316
NASE SLIKE.
Repi nova slika: Ruska p ro cesija (str. 265.) prav realistično predstavlja javen bogoslužni obhod na Ruskem. Slikarjev glavni namen je bil, da izrazi ljudske tipe, ki se vidijo pri procesiji, in se ni strašil, da poda tudi odurne poteze ruskega značaja. Najbolj silijo v oči berači, ki se poganjajo ob strani. Boljar koraka prevzetno med množico, zadaj pa žvižga nagajka policista na konju nad glavami ljudi, ki ne drže predpisanega reda. Vmes se pa vidijo tudi globoko pobožni obrazi pristnih Rusov. Ves značaj ruske državne cerkve je tu izražen v potezah, povzetih direktno po naravi od umetniškega dušeslovca, kakršnega se kaže Ilija I. Repin v vseh svojih slikah.
Viktor Smole j (str. 280.) je portretiran od Jurija Šubica. Slika je sedaj v kranjskem deželnem muzeju. Viktor Smolej je velik dobrotnik kranjskega deželnega muzeja. Ob svoji smrti 1. 1885. mu je zapustil svoje precejšnje premoženje, ki ga vživa njegova sestra Balbina, katerega obresti se bodo po njeni smrti porabljale edino le za muzej.
Perzi (str. 289.) so ilustracija k spisu o Gribo-jedovu. Vidimo jih, kako modrujejo pri svojih pipah.
Izbruh Vezuva je letos zopet razburil ves svet. Naša slika nas spominja znanega izbruha 1. 79. po Kristusu, ki je zasul z lavo Pompeje in Herkulan. Lava se je vlila s tako naglico z gore, da ji prebivalstvo ni moglo uiti. Strašni so morali biti prizori, ko je ljudstvo bežalo pred ognjeno reko, a ga je zalila, da so ubogi beguni našli v njej žalostno smrt. Smrtna groza, skrajni napor, divji obup se vidi na ljudeh in živalih, ki gledajo pred sabo neizprosno pogubo. Odtlej je Vezuv bruhal še večkrat, a posebno hud je bil njegov izbruh pretekli mesec, ki je uničil mnogo cvetočih vasi, krasne vinograde in mesta Boscotrecase, Torre del Greco in Torre dell'Annun-ziata. Odprlo se je novo žrelo, iz katerega so se dvignili ogromni oblaki pepela, ki so padali daleč naokoli. V Neapolju je bilo vse posuto s pepelom, ki ga je veter nesel tudi daleč v severne kraje. Lava je uničila tudi vzpenjačo, ki jo je Cookova družba speljala do vrha Vezuva. Slika str. 296.-297. nam kaže to železnico, spodaj pa observatorij, s katerega je profesor Mateucci opazoval delovanje Vezuva. S tem izbruhom je bil morda v zvezi tudi strašni potres, ki je uničil mesto San Francisco v Kaliforniji. A o tem prihodnjič še kaj več.
Dve sliki iz Berolina pojasnujeta potopis g. Lav-tižarja. Pod lipami (str. 305.) je znana glavna ulica berolinska, stolna cerkev (str. 301.) je pa čisto nova stavba blizu cesarske palače, ki se vidi na desni. To je berolinski „Lustgarten".
Cesarska palača na Dunaju (str. 315.) se neprenehoma povečuje. Pod vlado sedanjega cesarja so prizidali že veliko krilo. Zgradba je za nekaj časa zaostala, a zdaj so dobili vodstvo v roke novi graditelji, ki jo bodo nadaljevali. Poslopje je mirno-veličastno v velikanskih dimenzijah na sredi dunajskega mesta.
Gosudarstvenna duma (str. 313.) bo ta mesec otvorjena na Ruskem. Volitve so končane, in kmalu se snide prvikrat novi ruski parlament. Za zborovalnico je določil car Tavričesko palačo v Peterburgu.
Slovenska drama.
Sezona je končana. Zaprla so se vrata slovenskega gledišča za nekaj mesecev in šele oktobra se prične nova sezona. Ali gospodje odborniki nas nekaj strašijo, da prihodnje leto ne bo gledišča radi skrajno kritičnega denarnega položaja. Mislimo, da je to prazen strah in da prihodnji občni zbor sklene, da se nadaljuje gledišče kljub letošnjemu deficitu. Pa kaj več o tem prihodnjič.
18.  marca zvečer je gostovala v „Madame Sans Gene"Ljerka Šramova. O igri sami smo govorili že v lanski sezoni, o g. Šramovej pa lahko trdimo, da je igrala svojo vlogo vseskozi izborno.
19.  marca je gostovala v »Zvonovih korne-viljskih" ga. Pollakova. Občinstvo je nabilo gledišče do zadnjega kotička. Ga. Pollakova je pogodila svojo vlogo prav dobro in žela burne aplavze.
18. marca, popoldne se je igral drugič Finž-garjev »Divji 1 o ve c", srednje zadovoljivo. Letošnje popoldanske predstave so bile boljše kot smo jih bili vajeni izza prejšnjih let, a zaL da hočejo še vedno nekateri igravci baŠ v nedeljo popoldne s svojo drastiko priti do veljave. Morda nam tudi tega v prihodnje ne bo treba grajati.
Zadnji čas smo doživeli tudi tri novitete. Dne 27. februarja, 6. marca in 1. aprila, popoldne se je igral Kurt Kraatzov „Kilometerfresser" ali kakor se glasi slovenski naslov, „Luce in Lipe".   Kraatz
317
NOVI DEL CESARSKEGA GRADU NA DUNAJU.
pozna tudi najmanjšo zahtevo odra in ve dobro, kaj bo efektiralo in kaj ne. „Luce in Lipe" je pa igra brez vsake fine pointe, brez literarne vrednosti, a polna banalnosti. Okornova žena, vulgo »državni pravdnik", je glava družine, in ker je sama brez otrok in tudi njena bratranka Malči, ki je omožena s „Kilo-meterfresserjem", nimate sreče, zato zahteva „državni pravdnik" od Malči, ki se hoče šele omožiti, garancije, da postane mati. Okorn in pesnik Toncelj, Malčin zaročenec, si izmislijo laž in po tej laži se zavije in razvije dejanje, polno situacijske komike in včasih celo sirovosti. Končno se vda »državni pravdnik", ko vidi, da je prevarjena, in konec je dve in polurne komedije. — Tendence nima igra nikake, vrednosti še manj, pač pa ugaja občinstvu, ki je po pretežni večini povsod tako, da se smeje pesniku, ki nastopi govoreč svoje verze, igravcu, ki pretirava, možu, ki ga vlada žena i. t. d. Kraatz pač pozna psiho gledi-ških posetnikov in ve, kako mora vplivati. Žalostno pa je, da ravno to vpliva. Pač res, da je pri nas tem bolj polno gledišče, čim večja neumnost se igra. Intendanca pa igra pri tem vlogo Žida, ki ne gleda na kvaliteto, ampak le na kvantiteto. Upamo, da takih neumnosti ne bomo videli več na našem odru.
18. marca so igrali »Lukrecijo Borgio". Igra je spisana za rafinirane Francoze, efekti so včasih prisiljeni in iskani, res premočni za naše živce. A iz vloge Lukrecije Borgie se da narediti sijajna kreacija in ga. Spurna jo je res igrala umetniško. Žal, da si ni izbrala druge igre.
16. marca je bilo gledišče prazno, kajti igrali sta se dve literarni deli umetniške vrednosti, ki sta »dišali po literaturi". Igrala se je B e g o v i č e v a »V en u s v i c tr ix", ki je doživela v Belgradu in Zagrebu sijajne uspehe. To je fino kabinetno delce. Magister Francesco je strasten humanist, ki živi le starožitnostim ter grškim in rimskim klasikom. Njemu je Homer vse, Vergil mu je bog, in magister besni, ko se mu izgubi star denar. Pri tem ga seveda včasih
tudi kdo nalaže in mu izda kako ničvredno stvar za dragocenost. Francesco ima lepo ženo, kj je nesrečna vsled pretiranih humanističnih idej svojega soproga, mlada in lepa in želi vživati življenje. Francescov učenec Alberigo samo navidezno posluša svojega mojstra in prične razmerje z njegovo ženo. Vsled neprevidnosti dekle nastane v hiši požar ravno v tre-notku, ko zbeži Alberigo s Francescovo ženo. Starec rešuje svoje imetje, a ko izve, da ga je žena varala, pograbi kip Venus victrix in zbeži ž njo za ženo. Milje je izborno pogoden, značaji so konsekventni, morda je le Alberigo nekoliko pretiran. Žal, da Francesco (Lier) ni bil na svojem mestu.
Se isti večer smo videli T u r g e n j e v a „T u j i kru h". Gotovo se je igri sami na kvar opustil konec ruskega izvirnika in napravil tako kot je priredil igro Zabel za odre. »Tuji kruh" je brezdvomno najlepša drama, ki se je igrala letos na našem odru, a samo enkrat. Drama nima bogvekaj dejanja, a tragika je tako pretresljiva, značaji tako ženijalno risani, milje tako krasno zadet, da ostane igra vsakomur, ki jo je videl le enkrat, za večne čase v spominu. Kuzofkin, ubožen plemenitaš, živi v hiši Jelickega, ki se je ravnokar poročil z Olgo Petrovno. Pride na poset brezsrčni gostobesednež Maksimov, ki upijani Ku-zofkina, da bi starec pijan zbijal šale in delal družbi zabavo. Ko se tako norčujejo iz njega, jim užaljeni starec pove, da je Marija Petrovna njegova hči. Starec nima več prostora v hiši; sicer ga še nadalje podpirajo, pa mora radi ljudi stran. Pa ravno, ko jemlje slovo, opešajo starcu moči in se mrtev zgrudi na tla. Igra je naredila silovit vtisk. Po predstavi so ljudje tiho šli iz gledišča vsi pretreseni. Mojstrsko nam je orisal Turgenjev starca, ki mu mori vest težka skrivnost očetovstva, moža, ki je srčno dober, a vsem v posmeh, ki mu je nekoliko um otopel in živi ob miloščini tujcev. Vsak kozarec, ki ga izpije, se mu pozna, vedno bolj se razburja, in ko mu doni na uho od vseh strani porogljiv posmeh, se mu zbudi
318
razžaljeni ponos in zakliče: »Marija Petrovna je moja hči!" Vse najfinejše nijanse, vse prehodne točke pijanosti, ves up in strah oživljene ljubezni, vse to je izraženo v Kuzofkinu. Vse druge osebe so postranske in se zbirajo krog glavnega junaka. To je vloga, v kateri igravec lahko briljira. Kuzofkina je igral gospod Verovšek, kako, to je težko popisati, morali bi ga videti sami. Bil je umetnik do zadnje.pičice in smelo trdim, da presega njegov Kuzofkin njegovega priznanega Blaža Mozola. Obžalovati moramo le, da Aleksandrov in drugi igravci silijo v ospredje takrat, ko imajo izpregovoriti le tri besede in motijo s tem igravce večjih vlog, takrat pa, ko imajo sami velike vloge, prisluškujejo tja v sredo odra in se »love" za besede. Upamo, da bo intendanca ponovila v pri hodnje še to igro.
Omeniti moramo tudi celega dramskega osobja, ki si je izbralo za svojo benefico »Lepo Lido". Ne pretiravamo, če nazivljemo ta pojav direktno glediški škandal. Našim igravcem se je šlo seveda za denar, in ker poznajo svoje občinstvo, so vedeli, da jim nabije „Lepa Lida" gledišče. Umetniki, ki med sezono niso marali igrati dobrih iger, ker niso imeli vlog, v katerih bi lahko skakali in rjuli po odru, so si izbrali za svojo benefico igro, v kateri prideta na oder dva glavna junaka, eden napravljen kot slon, drugi kot balerina. Se naše občinstvo se je zgražalo nad igro in reklo: Take neumnosti pa še ne. V igro samo se niti ne podajamo. »Lepa Lida" je končala sezono. Finis coronat opus! Hvala Bogu, da vsaj cela sezona ni bila v znamenju »Lepe Lide", a žalostno izpričevalo je za okus igravcev in občinstva taka benefica.
Po občnem zboru »Dramatičnega društva" se bodemo ozrli še nekoliko v zakulisno življenje našega gledišča in morda bomo našli za odrom več obdelovanja vredne tvarine, kot pa smo je videli na odru.
Slovenska opera.
Eno najnovejših glasbenih del je Puccinijeva „Tosca". Puccini je že znan s svojo »Boheme" Ni bogvekaj melodioznega v njegovih operah, zato je pa umetniška vrednost njegovih del tem večja. Libretto je prirtjen po znani Sardoujevi drami. Olasba mestoma prekipeva, instrumentacija je moderna in mojstrsko riše milje. »Te deum" koncem prvega dejanja je lep, morda preumeten. Višek opere je drugo dejanje, kjer čujemo iz akordov godbe dejanje. ki se vrši pred nami. »Tosca" je ena najlepših oper, ki so se vprizorile v letošnji sezoni. Pela se je štirikrat: 22. marca kot častni večer g. Skalove, 24. marca kot častni večer g. Oufednika, ter 27. in 30. marca. S »Tosco" je opera častno zaključila sezono.                                                             d-d.
3S2
Slovanski sledovi na ozemlju davne Recije in Vindelicije. Pod tem naslovom je G. Sm61ski objavil v krakovski narodopisni reviji „Lud" (Tom XI. zeszvt 4. 1905) daljši članek, v katerem na podlagi najnovejših preiskavanj dokazuje, da sta bili stara Vindelicija in Recija (južno Bavarsko in sedanje avstrijske alpske dežele s Švico vred) slovanski deželi že v dobi okoli Kristusa in davno poprej. Že ime Vindelicija in Vindelici označuje Slovane: Vindi, Vendi so pri zahodnih narodih vedno Slovani. Lici, Lechicati, tudi Lechi in Lierchi so Lehi, Leski, ki so bivali ob reki Lehu, ki izvira v današnjem Predarlskem in se združuje z Donavo ne daleč od Donauwortha, blizu Ingolstadta na Bavarskem. Besedo Leh, Lah nahajamo v slovanskem imenoslovju zelo cesto in ravno tako v imenoslovju nemških krajev, kjer so nekdaj bivali Slovani (Rothlech, Lech-taler Alpen, Lechsend, Lechsebene, Lechfall, Lech-briick itd,) Pri izviru reke Leh je tudi vas istega imena, ki ima 400 prebivavcev s cerkvijo, katero so v XV. stoletju sezidali grofje iz Wallisa. Prebivavci te vasi se smatrajo za sorodne s prebivavci kantona Wallis v Švici. En del Wallisa se še zdaj imenuje slovanski kraj in imena nekaterih vasi so čisto slovanska (Crimenca, Luc, Visove, Grona itd.). Edvard Boguslawski piše v tem pogledu: „V kantonu Wal-lis, kjer je v davni d6bi bivalo pleme Sedunov z mestom Sedunum, se nahajajo ostanki Slovanov, ki govore v pokvarjenem slovanskem narečju. O Se-dunih govori Livij: govori o njih tudi Šafafik, omenjajo jih razne listine, ki o njih pišejo, kot o „ho-mines, qui vocantur Windi". V vasi Lehu rabijo toliko nenemških besedi, da ni dvoma o njih izviru (mammo = mati, mučalo — beli kruh, grischo = otrobi, schuappa = župan, sch5pf=čop, geara = gora, bO-lendci=boleči itd.). Ves kraj od Leha do Allgaua kaže tudi slovanske sledove. Mesto Bludenz se je prej imenovalo Plutenes in Blutenes in ni nič drugega nego Blotnica, ker je sezidano na močvirju reke 111. Na meji Švice je gora Tabor, dalje Guschakopf, reka Strela, stari grad Vrin itd. V Engadinu so mesta: Zernetz, Crasta, Gliina, Pila, Sila. V Spodnjem Engadinu je celo jama, ki jo prebivavci imenujejo »čarna djiira" (črna luknja).                         Fr. Št.
Neofit Rilski. Bolgarski narod je 4. jan. (st. št.) obhajal petindvajsetletnico po smrti Neofita Rilskega, pedagoga in patriarha bolgarske književnosti. N. Rilski je bil rojen 1. 1793. v Banji. Prvo omiko je prejel v rojstveni vasi, potem so ga starši dali k slikarju ikon, da bi se učil slikarstva. L. 1808. je pomagal pri slikanju rilskega samostana; tu \e spoznal redovno življenje ter je sklenil vstopiti v samostan. Ko se je še bolj izobrazil, je postal učitelj v Samokovu, kjer je bival od 1. 1828. do 1832. Leto 1835. je važno za bolgarsko  prosveto.  Bolgarski rodoljub Aprilov je