnosti, ki je tudi «industrijska» delavnost Mi smo ponovno trir^ey Tempi e in Coutland. ADUA. 16: «Kralj rdečckožcev#. YEVtS>3JMA. 16’ «PustolovšČlne v Z3 zibaru», Bing Crosby, D. Lamc^' Vodstvo ACE8AT-a skrbi 2 a *b;ajjinio» svpjh uaiuitaev Delodajalci se trdovrajnu držijo svojega gesla: kršit) pravice svojih uslužbencev ter jim pa vse mogoče načine odrekali tisto, kar on) z vso upravičenostjo zahtevajo. V smislu te)) svojih gesel nastopajo tudi delodajalci ACEGAT-a, ki šo ostali glufu «.a vse zahteve svojih uslužbencev, pač pa so postali popolnoma drugačni, ko se jim jc nudila prilika, da bi lahko svojo uslužbence z novimi ukrepi potlačili in na še bolj rafiniran način izkoriščali. Izmislili so si namreč uvedbo delovnega urnika, k) b; zahteval od delavcev mpogo več napora — a plača bi ostala seveda ista Toda delavci piso pripravljeni, kar slepo pokoravat) se raznim on V)m ukrepom delodajalcev tor dovoliti, da bi ti še bolj fcršiU nvlvi ve delovne pravice. Zato so u« sv ji skupščini, ki je bil« v loreg »večer sklenili, d« ne bodo dovolili, do bi jim delodajalci nalagali nove delovna odjjoyornost) ter podaljševali delovni umik, ne da bt preje rešil' njihovih upravičenih zahtev. Usluž benc) ACEGAT-a so pozvali nudi kalne organizacije, da intervenirajo pr) odgovornih oblasteh ter da spo •očijo delodajalcem ACEGAfa sledeče: uslužbenci ACEGAT-« zahtevajo od vodstva, da reši šivano vprašanje d^ zasebne stranke pa zato ni b® ker se je vrnila domov v Amer1*! Zasebna #ranka, ameriški V<*r Lomiš Leslie je imel v Devinu torno barko. Bilo je julija me 1947 leta, ko mu je barka . zinila, čeprav je bila privezan* pomolu. Vojak, ki je lastnik b«rW je tatvino javil policiji, ki je j! čela s preiskavo. Sled je priv# k Corbattu Josipu iz Tržiča. J njegovem domu so našli še &0 , ladjice, o Corbattu pa ne duh« *• sluha, ker jo je pravočasno p0^ sal. Vmes je prišla mirovna K godba ln Tržič je ostal P«d Corbatto pa tudi lang v inozeinsh; Zadeva bi skoraj zaspala, ver% pa so spise izprašjli (z arhivov , včevaj napravi! 1 proces br«z strank. Sodišče pa je obtož^ obsodilo v njegovi odsotnosti * leto dni ječe. SmeJrovgloMiofcpa^ Včeraj opoldne so pripeU*"^ tukajšnjo glavno bolnišnico nega Sturma n« Karl« iz Pasi« si št. 188. Mož ima precej poškodb po vsem telesu. verj*Jv da ima tudi kakšno notrani0 ikodba 3«to se bo moral zdr* 15 do 80 dni. razen če r.e bod0 y stopilo komplikacije. Sturm#*1? povedal, da je delal v Tinjanu Pasjo vasjo na račun občine. je z električnega droga pet i*1® globoko. MAUOGI.Aljj «Vk'DE2» žepni koledar i niascisni koledar dobite v krjT* jt papirnici Stoka - Trst, ul. Milan0 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽMŽCA UfcEPN.ŠfVA IN UPftAVfe PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVSTOGO&SKA Ul.CA 43 . TEI,. 749 Pagalenja za obmejni promet v llirimn obsojeni, ker so sii za zaslužkom mmm mmtmnm Jtmaami»gWWIJA^WWlTriTH^HiBUTigJM—pUTHi# IW>IW1UH Sprejem pokrajinske vlade na časi jugoslovanski delegaciji - Kako potekajo pogajanja 2e več ko 10 dnj zasedata v Vid. oiu posebna jugoslovanska in italijanska delegacija, ki imata nalogo proučiti možnost ureditve številnih obmejnih problemov, ki di-lektno interes:rajo obe držav;. Pri teni je eden najvažnejših problem izmenjave blaga in pridelkov med goriško in videmsko okolico in onim delom bivše goriške pokrajine- ki je sedaj pod Jugoslavijo. Ta obmejni promet naj bi ime) svoje težišče predvsem po zvezni železnici med gor iško severno in Postajo in pa po železnici, ki veže Kanalsko dolino z Gorenjsko, preko Fužin in Rateč. Na teh dveh mestih bi prišlo do trgovske izmenjave blaga med obema državama, Prav tako je treba dokončno re. siti tudi vprašanje goričkega vodovoda in dobavo pitne vode mestu, ker je po novi razmejitvi ostal vodovod z izvirki pod Jugoslavijo. Pri teh pogajanjih proučujejo tudi vprašanje kmetov dvolastnikov, ki Udrajo dnevno hoditi preko meje ~ ene strani na drugo, zlasti spomladi in poleti, ko je več dela na %»lju. Pretekli torek je pokrajinski svet V, Jidmu priredil v čast jugoslovanske delegacije poseben sprejem v Palači Beograd, katerega so se poleg obeh delegacij udeležili tudi razni predstavniki oblasti iz Vidma m Gorice ter načeinik italijanske delegacije za določitev, meje gene-Idl De Renzi, skupaj z nekaterimi drugimi olicirjj. Goste je pozdravil odv. Candoli-dh ki je dejal med drugim: »Obe Pokrajini, goriska in videmska, ^druženj v skupno deželo Furlani-la - Julijska Benečija, prisrčno popravljata vas m obg spoštovani delegaciji ter žel.ta, da bi vaše d 1<> d°seglo koristne sporazume. Pijem p čast obeh predsednikov, članov 'e§acij in na srečo obeh drž v» V imenu Jugoslovanov je odzdra. Vl* dr. Njegoslav Occknljič: «L(pn se zahvaljujem oblastem iz V.dma •h Gor.ce za ljubezniv sprej m. ki gi nam priredili. Prav tako že •uti tudi jaz, da bi pri naših podajanjih dosegli dobre uspehe«. Tudi zastopnik italijanske dele-Sj*cije je izrazil željo po uspeš m ^•ključku pogajanj, ki so v teku je začel ob 11.3Q in s, je Zaključil 'ob F2-G0. Popoldne so se JjStefati vrnili k svojčrnu dčlu. m uadaljevali s proučevanjem števil dib Problenjov. Zaenkrat ni bilo izdano uradno poročilo o poteku de. in držita obe delegaciji pogajajva v strogi tajnosti, ker nočejo. * b; zunanji vplivi ovirali pptek dela. Vsekakor predvidevajo, da trajala pogaanja še toidgn j Včeraj je gospodinja th^v^rsa • - morda tudi dalj. j Marija iz ul. Manzonj 16 oprala ne- značaja in med zadrugami, ki so med seboj povezane, če nimajo tudi industrijskih poslov. Obenem je stopil iz veljave člen II. zakona 3. 5. 1948 št. 7799 in predpisi zadnjega in predzadnjega odstavka čl. 17 zakona od 19- 6. 1948 št. 762. zaradi tega dosegli pri prvem tekmovanju lepe uspehe. pričakujemo, d,a se bodo domačini iz Standreža, kakor tudi mladina iz Gorice in Podgore odzvali nedeljski tekmi, ki obeta biti precej zanimiva. V^kakor bi morali doseči vsaj take uspehe, kakor so jih dosegli Doberdobci. Sicer pa bomo videli v nedeljo. Novi izvršilni odbor Pokrajinske zveze partizanov V ponedeljek 24. t. m. se je sestal v Gradiški na sedežu ANPI-ja novi glavni odbor, ki je bil izvoljen o priliki drugega kongresa dne 16. t. m. v Gradiški- Na tej seji so si odborniki porazdelili delo in izvol.li iz svoje srede novi izvršilni odbor, revizorje in druge pododbore. V izvrs.lni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Fantini Mario (Sasso); štirje podpredsedniki: Dornik Ladi, Forchias. sin Roman, Pustetto Marco in Boz-zini Ferruccio; ostali člani so: Pie-monti Marino, Sosol Karel, Gherm; Renato, Bergamas Fulvio. V odboru overovateljev so: Brau-lin Srečko, Cauzer Fausto, Cristin Erminio, Bizjak Buggero. Novi revizorji so: Chersi Ivan. S točo Viktor, Klanjšček Ciril in na. DZIPOVi ZS^nElilU k N Žil mestnika Monfredini Ivan in Ma- Nepoštena perica - Voziček je pozabil vrniti ■ Bojeviti sostanovalec in druge zgodbe pred sodiščem Pred sodnijo y Gorici so imeli včeraj zopet opravka s celo vrsto ljudi ki so bili obdolženi, da so skrivaj prestopili državno mejo in šlj v Jugoslavijo, iskat dela, da bi sc tako izognili bedi in brezposelnosti. Zaradi tega prekrška so vsakemu izmed njih naložili po 3 me. secev zapora in 16.000 lir globe, edino 40-"letni Andrej Miseri iz Gorice, ki je bil že večkrat obsojen, je prejel 4 mesece zapora in 20.000 Zborovanje gorisfcih brezposelnih i ka2en 50 bUi Odbor za zaščito brezposelnih sporoča, da bo v ponedeljek 31. t. m. ob 10 dopoldne v kinodvorani BModernoi) zborovanje vseh brezposelnih iz Gorice, moških in žensk, z naslednjim dnevnim redom: 1) Imenovanje predsednika. 2) Poročilo starega odbora. 3) Volitve novega odbora. 4) Slučajnosti. Ker bo zborovanje važno in zaniha vse brezposelne, vabimo vse zainteresirane, naj se ga polnoštevilno udeležijo in pridejo točno ob _,oIočeni uri. rega Lino. Nov; izvršilni odbor bo moral iz vesti sklepe, ki so bili sprejeti na zadnjem koneresu. Predvsem bo moral okrepiti notranjo organ zaci-jo nckrijinske zveze partizanov in razčistiti vsa notranja sporna vprašanja. k, morda še motijo uspešno delo. S tem bodo okrepili partizan sko zvezo samo in j; dali možnost ugodnega razvoja. Izvršilni odbor je določil, da bo im-l začasni sc dež v Oori"i ra Travniku št. 17 dokler ne bo dob; pr merne!5eaa stalnega sedeža. Na t-m se^ež-i ba začel s poslovanjem d e 27 t m in bo im-l ur“dne ure od 9 do 12 71 tn od 15 do 18. V tem času bo par. tiranski "rad na razpolago vsem zainteresiranim za pom"č. in ob-yestila. mi ssioridi Včeraj, je kvestura v. Gorici izpust.'la ngi svobodo tri Furlane, ki so. nekaj časa * dilj v tok* ižtij- m zaporu in jim izo?!^ gzgonski l.ist. s katerim, jih ;e pjJooslalu v njihove rojstne kraje. Ti so: 30-k-tni Tm>po Fireila .?■ Tarčtjnta, 65-let-m ?u.cchk>r% Ivan iz Thci.aghis ir. ‘16-Ictni Amadejo Fritza iz Sp.lim berga. Družina MizheF-Canz.ani je darovala za počastitev sp-mina Bo-schiana Alojzija 1000 lir. Ottili’a Mailing je v testamentu za-ust:!a 2100 lir v korist Zelenega križi v Gorici. Predsedstvo se zahvaljuje darovalcem. Ivan Dellavalle iz Milana, 22-letna Salvini Ana iz Bologne, 33-letni Signorelli Vjto iz Trapani, 34-letnj Gabelozzi Celeste iz Valrnarina, 19-letni Devetak Marijo iz Sovodenj in 23-letni Lenardič Vladimir iz Ogleja. Nato je sodnik pregledal obtožnico že večkrat obsojene 22-letne Er-silje Giglio iz Pulja, obtožene, da se ni javila goroški kvesturi v roku, ki ga je določil komisariat iz Vidma na izgonskem listu ter da je dala policistom, ki so jo ustavili zaradi nemoralnega vedenja, neprave osebne podatke. Obsodili so jo na 1 mesec zapora Za njo je prišel na vrsto 45-letni Ivan Urš:č iz Kobarida, ki je bil obtežen, da je vozil kamion brez voznega dovoljenja. Ker pa proti njemu ni bilo dovolj dokazov, ga je sodnik oprostil. Sest mesecev zanora in 10.000 lir "lobe pa so nalez li 27-Ltii Mariji nuassi, ki je brez stalnega bivališča. Obtožnica je Guassijevi očitala. da ‘e "red. nekaj meseci spreje. la cd Bcll"nija R’"a ne’’ii p-ril-1 in obleke, da bi mu perilo oprala in obleke osnažila ter zlikala. Bel-lani je cel mesec zaman čakal, da mu bo pretkana perica prinesla sveže perilo in zlikano obleko. Ko jg videl, da je ni od nikoder, se je obrnil do policije, ki je Guassi-jevo čez nekaj časa iztaknila v Tržiču in jo aretirala. Za to perico je prišel na zagovor 46-letni Zanetti Arrigo s Sem-petrske ceste 67, ki je obtožen, da je oktobra lanskega leta s polenom udaril nad desno oko sostanovalca Delmestrija Ivana, s katerim se je na dvorišču sporekel. Pri zagovoru je Zaneti izjavil, da ga je udaril zaradi tega, ker mu je Delmestri grozil, da ga bo ranil s škarjami. Sodniki so mu verjeli in ga oprosti, li. češ da se je samo branil. Kot zadnji je prišel na vrsto sodnikom dobro znani 34-letni Bari-viera Anton, ki si je lensko poletje izposodil pri kmetu Edvardu Zavadlavu iz Standreža dvokolesni voziček pa ga je poz:bil vrniti. Po zaslugi dobrega štandreškega kmeta mii je šlo to pot precej po sreči. Zavadlav je namreč uk.nil sodni postopek preti njemu in Beriviera mu >e ginjen obljubil, da mu bo voziček vrnil in da bo poravnal tudi vse sodne stroške. &mo VERDI. 17: «Ali Baba in 40 roparjev«, M. Montez in Sabu. VITTCRIA. 17: «C!ar.ni in Fir.otto proti gangsterjema. GETCTHALF. !7: »Prepovedano krasti«, A. Celli. MOrrKNO. 17: ((Ljubimci«, C. Bcjer. EDEN. 17: «D ltonovo maščevanje«. Revščina in lz Benečije nam pišejo zaostalost <■ Slovenskega Benečana terjata državo, ki je dolžna *aaj skrbeti, naj m u prizna tudi pravice enakopravnega državljaua (Od našega dopisnika) Januar 1949 Pot me je zanesla v vasi, ki leže ob vznožju in pobočju gorske verige Velikega in Malega vrha. Noč je legala na zemljo, zato sem sklenil, da prenočim v Brezjah. V vasi sem povprašal pri ljudeh, ki jih navidezno poznam, če mi morejo dati streho za to noč. In rade volje so mi ustregli. Ta večer nisem mogel prav razumeti, ali živim v sanjah, gli re: obstajajo človeška bivališča v takem stanju. Crna kuhinia brez oken, gost dim se je valil v velikih oblakih skozi mala vrata, na steni je brlela petrolejka, na tleh pa je mirno prasketal ogenj. Tam se je kuhala večerja. "Nobene mize. Gospodinja je zvrnila polento na deščico in jo postavila na nizek stolček, družina je posedla na lesena polena okrog in večerjala. V enem kotu je zakikirikal petelin, v drugem pa je bil kup lopat, košev in druge šare. Po večerji so mi nakazali spalnico. Peljali so me v hlev, kjer je bil kup listja, prinesli so mi vrečo, v katero naj zlezem, da me ne bo listje bodlo in star jopič, da se pokrijem. Družbo so mi delali odrasli člani družine. Nemalo sem se začudil, ko so mi povedali, da spe pozimi v tem prostoru, poleti pa v seniku in da imajo samo eno sobico, kjer spita cče in mati z najmanjšimi otroci. Ne samo ta družina, cela vrsta jih je, ki žive na ta način. "RT sem utrujen od dolge naporne poti, zato sem se moral za-cLvThti s tem, kroti prva vos, kjer bi mc"el n"jti udob-ejše rre"očišče, ie bTi oddaljena tri ure hoda. Končno seru si pa mislil, naj poizkusim tudi ja* eno noč prespati na listju v hlevu, saj morajo nešteti živeti tako vse svoje življenje. Naslednje jutro, bolj utruten kot spočit, sem se Izmotal iz vreče in se otresel listja ter stoDil pred hišo. Gosta megla je obdajala hiše, pokrite še s škriljastl-mi ploščami in ljudje so odhajali prot; gori po seno, katerega so v poletnih mesecih spravili v velike kope. Pod težo sto in še več kg so se upogibala ramena, ko so stooali po nevarnih ozkih stezicah tik nad prepadom. Mrzel not me je oblil, ko sem videl, kako je dekle padlo pod težo bremena, ki je bilo večje od nje. Sredi vasi se je igrala gruča otrok, ki so bili vsi strgani, zašiti z raznobarvnimi krpami in skoraj bosi. Vprašal sem jih, ki« imajo šolo, pa so mi odgovorili, da je nimajo, ker ni v vasi primerne sobe za učilnico. Učiti se morajo sami ali Pa hoditi v šolo v sosedno vas, ki Pa je oddaljena dve uri hoda. Pa nimamo čevljev, so mi dejali, je preveč mraz, da bi šli t“ko d-leč s copatami, ki so iz blaga. Zasmilili so se mi ti naši malčki in sem jim obljubil, da se bom jaz zanimal zanje pri višjih oblasteh, da se jim preskrbi in omogoči šolski pouk Res žalostno je, ko vidimo, da so v Slovenski Benečiji še vasi, ki kažejo tako veliko zaostalost. C’oveku se zdi. da ie orišel n^ drug svet, ko stopa po teh krajih. Italijanska država se prav nič ne "enima zanje, morda 1" sTei pozabila, da obstajajo. Ceste, ki so vse razrite, se slabšajo iz dne- va v dan, ker nimajo sredstev da bi jih popraviii. Odrezani so popolnoma od večjih krajev. V vsej občini, ki šteje 3500 prebivalcev in tvori 6 vasi, ni telefona ne telegrafa. Občinski zdravnik, ki biva v Tajpani. mora obiskovati bolnike po vseli teh oddaljenih vaseh. Cesto se zgodi, da mora podleči bolnik bolezni prež zdravnikove pomoči. Isto velia za babico, ki jo kličejo le pri najtežjih porodnih primerih. V te kraje ne zaide nikdar tujec, le kupovalci starih cunj obiskujejo te zakotne va3i. Zato ni čuda, da so ljudje še tako zaostali, kajti italijanska država se zanje prav nič ne zanima. Prišli pa so pred volitvami gospodje iz Vidma, celo onorevole Gortani jih je takrat obiskal. Vsi so jim obljubljali, da bodo izboljšali njihov položaj, če bodo volili demokrščansko stranko. Po teh obljubah so ljudje sodili, da jim bodo podrli stare bajte in zgradili vile. Verjeli so zlasti zato, ker so to potrdili tudi duhovniki, ki so najvišja vaška oblast in zanje najboljši svetovalci Dar.es jih pa ti gospodje več ne obiskujejo, morda bodo zopet prišli. ko bodo prihodnje volitve. Danes so se spametovali ko vidijo, da se njihovo stanje ni prav nič spremenilo. Postali so nezaucljivi in komaj čakajo, da pridejo na površje napredne oblasti Danes ne vidijo pred seboj nič dru»esa kot dolgo poi ki vodi v tujino in preostalo jim ni drugega kot oči, da objokujejo uro, ko so stali v dolgih vrstah pred volišči. Pre im n]e v Ltc!«! em i crr u ■0. .,i 2up'a ;eič» v L, d kem dom v Kopru bo v četrtek ene 27. t. n ob 2) predavanj . Tov. J. FurLi oo govo-il o zadTUž išlvu. Voh Ijkni vsi! NeftfUHttaa t«<3 drv \ozae V .-jc.a oivuv iz {j,-. Marati štev. 93i ;• 21. t. m. peljal d-va iz Kopra v za Irti,-o v pobege. M. d potjo, je ssuvaj razjo- l : c 2lu kg drv. Ko. se ie vruv-i čvmuv, so ea Višcum i* pobegov op. ziii in •i« pii.-UUi d» ,a odpeljal tudi ta. drva v. zadrugo. /5adeY ori^niztranje najeda ;UjCfe,tV% v -SJAiG. eu,a p^pm^pib- UvjšLi pplUi^ni-i pridoLUet na»d-. U;; osvobodili1-, boj;be. V c asu ii -.-c f«- h.-.uapo, in. tlrdfijua zaupanja y. bou^čripst je. r.ašc Uuifitvp spoznalo, da so ujego-. V a moč iu uspehi odvisni v, prv| -------- P ^ v k>pem sončnem-pred njegovo hišo mrtvega ^0-iet I*a SWJV»> hieiu ijidf«iij% /\ntC4ih » BprtuJPr O /A.. . r. i,. 4uvku ; 'rvv :j-‘ ***»' :,1> : m;-• j« , ■. o, ■-i č L | • wil’ mi Ifil i «... s r .... . .. ,, j H t % **• HV* mkm mifo ¥ m **** dve veza trgovce j v Gorici opozarja. 4akon 9. k ni. ki m--iriasa rovi določil Med,: splošnega promet: ■. 89 davka GOE;. al Davek v v runi 8% na r -*htksuri<«nih obratih in v višini 6>: -i razreun, kakor: v.;.-. ,„v-*8-'ije, kavarne, bari. plesne dvora .*• krožki itd. Ta d-vek s? apli •ra tud. na postranske služnosti v lokalih, razen prireditev in oncerhiv, ki plačajo že avtorsko Pristojbino. M Davek v višini 8% na trgov-**e posle s krzn, v surovem ali G delanem stanju, dragocenimi kant j dragulji, predmeti iz zlata al Platine m s predmeti iz čistega čebra. Enak davek se naloži tud te vrste blago, uvoženo iz ino *euistva. davka plačajo na ra?na •h'tna gnojila. 2% se računa davek pri ma Mtakturnem blagu, tudi če uvože- >z inozemstva, po navedbah i®fnama A, ki je priložen temu •9kOpU. ^Plošni prometni davek (IGE) se ^ Zaračunava: Pri kmečkih pridelkih, ki jih Dajejo pridelovalci v zadruge, ,. tUpn« konzorcije m podobna pod. iih^ na žac*ru2ni podlagi, ali ki sv P°, « ie#. v- ’wh. koiuru ti' TfU4iv.,d. KU lipe VPsjp is in so že prekoračili števil^, lan^je^a leta. Zlasti, za izoio. ppjhijm, ta odziv d^v^tva' —** " “sv, ki —“• k girajo bojkotiranje §lXu, mnogo. | Prav %ko' je tudi v Novem ’ araau L iu, y. Kbpfu, 'urjA. J^.. veis. > kaicor jih j| bilo ‘ ' ’ ' ~~ ^ v ys|h t^h, hr 0ph jat vsej Ktri pa °.p|?amo' ‘raz\^^jjv ................................. dfc %o m def^vti m Šah Gjušiu. \liub vMikj, tu Urtgtf. v poč^tijev. yuUtjjy. v h^ve-zi\ni brotjaK-acUi združenih reak-l zali, opravili razna prostovoljna dp pianarnih krogov vpjaatp 3.1 aelav- la, ki bodo v korist sltupnosii, ka tmpenalističaih krogov, ki so. s daE prav v. zadnjih prcsecUa, oako- j delovanje vidalTjevčev, a ki propu-go, cieluvskč vrste ua vsak uačfa r^zdvojvU. tajso sA.te tecisUu šessfete ’v Vpv,-* - yf~ -----'—->1.v- -v-*- 7 iz vrst (^,Tgv4t¥it v ^i4V, pftii-3 -e-'jp pa jje, ppišiopito Jo uu.d l(j odst. I^lavstvi Itti Ipa^ur n jj| bilo yp' taMi Danes .17. t- ar. Koper v ital i jajgs^i |u.u;iarijl ofe i »ri — m y stavensktm dijaškem''doutu pl>' 14 url. Ank^rjjjj v soM ob Uti SkgVjč » 11 1 > Cokani ■ 1» » U * * 11 Ifcr D Pralci » n » 9 Bbfct 0 9 » U Marezige 9 9 B 14-3# B V v » (ir- U Vajraanei 9 9 1 # n 9 31. 1. de U. !l tip kontrola cepljenja na istih krajih f i P; i iMie mM \ W »fS “tr^ssss bili lapp samo med. tem ko, 'i do 3. Tudi y Izoli so uspehi ypi-1 odtis šk spvanja 'delavcev v ŠlA.V tuar e e ugodni | istrskih ljudski >wa cfeioviuje S^v | t ia 'nastop 'i mžožic. mm ^-.1^ t?. m. to*? ■ "*** ^ ^ Y' % na p^p^jivja v;se ki šd, | i .feft SSMr- j .’ s s>:ojiitt. obrvitdjftt v- hftVi im. f ffr-ak,. ki sd se v-tufeie * j da mprajo Po $akbnu do. 31- t. [ Jte m.euyd se za to, jse prijavit: pa davdoupj, ura tu davku ■lodvrieua dohoduLizv Brtjavd M troji-Viške v* trgovca j t ali poiiijko ljkjir%iecv- nekuteri ne pop uu,g:- ttfc j l^rt in jo ^ri turnem pj vtvjdev^nju f KrkaVJbr so lči->v —r rizzmuEoma, šiluirni ljudskimi oblastmi. Nov dom, VaViljš) ištrsita ii »klKj-. tžo dal ■ streho za zadružno proda-, iaiUP, jjostiliio, morda tudi klet. na, in če jinr je. bkgioj,a mladine tn vsega najujsa ljudstva deveta bij^a. HASMoittiktim konhk« ' v ‘ ... !j. jvgi v,ž ;;mkpv, p.iiovau.us ml,.duie v Ktri-tah JC | pa pazrvipjju, m, ;..-o\j.bj.o. svpje cmjttJAfttV fut-a ailmUrv^ v tjc.r, ^ y pprvijtlU-'! dši-j p'-r a5-h bi hf.ifko p.oka-iai-, i.i VVč, V« j r^&pDjdli tor M, aplo-iuo pr; p:o- sv£.tuiij pzjštuuz^uak S. tepi so ko- ^ politik IdaStoSrsm I ^ Wdx*ik4|j. ku\ so i#*# u LVUkU.ca M m im f« faradi m.i.redvidčn.ih tehničnih ovir je preteklo md<: ljo odpadal najavljeni tek ča* drn in strn v Standrežu, ki ga organizira fizkul-turni odsek Zveze slovenske mla dine v Italiji. Zato bo tekmovanje, kj velja za zimski pokal Mladinske zveze, prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob 15. uri v Standrežu. Tekmovanje se lahko udeležijo mladinci in mladinke iz Gorice. Standreža in Podgore. Pri tei priliki moramo omeniti, da so mladinci v Doberdobu ip sosednih vaseh pokazili mnogo več zanimanja in požrtvovalnosti za to športno manifestacijo, kakor pa mladinci v Standrežu, ter so prav delovnih, kmetov, ki »up zagdhtvlja o*pr«xiitpst v sovpodpc tvu, ppvi.uje p.odu..-elio ter jih ohvarute urod iz-VorVičmviem va kega špevuUm-ta, S1AII podpira zadru nUtvo 2ato vsi v ljudsko Konto SIAU 1 Kamiona zavozila v moriš Vpzuc -Vj)kl;'.veio jijubo iz Sira urarja llVjiljel in Ruzekjan Josip iz Kopra sto JR- G "b peljalo vsak svoj kamion po cesti iz Škofij proti Kopru. Ni še ugotovljeno, kako je prišlo, do tega, da sta oba zavozila v morje. Zanimivo, je, da «skok v vodo« ni poškodoval ne vozačev, ne vozil. uc. miauina m izobraž.uci. Vsakdo op pjih bo s svojo udeležbo pri vo-lilva i dal priznanju dosedanji politiki ki jo je vodila B1AU ter bo hkrati z glasovanjem za kandidate, ki jih je ngše ljudstvo izbralo na mn žčuih sestankih kot svoje najboljše predstavnike, izreklo svoje odobravanje in pristanek tudi na politično linijo SIAU v 'bodoče. Iz prpdvoiivnega gibanja nam prihajajo razveseljive vesti zlasti iz delavskih krogov obalnih mest. V vseh tovarnah je čutiti veliko zanimanje in agitacijo za udeležbo pri teh volitvah. Tovarniški odbori *o imeli v posameznih, tovarnah zborovanja delavcev, kjar so med drugim izvolili posebne komisije, ki imajo nalogo, da propagirajo pri tej priliki, da se delavstvu tudi v so prišli. Sedaj so se pa sadnjgm sestanku odločili in sklenili, da si bodo sezidali p interen ljudski dom. S tem v zvezi so se nadalje obvezali. da. bodo v tekmovanju pred volitvami v SIAU pripravili . Fri kan\nbionnj to visoko na drevo razobesili našo za stavo s peterokrako zvezdo, spodaj v kamnolomu samem pa se pod udarci z jeklenimi krampi in bati že krešejo iskre, ki pričajo o trdni vojji domačinov, da bodo svoj sklep na vsak način čim prej izvedli. Za enkrat bodo izkopali navedena količina kamenja je pred volitvami V SIAU. Za zgraditev ljudskega doma izvoljeni odbor bo stopil v stik z odlo- ča trenutno 25 otrok v starosti 3 do 6 let. Vrtec vodi vrtnarica tov Velikonja Marija, ki si je že do. sedaj pridobila srca vseh otrok ih staršev, zlasti njihovih mater! Tudi glede otroškega vrtca Krkavčam uvidevajo, da je ta ustanova epa najvažnejših jn da h° Ke-ba v bodoče storiti čim več za njihovo deco. Zato razmišljajo že se daj, kje in kdaj naj pripravijo novo, dasi v začetku skromno stavbo, kjer bo spravljena ta tudi na vaši prčpotrebna socialna ustanova. Kot znano, smo v Krkavčah že imeli tozadevno stavbo, ki pa so nam jo porušili Nemci. Kakor vidiš, tov. urednik, so v Krkavčah udarili prvi krampi in pojejo svojo pesein. ng ovirah. Delovanje nagih, nasprptn kav je naravno-,t žAV« rU*m n« -v —n z 'Ajc jlj oegu ruv iiii našim mla- ^apicroj,- 7g iiu, dun-js PU\’C UP, *V9Jf. nvičhjv: h^l se. .U\^dvo,' da j>. bda o-U-dr- k« or ■ .1 u i ia v u p;uit\ttj;".- *h’ •he-f^s.ianj^, v ča u hdivičjega trpljenja in t rej n§ v mirni dobi Mladina v J^ortab ima ined raladm.-i in mladinkami i e.-ie-to žrtev, ki so v dobi nacifhši tič-ngga ngsilja dalj svojg življenje za dosego naše svobode. Zaradi tega ne moremo dovoliti, da bi n kateri ščuvalei s svojim raz^ornim de lom škodovali našemu gibanju. Zlasti ^a pe moremo dpvoliti, tla bi se ti ljudje, kakor n. pr. H. K., naravnost posmehovali rtašim žrtvam ih jih blatili. Tega si na& Padli in dp smrti' urnčeni tovariši hUo Zaslužili in v jak član ZA M je mo-r^noi dolžan, da branj spomin jeh najsvetlejših primerov 'idealizma Zaenkrat tern svojim nasprotnikom mirno, povemo, naj se brzdajo v svojih besedah in naj bodo vsaj tihi, gk« nočejo sodelovati z nami Oehaui ifvrn.Lodbor S'.\U v Dekanih e na svoji seji'dne 25- t. m. postavil sledeče sklepe. Vse prgani-..nerje naj imajo, v tem tedup nmo-šične ‘•estarikft. na katerih naj se ljudstvu obrazloži važnost volitev, vpisati čim več novih članov v ■ilAU; napovedati tekmovanje n« vseh sektorjih dela krajevnemu odboru SjAU v Celarjih; kolikor mogoče, lepo. okrasiti prostor, kjer bodo vojitve; postaviti slijVPhk ter agiiti skupno pa volišče. Prav ta skupnost ho dala volit-va«t še večji poudarek, d te»n po-mo dokazali, da smo za SIAiJ, ki se bori za ujedinjenje vseh antifašistov in iskrenih demokratov ter da smo za mir. Do sedaj imamo na novo vpisanih že 22 članov. Število torej stalno raste. V nedeljo bo pred voliščem igrala godba. Po volitvah bo prirgdi-tsv in prosta zabava. Vračal sem se iz Kima. V Ri-bimiju sem se ustavil, da bi ob-wfcat sjareuu znanca, katerega je let nisem videl. Ni oa bilo v Riminiju, preselil se je hil Pred kratkim v bližnje mestece včaiaaUio. Podaljšal sem svoje po-‘bvanje do Sehigallie. SemgaUia. To ime je bilo zna-n°. slišal sem ga ie nekje. Am-P«k kje? ^'akoj izven postaje so kraj ce-G® zidali. Kupi gramoza in pc-so bil, tik ceste. Na kapu p e-plavolasa deklica, sedem ali seru tet stara. Pela, ati ooije pečeno, brundala je sama zase pernico, ko je z ročicami brskala Pesku. Motiv pesmi se nu je znan domač... Radoveden sem se ji približal d Pazljivo poslušal. "Sern slovenska, deklica...? Kako to, da v srcu Italije pre-Tevla-. Mterniralg pse nezaželene tuj-VJ. v HPanjg. da jih bo iKO spra-Vta ^l’ni P’®7 preko oceana ali oddalula od Itahi«. tHai si Slovenka?«, sem s* pbr-* do male malo nezaupno je pogledala navzgor proti meni; šele tedaj je ppazila mojo navzočnost. Kratek od mor. uSem». m nadaljevala je svoje delo, brskajoč po peska. sKufco da si tukaj?« Pogledala me je začudeno in nato odgovorila tiho, skoraj boječe: «V ,kompotu’ s«m... tam doli...«, in po kratkem presledku: aZ ma-1^1 ca m očetom.« «Kaj pa delaš tu2 Zakaj nisi g mavuco?« Ponovno je uprla modre oči vame, kakor da bi hotela razbrati. kam merim s svojimi vprašanji. uNo, nikar se me ne boj.a Pomirjena se mi je zaupljivo nasmehnila. «Vcste, v .kompotu’ se ne morem igrati kakor bj hotela. Tukaj pa lahko delam, kar hočem in nihče me ne moti. Poglejte..,« Nisem mogel razumeti, kaj bi neki predstaviiale črte in kupčki peska, ki iih je z malo ročico po-stavliaia. Stegnila je ročico in tm »‘'kazalo no pesku kupček na drobno strganih papirjev. «J’o j« moja vas. T« pa t0 c? sta. ki pdic v Kobarid, w Bela in tu Nadiža » In pokazala je črte ob vznožju kupčkov. DOHOV BI MAHA... ■^Vk^v.s.%^a^vwvv%%N-%'^v^%vh,v.%'^vvv>^v>vWt>^\v»vvvvVVVWVVk*W%^V%%sVi,5iVWVyv^vvvwv^,f'>v\.vys «Kaj, si i? Kota?« Poznal sem namree kobariški not iz prejšnjih let. «Oa. Iz Sedla. Ali ste bili v naši vasiht v S e ve da sem bil, pa tudi v Bre-ginju, v Logeh... No, pa povej, zakaj se v taborišču ne smeš igrati?» «Ako bi tam zagledali moje delo, bi me pretepli. Se zmerjali bi me, ako bi videli, da rišem na pesku naše kraje... Pravijo, da ne smem in da je v Sedlu sedaj kakor v peklu... Ali je to res?« eNe, seveda ni. V Sedlu ravno tako iivijo Kakor prej in ie boljše« «t'nkrat sem rekla, da bi se ra da. vrnila domov... Pobila sem klofuto... in mamica venomer joče, ko. mi govor i o Sedlu, o naših senožetih. Seveda. Č» očeta ni zraven, ker 0« se hudo razjedi, ako sliši mamico, da mi awori o domačih krajih.« V oči so ji silile solze. Pobožal sem jo in ji pričel govoriti o Ko tu, o nieni vesi. ki je v tem času verjetno pod snegom Prekinmhj me je često. Vsedel sem se poleg nje na pesek, položila j« roko v mojo in strmela vame. Pripovedoval s«m ji o Matajurju, o dveh ogromnih, :kaUih, ki sta sa od vrha utrgali in prihrumeli wa Robič. Hasanjal sem sa v spomin tn pravil a svojih potacanih po Kotu, o vaseh in ljudeh, ki sem jih videl ip po-znal. Povedal sem ji o Stolu, o Kobaridu... Govoril sem že več časa, ko me je is mojega sanjarjenja zoudd ženski glas. «Vera!» Pred seboj sem zagledal ?eno, bila je še mlada. Oblečena V preprosto obleko, ki pa je bila na več mestih z« izbuljena- Na o-brazu je imela sledove trpke, zaprte žalosti. Razume 1 sem tako; da je morala biti mati deklice. Mala Vera je takoj skočila f njej in ji hotela pripovedovati 1 meni. Vsevprek je hitela * priP" vedovanjera, ie da bi materi č"" prej dopovedala, da poznam NoI da sem bil v Sedlu... “Ako sc boste kdai vrniti v Sed lo, pozdravite mojo mater, po domače pravijo pri Mlinarjevih», mi je rekla Verina mati. e Kaj pa je vas privedlo, v te kraje? Zakaj ste zapustili domačo vas?« «0h, saj nisem hotela. Zaradi mene bi bih še v Sedlu. Ali moj mož me je prisilil. Jokala, rotila sem ga, naj se vendar ne seli v ttijitto, o kraje, o katerih nismo vedeli nič- Pa vse skupaj ni pic p omagalo. Bil je kot besen tiste dni-* <(Kaj pa ga je gnalo n svet? Ali je bil česa krip, ah Pa se je bgl zgradi posestva?» »Saj je bil interniran v Nemčiji in se j« vrnil šele po končani vojni domov. Kar pa se tiče posestva, je bilo to tako bomo. tmela sva le malo hišo in pol drugo njivo zemlje Pravi bajtarji», se je grenko nasmehnila in dodala tiše, skaro zase.- «Bancs pa še tistega nimava več..» uZakaj pa ni poslušal vaših nasvetov?« (iOh, drugi so krivi njegove ne sreče. Imel je znance v Breginiu in Logeh, ki so ga stalno nagovarjali. ,;taf proda pozestvp iij s« izseli. Popivali so ]ro gostilnah in pijani razgrajali po vasi. Kasno v noč se je vračal pjjan, kot klada. Prirohnel ja domov in pričel zmerjati mene. Kolikokrat še je tudi Vera zbudila in jokala. Klel in kričal je... Ko lik« sem ja« pretrpela! Sili so pravi peklenski dnevi. Govoril je o Ameriki, o zlati deželi, o delu, ki sp mn ga obljubili. Kanja n sem ga rotila in prosila, .naj vendar dobro preudari, preden stori usoden korak, za katerega se bo moral morda še bridko kesati. Smejal se m» ie jn rogal: Boš videla, ko boš v Ameriki ešpilala« gospo, n« boš več tako tarnala. Leto in pol svg že tlf, on nima dela. Z .jjmeriho ni nič- Kar sva imela denarja »pa ga že davno porabila... Tudi moja mati ga je skušala prepričati in še drugi, sosedje. Nič ni pomagalo. Pomislite, da je celo duhovnik pihal na ogenj, ko je venomer blatil novo Jugoslavijo. Zaverovan j« bil v svoj« prijatelje in samo nje je poslušal, nam pa ni verjel... Tudi sedaj ga zaman prosim, naj se rineva... Saj bj *« lahkb’ ka; ne?? eSevedalp uSpominjam te dneva odhoda. Vi ne vestg, kaj pomeni prestopiti domači prag tn zadnjič zapreti hišna vrata, v zavesti, da se človek več ne povrne. Tudi njemu je bilo težko pri srcu, ni pa hotel tega pokazati. Napil s« je in razgrajal vso noč. Blizu naše hiše so vaščani postavljali nov mlaj, da bi pb priključitvi zaple-polala zastava na nje m. Sta', je pred mlajem in govoril o ngki svobodi, o lepem življenju, ki ga Čaka v Ameriki. las sem pa s pomočjo matere naložila vajino revščino na voz. Bila sm kakor oglušcna od žalosti, topa, mrtva -gledala sem domačijp in se spominjala lepšimi dni... Vera j* jokala in se ni hotela odtrgati pd stare matere, ki si je brisala solze. France je odtrgal malo s silo in jo posadil k meni na voz../ napel je vajeti in zavriskal... Ali vrisk mu j« umrl v ustih, nekaj je tudi njega stiskalo v grlu. Robato, je zaklel... in šli smo. Takrat sem zaihtela in si pokrila obraz z dlanjo... Vera je tudi lokala in vihtela ročica v pozdrav stari materi... France pa ie klel in pil iz steklenic« foflnje. Akorda je mislil v pijači utopit svojo bol... Oez nekoliko časa sem dvignila objokani pbraž in pozdravljala vsgk kamen, vsako bre- zo pb cesti- Pridi Vera, greva...« Podala mi je roko in se obrt V stran, da bi ne opazil solze, so ji silile iz oči. . Vera se je za hip iztrgala f ter j, me priielg za roko in mi šepetala, e Ako boste srečalj r o mater, recite ji, da s:m t nesrečna-# Uboga žena, uboga Verica! kakor oni dvp mnogo drugih, so bili žrtve brezvestne prc gande iu ki jih je nesramno rokovanje pognalo v široki s V koncentracijskih taboriščih nes plačujejo za druge. Vse f skače, Pc naj se skrivajo za kršno koli obleko in kjer koli svetu, je že obsodil slovenski rod s splošnim zaničevanjem pr v« jih obsojajo ravno njih' žrtve. Za Vero in njeno mater pa i prepričan, da bo napočil rlau, bo mala Verica, s ffomeg za. dola Sedlo in sp spustila nesi no v diru po poti, spremljani svojem lahnem teku od iubc uja potikau, fct drve proti diši. Domače smreke bodo spri Ijale vrnitap male Vere iz tuj Z rahlim šepetanjem, kat pruj zdrav domov ing. Takrat, Vera. boš pozabila »bfje ter se pzinounp za gl odah vrhove Mije in Stola. AMERIŠKI PISATELJ, SHLOVEMEC _XW«#A I pn šestnajstih nitiic letih zopet \j Sloveni ji | Po šestnajstih letih pozdravljamo znova v svoji sredini ameriškega pisatelja in publicista Louisa Adamiča, po rodu Slovenca iz vasi Blato pri Grosup-Iju, kjer se je rodil leta 1899. Tako se je torej za svoj življenjski jubilej, za 50-letnico, odločil obiskati svojo domovino. Prvič jo je obiskal leta 1932, v dobi šestojanuarske diktature, in po vrnitvi v Ameriko je poleg knjige »Domorodčeva vrnitev« napisal brošuro «Struggle» (Boj), kjer opisuje nasilje monarhofašistične diktature in podtalni boj komunistične partije proti nji, grozote Glavr.jače in junaštva komunistov. Zdaj je prišel drugič obiskat domovino. Kaj vse se je zgodilo med tema dvema obiskoma! Druga svetovna vojna je šla preko sveta in mu spremenila obraz. V tej vojni je Adamičeva jugoslovanska domovina zaslovela po vsem svetu zaradi svoje težke, pogumne in zmagovite borbe proti fašističnemu okupatorju, borbe, ki jo je vodilo delovno ljudstvo pod vodstvom naše partije. Povsem naravno je, da je Adamič spremljal naš boj z zanimanjem in ljubeznijo ter postal v Ameriki naš glavni popularizator s tem, da je razkrinkaval Mihailovičevo početje ter opisoval boj partizanov. S tem se je Adamič vključil aktivno v našo borbo ter napravil mnogo za našo osvobodilno stvar. Iz borbe je izšla nova Jugoslavija, ki gradi socializem. Zdaj je prišel Adamič, da si ogleda naše delo in da ((dobim celotno sliko te vaše velike stvari«, kakor mi je pisal pred svojim odhodom iz Amerike. Louis Adamič je obiskoval dve, tri leta gimnazije v Ljubljani, nato pa se je lepega dr,e kot 14 leten fantič napotil čez morje v Ameriko. Gnala ga je želja po spoznanju novega sveta, o katerem so pripovedovali naši Ame-rikanci po vrnitvi domov toliko pravih in lažnih zgodb. V New Yorku • se je začela Adamičeva izseljenska pot, ki ga je vodila od delavca v ekspediciji Sakserje-vega «Glasa naroda« od delavca v tovarni svile do cestnega delavca, delavca v bakrenih rudnikih, v restavracijah in čevljarnah, do mornarja na trgovskih ladjah, do vojaka ameriške vojske v prvi svetovni vojni (bil je na francosko-nemški fronti), dokler ni prijel za pero ter postal viden publicist in pisatelj, ki ga danes pozna vsa Amerika in ki ga vsa priseljenska ir. napredna Amerika zaradi njegove borbenosti ljubi Leta 1928 je objavil z znani ameriški reviji «The American Mercury» svoj prvi članek, leta 1929 je izdal v brošuri esej o ameriškem pesniku Robinsonu Jeffersu. Takrat je izdal v knjigi tudi svoj prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« pod naslovom «Yerney’s Justice«, ki so mu sledili še drugi prevodi tega in drugih slovenskih pripovednikov v ameriških revijah. Prva njegova obsežnejša knjiga je bila »Dinamit« (1931), prva knjiga o ((nasilnem razrednem boju« v Ameriki od 1830—1930. Leta 1932 je izdal knjigo «Smeh v džungli«, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Ta knjiga, ki je nekakšna zbirka dokumentarnih poročil ir. nove) o avtorju in drugih priseljencih, je prinesla Adamiču priznanje dobrega leposlovnega oblikovalca. Knjiga je pokazala tudi. da pozna Adamič zelo dobro življenjske usode priseljencev z vseh strani sveta, priseljencev, ki jih je v Ameriki okrog 38 milijonov in ki so zgradili Ameriko. Adamič pozna priseljeniški problem in res Je postal glavr.i borec za pravice priseljencev, zlasti v dobi krize, ko so začeli v Ameriki gonjo proti priseljencem, češ da jih je treba izgnati, ker so prav ti krivi krize. Tedaj je Adamič dvignil svoj glas s članki, brošurami in knjigami ter dokazal, da krize niso krivi priseljenci, ki so Ameriko zgradili s svojim nadčloveškim garanjem ter jo pognojili s svojimi trupli. Leta 1932—1933 je obiskal Jugoslavijo. Tedaj so ga snubili, da bi postal propagandist za šesto-januarsko Jugoslavijo, toda Adamič jim je odgovoril s knjigo «Domorodčeva vrnitev« in z brošuro «Boj», kjer je opisal Aleksandrovo nasilno diktaturo in boj proti nji, hkrati pa opisal posamezne pokrajine Jugoslavije v publicističnih poglavjih in srečanja z našimi ljudmi v vrsti novelističnih poglavij. Bivanje v Jugoslaviji mu je dalo tudi snov za roman ((Zibelka življenja« (godi se r.a Hrvaškem), prvi njegov čisti leposlovni roman, ki mu je sledil roman «Vnuki». V zimi 1936—1937 se je mudil Adamič v Guatemali, v mestu Antigui, izkopanem iz vulkanskih nasipin. V knjigi «Hiša v Antigui« je opisal hišo, ki jo je z razvalin restavriral svetovno znani botanik Popenoe ter ji kolikor mogoče dal prvotno podobo. Sledile so knjige «Moja Amerika«, «Iz mnogih dežel«, «Pot tja in nazaj«, «Moja rodna dežela«, »Kako se pišete«, «Narod narodov« in nazadnje «Večerja v Beli hiši«- Zadnja knjiga je nastala na osnovi avtorjevih zapiskov o srečanju s Churchillom, ko je bil med vojno v Ameriki in povabljen na večerjo pri Rooseveltu, kamor je bil povabljen tudi Adamič. Po psihološki in politični analizi obeh državnikov preide Adamič v knjigi h kritiki ameriške zunanje politike po vojni. V kniigi «Moja rodna dežela« opisuje svojo domovino in njen narodnoosvobodilni boj, junaštva partizanov in izdajstvo mihailo-vičevcv. —Knjiga je mnogo storila. da se je v ameriški in svetovni javnosti podrla pravljica o vojni četnikov proti okupatorjem ter prodrla resnica o partizanih. Vse druge tu naštete knjige obravnavajo problematiko ameriških priseljencev. Adamič je zadnja leta izdajal tudi svojo revijo «T & T» (Trends and Tide). Adamič, ki je začel svojo ameriško pot z delom v New Yorku ter prebrodil vso Severno Ameriko do zahodne obale in preživel več let v Kaliforniji, živi zdaj na svoji mali farmi v Mil-fordu, New Jersey. (Tam ga je pred leti obiskal tudi jugoslovanski publicist, njegov prijatelj Vladimir Dedijer, ki opisuje ta obisk v posebnem poglavju svoje knjige «Zapiski iz Amerike«. —• Knjiga je izšla tudi v slovenščini pri Slovenskem knjižnem zavodu). Dne 14. t. m. je prispel Adamič z letalom v Beograd na obisk nove Jugoslavije. Na aerodromu so ga pričakovali člani politbiroja CK KPJ tov. Boris Kidrič, pomočnik zunanjega ministra tovariš Aleksej Bebler, ravnatelj direkcije za informacije tov. Vladimir Dedijer, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije tov. Ivo Andric in drugi. — Dne 18. t. m. je Adamiča sprejel predsednik vlade maršal Tito ter se zadržal z njim v daljšem razgovoru. V četrtek je prispel v svojo ožjo domovino Slovenijo. Zadržal se bo v Jugoslaviji dalj časa. Ko ga pozdravljamo, mu želimo, da med svojim bivanjem spozna naše novo življenje in naše delo. Spoznal bo velike napore našega delovnega ljudstva v graditvi socialistične države, spoznal bo, kako je narodnoosvobodilni boj in boj za socializem posegel v vse strani življenja našega človeka, kako je ta boj spremenil in se spreminja naše ljudi. Tako bo lahko kot publicist in leposlovec tolmačil naša prizadevanja in naše nove ljudi svoji veliki čitateliski družini. MILE KLOPČIČ. ■•-■■•••■■■•.•v gospodarstvo 1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Statistika zaposlenosti Trsta Iz statističnega vestnika Voja-ška uprave za meseca september-oktober 1948 povzemamo sledeče podatke, sestavljene na podlagi vpisov pri uradih za delo: na angloameriškem področju STO-ja; skupaj odstotek zaposlenih nezaposl. delov, moči nezaposlenih •1948 82.934 28.903 111.837 2 5.8 » 83.946 26.398 110.344 23.9 » 83.986 24.277 108.263 22.4 » 84.646 22.080 106.726 20.7 » 84.974 23.562 108.536 21.7 • 85.932 22.024 107.956 20.4 V TAKIH SOTESKAH GRADI JUGOSLAVIJA CENTRALE. NOVE HIDRO- 20. maja 20. junija 20. julija 20. avgusta 20. septembra 20. oktobra Opazno je, da je odstotek nezaposlenosti podvržen znatnim izpremembam navzgor in navzdol, ki postanejo te očitnejše, ako podčrtamo, da se je celokupno število delovnih ljudi na področju zmanjšalo v primerjani dobi za blizu 4000 oseb. Zal nam uradna statistika ne pove, kam je prešla ta delovna množica, skušali pa bomo o priliki, ko se k stvari obširneje povrnemo, ugotoviti vzroke in smeri teh premikov. Med nezaposlenimi je bilo na dan 20, oktobra pr. I, stanje po poklicih naslednje: absolutno štev. v nezaposlenih odst-industrija 11.958 54.3 trgovina 7.225 32.8 kredit in zavarovanje 161 0.7 poljedelstvo 84 0.4 javne službe 906 4.1 pomorstvo 1.690 7.7 Med zaposlenimi, ki jih je bi- lo istega dne 85.932, odpade na zaposlene v industriji 36.733 oseb (42.7 odst-), v trgovini 12.872 o-seb (15 odst.), v bankarstvu in zavarovalništvu 2.537 oseb (3.0 odst.), v poljedelstvu 247 (0.3), pomorščakov je bilo 4.121 (4.8 odst.). Zaposleni v javnih službah so tvorili 34.2 odst.: 17.871 oseb (20JI odst.) je uvrščenih v skupino «javne službe», 11.551 o-seb (13.4 odst.) pa v skupino «GMA» t. j. VU. Ako primerjamo zaposlenost po poklicnih skupinah, se pokaže na prvi pogled, da vlada največja brezposelnost med trgovskimi poklici: 7.225 nezaposlenih nasproti 12.872 zaposlenim. Največjo težo Pa ima seveda brezposelnost industrijskega delavstva, kjer je četrtina brez dela ali 11.958 oseb nasproti 36.733 zaposlenim. Med pomorskimi poklici je brezposelna tretjina oseb. Za oceno gospodarskega položaja področja pa je odločilno prav stanje zaposelnosti teh treh skupin, ter tvorijo še vedno 70 odst, vseh delovnih ljudi. Ko je dopisnik sovjetskega informacijskega urada prebral v chi-caškem listu «Draugas» strupene vrstice o verskem položaju v Lit-vaniji je takoj vprašal o tej zadevi opata K. Kulaksa, opata tjakajske škofije. Opat Kasimiras Kalakas, ki je študiral v semenišču v Vilni in od 1925 do 1927 na rimski univerzi, je bil pet let profesor v semenišču in nato prior v lentvarski župniji. Poslal je sledečo izjavo: «Verniki moje škofije imajo 11 katoliških cerkev. Vsi verniki se prosto in svobodno poslužujejo svojih pravic po ustavi socialistične sovjetske republike Litvanije. Verski obredi se opravljajo v vseh v SSR littvaniji Ikn ladUam TOKIJSKEGA PROCESA V neki številki tedenske priloge lista ((New York Herald Tribune« je bil malo pred koncem tokijskega procesa objavljen dopis Franka Whita pod senzaciohalnim naslovom «Todzia smo napravili za heroja«. Frank White se zgraža nad tem, da so enemu izmed glavnih japonskih vojnih zločincev, bivšemu ministrskemu predsedniku Todziu, dovolili, da je na procesu govoril za rehabilitacijo japonskega imperializma in V svojo lastno reputacijo. Po tradiciji japonskih samurajev bi moral ministrski predsed-sednik, ki je izgubil vojno, napraviti harakiri, Todzio si je dovolil nekoliko izigrati tradicijo. Namesto da bi si preparal trebuh, se je skušal ustreliti, toda pištola mu je odpovedala. Samurajska reputacija japonskega imperialista je bila nekoliko prizadeta. Toda, kakor se je pokazalo, so mu na tokijskem procesu omogočili, da jo je reševal. Tako imenovane Todzleve Izpovedbe so bile v glavnem v tem, da je koval v zvezde politiko laponskega imperializma in odvračal od njega sleherno odgovornost za vojno. Todzio je dolžil Združene države Amerike, da so same začele vojno na Tihem oceanu. Japonska soldaščina se je pokazala y njegovem opisovanju v svetniškem siju kot dobrotnik ln združevalec narodov Vzhodne A-zije. Ameriški dopisnik, ki se je spričo takšnega preokreta zgražal, je odkril nekatere za ameriško politično moralo izredno značilne zakulisne strani iz dejavnosti ameriškega državnega tožilstva na tokijskem procesu. White piše, da je bil proces slabo pripravljen, da ameriški juristi, ki jim je bilo poverjeno kazensko postopanje, niso bili kompetentni, da so tekmovali med seboj ter z avstralskimi, novozelandskimi in drugimi juristi. Po krivdi ameriških juristov je tekel sodni stroj zelo počasi. Dali so se zapeljati V podrobno obravnavanje zgodovine ne samo vzhodnoazijskih dežel, marveč vsega sveta v zadnjih 50 letih. Ameriški javni tožilci in ameriški zagovorniki japonskih zločincev so namenoma inscenirali na sodišču nekatere incidente in spore, da bi delali reklamo zase. Prizadevali so si vzbuditi zanimanje za lastne osebe, da bi ameriški listi pisali o njih. White pravi, da se je ameriško občinstvo kmalu naveličalo brati poročila o procesu in listi so sploh nehali objavljati ta poročila. Pač pa so se japonski listi vedno bolj zanimali zanj. V začetku so dobivali poročila o procesu preko cenzure in niso skoraj ničesar pisali o njem. Potem pa je bila cenzura odpravljena, in sicer kakor nalašč v trenutku, ko se je začelo zasliševanje vojnih zločincev. Japonski listi so jeli obširno pisati o izpovedbah To-dzia in njegovih pajdašev. Kakor se je pokazalo, so japonski vladni uradniki na vse kriplje podpirali obtožence. Tožilstvo navadno nikoli ni moglo o pravem času dobiti informacij ali dokumentov, ki so bili potrebni kot dokazno gradivo proti obtožencem. Pač pa so zagovorniki z bliskovito naglico dobivali na razpolago vse potrebno gradivo. Nekaj tednov pred zaključkom zasliševanja obtožencev se je pokazalo, da so bili mnogi bivši japonski oficirji, med njimi tudi višji, v službi japonske vlade kot svetovalci zagovornikov obtoženih vojnih zločincev in da so dobivali bogate nagrade. Whitovo razkrinkanje osvetljuje razmere, ki so jih upostavile ameriške oblasti in ki so nedvomno vplivale na tokijski proces. Demokratično javno mnenje je Že večkrat protestiralo proti tem razmeram, ki so očitna ovira, da ni mogoče japonskih vojnih zločincev čim prej in čim temeljiteje razkrinkati in obsoditi. cerkvah normalna Verniki praznujejo svobodno vse verske praznike. Tako n. pr. smo praznovali v Tjakaju tradicionalni praznik «Joline», pri katerem so sodelovali tudi mnogi duhovniki in verniki ostalih župnij. Tudi božič so praznovali slovesno, kakor vsa pretekla leta. V sovjetski Litvaniji je cerkev ločena od države, ki se ne vrne-šuje v njene zadeve. Visoka duhovščina svobodno postavlja duhovnike po župnijah, določa red verskih obredov in upravlja vse cerkvene opravke. Ko je vilnsko okrožje pripadalo buržoazni Poljski. so bili duhovniki litvanske in beloruske narodnosti preganjani. V tisti dobi niso verniki razumeli pridig, ki so bile v poljskem jeziku, kajti litvanski jezik je bil prepovedan. IZdaj pa so pridige po cerkvah v litvanskem jeziku. Po šolah se ne poučuje verouk, vendar ga lahko vsi duhovniki I poučujejo kjer koli izven šol. V moji škofiji je zadostno število duhovnikov in sicer nič manj, kot jih je bilo v preteklosti. Pred kratkim so dospeli tudi nekateri novi duhovniki, ki so končali semenišče v Kaunasu med sovjetsko oblastjo, med njimi tudi Balkinski prior Kakariekus Stasis in vikar Markavicius Aleksandras. 31. oktobra preteklega leta je paneveyskt škof Paltarokas posvetil 40 mladih klerikov. Semenišče v Kaunasu obiskuje 150 bodočih duhovnikov. Tam poučujejo stari teologi: duhovniki A. Vaitiekaitis, rektor; P. Vianzkus, A. Grigaitis in.drugi. Število župnij v Litvaniji je ostalo nespremenjeno. Duhovniki plačujejo davek na zaslužek, kakor vsi ostali svobodni poklici: zdravniki, pisatelji, pravniki in drugi. Duhovniki morajo kakor vsi osta- li državljani spoštovati zakone in ni se nikoli zgodilo, da bi bil kakšen duhovnik prijavljen sodišču samo za to, ker je duhovnik Citcijte in širite Primorski dnevnik! in ker vrši verske obrede. V moji škofiji vsi duhovniki delajo na svojem mestu, vršijo svojo dolžnost in nihče jih zaradi tega ne nadleguje. Protiverska propaganda ni prepovedana kakor ni prepovedana verska. Jaz, kakor vsi ostali duhovniki pridigujem svobodno božje besede. V sovjetski Litvaniji, kakor sploh v vsej Sovjetski zvezi, je po členu št. 124 ustave ZSSR spoštovana popolna svoboda verskih obredov. ■ , • ■■ ■ “ ! S: J* m. V < w LENINGRAJSKI VODOMETI. Kdor pade, ni mrtev. Ali ne bo vekomaj on naš najljubši, naš najbližji? Mislim na tiste, ki so že padli: Kako more biti mrtev moj najljubši prijatelj pesnik Čampa, ki so ga ustrelili na Blokah — ni bilo tedna pred vojsko, da bi midva ne bilo skupaj. Na daljne oceane je jadral v svojih mislih, a po srcu je bil kot z železom prikovan na svoje ljubljene Bloke. Kako more bili mrtev moj prijateli Reb. s katerim sva znala piti najboljše slovensko vino in ob katerem si, se navadil na zdravje in smeh. Rogal se je pred smrtjo tistim, ki so ga streljali. Kako more biti mrtev moj prijatelj Magdič, ki je imel hišo v Ljubljani, telesni orjak, ki je za osvoboditev hotel dati vse, kar je imel od svojih lepih slik, knjig, misli. Ponovno so morali strelja ti v njegovo srce, da je padel, človek, orjak. Kako more umreti on? Njegova kri je poškropila ulico Ljubljane — mislili so, da so ga ubili, a glej ,ljudstvo ne bo postavilo samo spomenika na cesto, kjer je bil ustreljen, postavilo bo spomenik v svoje duše, spomenik, trdnejši od brona. Takrat, pod vrhom Snežnika, še ni bil postavljen Magdiču spomenik — vedeli smo pa za njegovo smrt, pričakujoči smrti sami, mi, majhna četa, izgubljena sredi obširnih gozdov, obdana od Nemcev, skoraj brez hrane, skoraj brez vode, brez vsakih poročil, ne vedoči, ali štirinajsta ie živi, ali ni morda pobita do zadnjega moža. Le ena tolažba je bila med nami: Imeli smo osem pušk, čeprav le skoraj samih karabink in nekaj municije, imeli smo tudi kakih šest samokresov. Imeli smo še nekaj zdravil, ki sem jih odnesel iz zdravstvenega doma v Starem trgu s svojima bolničarkama in-bolničarjem, imeli smo trdno vero, da bo konec koncev vendarle zmagalo naše ljudstvo, Pa naj se zgodi z nami kar koli, imeli smo nekaj pogumnih terencev, katerih imena sem deloma pozabil. Nisem si upal zapisati jih. kajti če bi Nemci med mrliči dobili ta imena, pobili tudi njihove svojce. In imeli smo čisto blizu grob. Neznana partizanka je spala v njem. Marsikdaj sem poromal na tisti grob, skrit med tihimi smrekami, majhen ves in nebogljen, brez cvetja, pokrit le s suhimi iglami smrek ali pa z belim snegom: nikoli, niti zadnje leto svojega življenja, ne bom pozabil tistega groba tam pod vrhom Snežnika. Tam spi moja in vaša tovarišica, stokrat lepša od same Primčeve Julije. Popolna tišina: en dan, dva dni osem dni. Irenki drse velike solze po licih. Kaj naj bi pripomnil k temu? Nič — ih vendar: »Iren-ka, bodi pogumna, saj bo vse dobro. Franc in Ivan sta šla v dolino in bosta tudi za jesti prinesla kaj*. — Jelka strmi v plavo nebo. Vse okoli nas globoki sneg, Jel- Bogomil ka se samb reži in reži kar naprej. Ne čuti ne mraza ne lakote. Pobili so ji vso družino doma, tam nekje v Liki, sedaj pa je prepričana, da je padel tudi njen fant. Kaj bi dosti govoril z njo! Nobenega smisla nima to. Prinesem ji kos lepo pečenega mesa, za katerim se pohlepno ozira petdeset ljudi. Jelka odkima, ne mara jesti. Kaj hočem, dam meso tistemu orjaškemu *talijanu iz Trsta. Tišina, še vedno tišina. Opolnoči kliče nekdo pritajeno: »Vinko, Vinko!/: — Vem, kliče mojega bolničarja. Moj bolničar spi poleg mene, skoraj čisto trd od mraza. Ne maram ga buditi. Vstanem in grem k tistemu, ki ga kliče. Vem, petkrat ponoči mora na stran, a se ne more ganiti. Dvignem ga s težavo in mu podstavim konservno škatlo. Polovica blata zdrči po mojih prstih. Potem položim bolnika rahlo nazaj na smrekove veje in nesem počasi kot avtomat konservo z blatom na kup snega; pobrozgam z roko po snegu, da bi jo očistil in se pri tem zasmejem na vso moč. Ne morem spati in grem k straži, da bi jo zamenjal. Komaj čakam, da stražar odide. Položim puško v sneg, slečem raztrgano in strašno pomazano bluzo in potem drgnem z rameni in hrbtom ob poledenelo smrekovo deblo. Uši, uši, uši! Držim karabinko v rokah in strmim v glufro tišino. Od nikjer nobenega glasu. Da bi hudiči vsaj streljali! Ze par dni ni slišati nikakega streljanja — obenem pa vem, da so Švabi še v Babnern polju. Grem k žerjavici in slečem srajco ter jo držim nad njo. Preklete uši, močnejše ste od vseh filozofij. Da bi imeli tu vsaj en bencinski sod in v njem lahko parili. Vsi ranjenci in bolniki so polni uši! Držim srajco nad žerjavico in se ves tresem v mrazu. Zagrabi me pekoča vest: Kak stražar si ti! — Hitro se oblečem in se vrnem med smreke ter strmim v temo. Popolna tišina! Pa čemu je sploh potrebna tišina? Odvadili smo se govoriti, pa čeprav so Nemci več kot tri kilometre od nas- Preklete uši! Na telesu ne poginejo ti/Hi pri dvajsetih stopinjah pod ničlo. Kako prelepa veda je higiena! Profesor v Zagrebu nas je učil o vseh mogočih boleznih, zlasti tropskih boleznih, o ušeh pa ni govoril ni- koli. moj dragi Prašek, češki profesor. Povedal naj oi, kako je mogoče brez vseh praškov, brez kotla uničiti uši. C e obesiš perilo in obleko na mraz pri 20 st. bi rekel, ti v toliko in t oliko urah poginejo uši, po tolikih in tolikih urah tudi gnide. Nemci so povedali ženam v Babnem dolu (moški v Babnern dolu so vsi postreljeni), da so našli ob cesti vrečo riža, ki so jo izgubili partizani. Z ene se ne upajo jesti tistega riža, ker so ga morda Nemci zastrupili. Ukazal sem Francu, naj gre z Ivanom takoj po tisti riž. Franc me je pogledal svetlo, si oprtal puško in odšel z Ivanom po riž. To se pravi, devetdeset odstotkov verjetnosti. da bosta padla. Zvečer pa st« se le vrnila s tisto težko vrečo riža. »Kako boš pa dognal, ali je riž zastrupljen ali ni,« je vprašal Franc. »To je čisto lahko,» sem odgovoril. Ukazal sem skuhati veliko porcijo riža. Vse, kar ir moglo hoditi, se je zbralo okoli ognja. Sline so se cedile ljudem, ko so gledali, kako sc kuha riž. Kako le bom dognal, ali je riž zastrupljen? — »Cisto lahko je to! Pojedel ga bom, pa boste vi- deti, da bom ostal živ. Partizani so izgubili riž in Nemci ga niso pojedli, ker so se sami bali, da je zastrupljen. To je velika novica, tovariši, — qe so partizani izgubili riž, je znamenje, da so blizu; je znamenje, da štirinajsta ni pobita«. — Ko se je riž skuhal, sem ga začel požirati žlico za žlico. Polna vreča riža — to pomeni štirinajst dni življenja za vse. Številka štirinajst pomeni osvoboditev. Strmeli so vame in sline so se cedile vsem. »Ne boš ti sam jedel riža,« je rekel Franc. »Vsi ga boste jedli,« sem odgovoril. »Le v kotliček z njim! Skoda, da nimamo velikega kotla!« Vsi okoli mene so se ‘veselo smejali. Toliko ani samo konjsko meso, sedaj pa naenkrat riž! — »Tudi cigarete bomo dobili, rečem vam « sem govoril. »Dosti cigaret bomo dobili, da boste lahko kadili vsi in končno bomo jedli tudi zaplenjene nemške konserve.» — Jelka je sedela poleg mene in jedla riž, kar naprej je jedla: »Pa ti res misliš, da je on še živ?« — »Seveda je živ. Slišal sem, da je štirinajsta tam nekje blizu Šmarate,« sem rekel. Mislil sem, da sem. se zlagal, pa je res bila tam blizu. Vse to pa smo govorili še-petaje. Ukazana je bila še veano popolna tišina. Drugi dan pa je prišel k nam Kostja. Partizani štirinajste, gotovo se še spominjate Kostje, to-stega zelo lepega fanta, ki je imel črne kodraste lase in je tako lepo prepeval? Seveda ga poznate. Brezposelnost v drugih poklicih je brezpomembna, ker nikjer ne doseže niti 5 odst. vseh pripadnikov skupine . Ogromno je poraslo število javnih nameščencev, ki tvorijo sicer le 17.3 odst. vsega delovnega prebivalstva, so pa glede zaposlitve tako privilegirane, da tvorijo kar 34.2 odst. vseh zaposlenih oseb. Takšno stanje sili k vprašanju, ali bi bila Vojaška uprava pripravljena objaviti podrobne podatke o zaposlitvi v javnih uradih? Po spolih je bilo 20. oktobra med zaposlenimi 63.214 ali 73.6 odst. moških, 18.492 ali 21.5 odst. žensk in 4.226 ali 4.9 odst. mladoletnih. Med brezposelnimi je bilo največ žensk in sicer 10.525 ali 52.4 odst., slede moški, ki jih je bilo 7.749 ali 38.5 odst. in 2.190 ali 9.9 odst. mladine. Tam pri Rakeku je bil doma. K nam pa je dospel s čisto preluknjanim stopalom. Hitro mu je Vojko nasul v tisto široko luknjo na nogi sulfamidnega praška. Zavladalo je veliko veselje med nami. Štirinajsta je živa in zdrava. — »Nemci so zavohali, kje je vaša bolnišnica,« je pravil Kostja, »in so že vlekli topove na grič pri Babnem polju, potem pa smo jih pregnali od tam. Naši prehajajo v premoč in so že zasedli nekaj vasi po dolini. Pa zakaj imate samo žerjavico — zakaj ne zakurite poštenega ognja, saj je vendar vražje mraz!« Hitro smo ga ubogali in naložili dosti vej na žerjavico. Visoko gori med smrekova debla je šinil plamen. Mi pa smo se krohotali vsenaokoli ognja. »Pa nobene kitare, nobene harmonike tukaj,« je vprašal Kostja, — »to ste pa res partizani in pol.« Brez harmonike je sedel k ognju in zapel s svojim glasom, ki se nam je zdel kot čarobno razodetje, pesem o komsomolcih. Potem jo je moral zapeti ie večkrat in pripevali smo mu vsi — jaz, medicinec Vojko, terenci in teren ka ter vsi ranjenci in bolniki: vsi naenkrat komsomolci. Jelka se je ovila Kostji krog vratu in ga nekaj šepetaje spraševala na uho. Nato je začela poskakovati od veselja okoli ognja in prepevati, neko pesem, porojeno nekje v Kordunu ali Liki. Mali Irenki pa so od veselja lezle debele solze po licih. KONEC. Egipt in petrolej Komisija za petrolej, ki posluje pri egiptskem trgovinskem ministrstvu, je razpravljala o načrtu za novo veliko petrolejsko čistilnico. Te dni je svoje delo zaključila in iznesla v svojem poročilu sledeče predloge: 1. prič-no naj se pogajanja z ameriškimi družbami, ki izkoriščajo petrolejska ležišča Saudove Arabije zaradi kapitalske udeležbe s strani teh družb prj zgraditvi ra-finarije; 2. rafinerija naj dobiva surovino iz egiptovskih petrolejskih vrelcev kakor tudi iz Saudove Arabije in iz Perzijskega zaliva; 3. družba, ki bo lastnica rafinerije, naj bi imela kapital 12 milijonov dolarjev, ki bi ga vpisalj ameriški, francoski in egiptovski interesenti kakor tudi egiptovska vlada; 4. družba bi prav tako imela nalogo razdeljevati petrolejske izdelke drugim družbam, ki poslujejo v Egiptu, za izvoz odvišnega pa bodo skrbele inozemske družbe; 5. Tako je treba proučiti načrt o podaljšanju arabskega cevovoda do kakega egiptovskega pristanišča. Ta načrt seveda ni v neposredni zvezi z rafinerijo, pač pa so se glede njega že pogajale ameriške družbe z ministrom Hafez Afifi -pašo. V krogih komisije namreč pravijo, da bi podaljšanje cevovoda (pipeline) olajšalo nastanek nove industrije hkrati pa okrepilo egiptovsko liro na svetovnem trgu. Njena vrednost je namreč nekaj padla, odkar ni več vezana na funt šterling. V Italijo eno, doma drugo ameriška trgovinska politika Predsednik odbora za poljea delstvo poslanec Pace je izjavil, kakor poroča aUnited Press« iz Washingtona, da je nasproten zmanjšanju uvoznih carin na u-metna vlakna italijanskega izvora. Poudaril je, da bi laka odredba še bolj oškodovala izvoz ame riškega bombaža v Italijo. Ta je namreč padel. od 427.000 bal leta 1946-1947 na sedanjih 59.000 bal, kar je zlasti posledica «o-gromnega povišanja storitve italijanske industrije umetnih vlaken». Razen tega bi pričela italijanska industrija delati konkurenco ameriškemu bombažu na lastnih, domačih, tržiščih, in navsezadnje bi take olajšave morali potem dovoliti tudi vsem drugim državam, s katerimi imajo dvostranske tarifne pogodbe. Vendar Pa De Gasperi, Zellerbach, Dunn in drugi še nadalje trde in iz-javljajo, da lahko samo ZDA rešijo Italijo. Sforzova koncepcija Evrafrike v gospodarstvu «Nue Zuencher Zeitungv poroča, kakor trdi, iz zanesljivih virov. da razpravljajo v okvirit pogajanj glede italijanskih kolonij vlade Italije, Francije in Anglije tudi o načrtu italijansko-tripolitanske gospodarske unije■ Statut, ki bi urejeval odnose med italijanskim in arabskim prebivalstvom Tripolisa, bi vseboval tudi podrobne določbe glede te u' nije, ki bi se naslanjala na podobno upravo, kakor jo imajo Francozi t> Tunisu. Plovni kanal Benetke-Locarno vendarle v gradnji? Kakor sklepajo iz kreditov 550 milijonov lir, ki jih je italijansko vlada določila za dela na odsekd Tataro-Canalbianco, je De Gasparijev režim izpremenil prvotno odklonilno stališče, ki ga je zavzemal še o priliki zborovanja itali' jansko-švlcarskega odbora za l® kanal v Benetkah dne 24. oktobri pr. I. Verjetno je enodušna zahteva razburjenih Benečanov, ki skrbi napredek mesta, prisilil® vlado do izpremembe stališča, čeprav ji Benečani niso kdo ve k M po volji, ker imajo kakor znan°< komunističnega župana la P®* stance. Velesejem v Poznanju V Poznanju na Poljskem bo od dne 30. ajrrila do 10. maja L ^ mednarodni velesejem, ki se 9® bodo udeležile sledeče države: 1®* lika Britanija, ZSSR. Italija, Švedska, Švica, Finska, Avstrija, Bolgarija, CSR, Jugoslavija, Madžari ska in sovjetska cona Nemčije' Pričakujejo tudi udeležbo FilIP*' nov. Mehike, Turčije, Belgije, Holandske in malega San Marini' UREDNIŠTVO: ULICA MCJNTkCCHi sr b, SV,Aito,pe,. trgovsk, 40 flnančno-pravnl 60. osmrtn.ee 70 It,. OGLASI: od 8.30-13 in od 1V18. tet 27-847. Cen. oglasov. Za vsak mm vis.n. ZAL02N,STV0 XR*ASKEGA TISKA D Z o. Z. - TRST. ULICA H. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. I nakOCNINA Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B; 144, 414, 792, 1440 jugotir; FLRJ: 55, ibs, 330 e50 din. lir. PoStnl tekoči r^čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dt.evnlk«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601-19 . — Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod.