{
Največji iloremid doetnik^l ▼ Združenih državah	|
Ve^ja za Tie leto • • •	$6.00 H
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NARODA
m The largest Slovenian Daily in* I the United States.
a Issued every day except Sundays e and legal Holidays.
List slovenskih delavcev v Ameriki«
75,000 Readers.
Entered aa Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: OORTLANDT 2876.
NO. 21. — ŠTEV 21.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 26. 1925. — FONDELJEK, 26. JANUARJA 1925.
VOLUME XXXin. — LETNIK XXXIII.
SMRTN0N0SNI SPOPADI
V HERRIN ILL
Glenn Young in nadaljna dva sta bila ubita v re-volverski bitki v Herrinu. — Junak stotih bitk je prvi streljal na pomožnega šerifa, ki je odvrnil z ognje mstrel ter padlel mrtev na tla. — Pet nadaljnih obstreljenih.
CARBONDALE, 111., 25. januarja. — Tridest mož državne milce, pod poveljstvom majorja Da-visa, je odpotovalo včeraj ponoči od tukaj v Herrin, 111. Major Davis je dobil navodila, naj stori vse, kar se mu zdi primerno, da ohrani mir.
• V Springfieldu je namignil generalni pribočnik Black, da bodo poslane na lice mesta nadaljne čete, če ne bo mogel prvi oddelek obvladati položaja.
HERRIN, 111., 25. januarja. — S. Glenn Young, junak številnih bitk v Herrinu, je zgrešil včeraj ter plačal s svojim lastnim življenjem, ker je slabo meril. Ustrelil je sicer prvi, a njegov nasprotnik pomožni šerif Ora Thomas, je streljal boljše.
Že dalj časa jo živel Young povsem mirno ter pisal svoj življenjepis. Razburil pa se je, ko je slišal, da se mudi v mestu Thomas, s katerim je izvojeval več kot eno vročo bitko.
Na čelu ducata svojih pristašev, med katerimi je bil tudi George Forbes, je odšel, da poravna stare račune. Ves dan je paradiral Young po cestah in šele proti večeru je zapazil Thomasa, ki je prišel po eesti navzdol.
V veži European hotela je potegnil Young revolver in ustrelil. Thomas je bil skoro prav tako nagel, in drugi so se pridružili streljanju. Young, Forbes, Thomas in neki Warren so padli, in Thomas je umrl kmalu nato. Young in Forbes sta bila mrtva, ki so ju pobrali. Warren ter neki nadaljni mož umirata ter nimajo zdravniki niti najmanjšega upanja, da ju ohržfnijo živa. Trije nadaljni ranjeni se nahajajo v bolnici.
Zvečer je bilo prepovedano ljudem hoditi po eesti. Člani Klana so patrulirali po cestah mesta ter vseh potih, ki vodijo v mesto. Ljudje, ki so se mudili na cestah, so morali predložiti'patrulam izkaznice.
CJlenn Young je dolgo živel, če vzamemo vpoštev življenjsko dobo mož njegove profesije. ' F.il je profesijonalcn zbadljivec, agent justičnega departmenta v gorah North Caroline ter pristaš Klu Klux Klana. Ce bi ne znal streljati tako dobro in če bi ne imel tako mirnih živcev, bi nikdar ne dosegel dobe štiri in štiridesetih let.
Pred enim letom je naskočil premogarski okraj, povsem primerna postava, da obvladuje "krvavi Williamson okraj". Bil je načelnik klanskih sil in njegova samozvana naloga je bila iztrebiti žganje iz divje občine. Člani Klana se niso brigali za preiskovalna povelja. Vdirali so privatne hiše, gostilne in prodajalne. Revolver je bil edini varant, s katerim so bili opremljeni.
Spopadi z avtoriziranimi silami občine je postal neizogiben. Young in njegovi pristaši so bili aretirani radi njih samopašnega nastopa. Prišli so pred sodnika, težko oboroženi, in z dvema strojnima puškama. Na čelu teh eetašev je korakal Glenn Young. Odkar je pričel s svojo karijero kot voditelj morale, je ubil eno trideset ljudi.
Glen Young je bil oproščen. Še v isti noči se je polastil mesta. Proglasil se je poslujočem županom, policijskim načelnikom ter pričel zaprisegati pomožne šerife. Sile pravega šerifa so mu nasprotovale, a ker je bilo vee pristašev Younga, so morale poiskati zavetja v bolniei. Eden teh je bil Ora Thomas, ki je bil znan kot bandit, drzen in pripravljen na vse. Vsak pomožni šerif v Herrinu mora biti človek takega kova.
Dve življenji sta bili izgubljeni v bitki krog bolnice in številni nadaljni so bili težko ranjeni. Young je bil par dni neomejeni gospodar Herrina, — dokler niso prišli miličarji ter ustanovili edini red, katerega pozna Herrin.
Pred par dnevi je priredil Young parado v sosednem kraju Benton. Osebno je načeloval paradi, oborožen do zob. Za njim je prišlo 130 njegovih jetnikov, mož, katere je aretiral tekom svojih pogonov, ker so nasprotovali njegovi avtoriteti. Na obeh straneh jetnikov so korakali njegovi pristaši, prav tako težko oboroženi kot on.
Kmalu nato je prišla v Herrin milica. Young je izginil iz mesta. Pojavil se je v nekem hotelu, oborožen kot ponavadi.
Več tednov se ni ničesar več slišalo o njem, do napada, ki je bil vprizorjen nanj, ko se je vozil v avtomobilu s svojo ženo. Velik avtomobil je prihitel mimo Youngove kare in iz tega avtomobila je bilo oddanih več strelov, ki so pogodili svoj cilj, — kajti Young je bil par naslednjih mesecev v zdravniški oskrbi.
Medtem pa je bil Young obtožen v Williamson okraju. Bil je aretiran, ko se je vrnil, in Ora Thomas ga je osebno privedel na sodišče, kjer je moral položiti jamščino. V
Tekom svetovne vojne je bil vladni lovec dezerterjev. Več kot 150 jih je ujel tekom tega časa na malokedaj se je poslužil pri tem orožja, ker so se ga vsi bali.
Petnajst let je bil v službi justičnega departmenta ter odstopil leta 1920. Od takrat naprej je skušal uveljaviti prohibicijo pod pokroviteljstvom Klana.
Bombni atentat na Kitajskem.
LONDON, Anglija, 25. jan. -V poročilu iz Knala Lumpur se glasi, da sta bila ranjena dva evropska uradnika vsled bomibe, katero je vrgla neka kitajska de-99 domneva, da je
anarhist inja. Deklica je bila močno poškodovana ter je pozneje izjavila, da je bil njen namen umoriti governerja.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDBUŽENIB DRŽAVAH-
SEDANJI IN PRIHODNJI DRŽAVNI TAJNIK
Na levi je Frank D. Kellogg, ameriški poslanik v Veliki Britaniji, ki bo naslednik sedanjega državnega tajnika Charlesa Evansa Hughesa.
IZ NEMŠKE POLITIKE.
Komunisti in klerikalci kontrolirajo novi pruski kabinet. — Vlada Brauna bo zopet poskusila svojo srečo.
BERLIN, Nemčija, 25. januarja. — Ce ne bodo komunisti v pruski poslanski zbornici podpirali re-akcijonarjev v opoziciji slednjih v sedanji koaliciji, ki obsega tri stranke, socijaliste, klerikalce in demokrate, bo najbrž zopet uveljavljen kabinet von Brauna, ki je včeraj resigniral po neugodnem glasovanju glede zaupnice.
Klerikalna stranka ima v svojih rokah ključ k položaja in če bo sklenila svoje nadaljno sodelovanje s socijalisti in demokrati, bo vpri-zorila vlada Brauna nadaljni poskus, da se ohrani v sedlu.
^led nezadovljnimi poslanci, ki so zapustili klerikalni Uibor radi vprašanja zaupnice, nudene kabinetu Brauna, je bil tudi major Franz von Papen, prejšni nemški vojaški atašej v Washingtonu, ki je eden voditeljev klerikalnega desnega krila.
Takozvana weimarska koalicija, ki je vladala Prusiji izza leta 3921, obvladuje sedaj 222 mandatov od skupnih 450. Tej koliciji stoji nasproti opozicija nacijonalistov. članov nemške ljudske stranke, fašistov in komunistov. Vrjetno je tudi, da bo razpuščena poslanska zbornica, če bi se pojavilo mrtvilo.
PARIZ. Francija, 25. januarja. — Zavezniški poslanci so izročili včeraj nemški vladi zavezniški odgovor na nemški protest proti ne-izpraznenju Kolina in kolinskega predmostja. Poslanica uveljavlja stališče zaveznikov, ne da bi se pečala s podrobnostmi kršitve razoro-ževalnih določb versaillske mirovne pogodbe.
Zavezniki so opustili svoj prvotni namen, da podrobno obrazlože takozvana razkritja medzavezniške vojaške kontrolne komisije, ker pričakujejo, da bo koncem meseca februarja predloženo konečno poročilo kontrolne komisije.
Francoski vladi ni baje niti malo znan namen vlade »dr. Hans Luthra, novega nemškega kancelarja, da ponudi Franciji dogovor glede medsebojnih vojaških jamstev.
Ministrski predsednik Ilerriot je baje pripravljen razpravljati o vsakem ugodnem predlogu, ki bi prispeval k konsolidiranju miru, a v oficijelnih krogih prevladuje naziranje, da je to le oživljenje Cuno-jeve ideje. Nikdar se ni domnevalo, da bi mogla imeti ta ideja kak uspeh, ker nočejo Nemci nikakor zajamčiti mejne nedotakljivosti Poljske, ki je zaveznica Francije ter je vsled tega ni mogoče izpustiti iz dogovora.
Novi francoski
poslanik.
V New York je dospel novi francoski poslanik v Združenih državah ter izjavil, da ni mnne-nja Pariza glede francoskega dolga oficijel-no.
M. Emile Daeselmer, novo imenovani francoski poslanik v Zdr. državah, je dospel v soboto v New York ter bil v dolenjem zalivu deležen solnčnega mrka. Mozaik-ni prazn&veren ter je izjavil, da pomen j a solnčni mrk dobro za njegovo misijo v jZdruženih dr-žavah.
Novi poslanik je visok šest čevljev ter po svoji zunanjosti slieen zapadnemu pionirju. Star je dva in šestdeset let in spremljale sta ga njegova žena in dve hčerki.
- Zadnje dve leti je bil M. Daeschner y zunanjem uradu. V vojnem €aau je bil francoski po-
slanik v Lizboni in pozneje v Bukarešti.
Celo svoje življenje je preživel v diplomatični službi, v katero je vstopil leta 1887 kot atašej pod poslanikom Jusserandom.
Novega poslanika so vprašali poročevalci glede stališa Francije napram dolgu v Ameriki in-če so izjave M. Marina izraz mnenja v francoskih vladuih krogih.
—	Po mojem mnenju, — je odvrni*. — ni primerno zame govoriti o političnih zadevah, ker nisem še predložil svojih poveril-nih listin. Razventega pa sem že več dni iz Franenje ter ne vem, kaj se je pripetilo tam -med tem časom.
Izjavil pa je, da prevladuje v Franciji v splošnem mnenje, da je treba plačati dolgove in da jih je Francija dosedaj se vedno poravnala.
Mnenje M. Mar fina smatra privatnim, ne pa oficijelnim mnenjem Francije. Rekel je, da je 'glavna stvar uravnati zadevo med oficijelnimi zstopniki obeh dežel.
—	Prepričan sen:, — je rekel, da si želi ministrski predsednik Ilerriot miroigubce uravnave.
Chapman bo
procesiran radi umora.
Justični department je sklenil, da se mora Chapman zagovarjati radi umora nekega policista v New Britain.
ATLANTA, Ga., 23. januarja. Justični department je sklenil poslati v Connecticut Geralda Chapmana, poštnega roparja ter morilca. Tam se bo moral zagovarjati radi obdolžbe umora po prvem redu.
Tozadevno sporočilo je dospelo v Atlanto malo po tem, ko so st* zaprla vrata za najbolj znanim gostom zvezne kaznilnice. Chapmana, ki je završil veliki postni rop v New Yorku le/ta 1921, za htevajo v New Britain, Conn., ker je ustrelil tam policista Jamesa Skellv-ja, oktobra, meseca preteklega leta.
Dokler ne bodo odvedli Chapmana proti severi^ bo ostal tukaj neobičajno strogo zastražen. Niti najmanjša prilika se mu ne 'bo nudila, da bi iznova pobegnil. Sedaj je bolan, a jetniški uradniki vedo dobro, da je zadnjikrat {uspešno pobegnil iz neke boJnice v Athens, Ga., potem ko so ga ob-strelili uradniki, ki so ga zasledovali.
Tudi če bi bil Chapman oproščen obtožbe umora, bo moral odslužiti svojo kaz&u pet in dvajsetih let radi newyorskega poštnega ropa. Sedaj je skrajno razočaran ter pravi. ne bo živel tako dolgo, da bi b?! Izpuščen iz ječe.
Uradniki, ki ga privedli iz Indiane, so izjavili, da bo kmalu tudi zasaeen Gesorge Anderson, njegov tovariš pri poštnem ropu, ki je pobegnil par mesecev za Cliampanoin.
Anderdson se je baje mudil v Muncie ob času, ko je bil aretiran Chapman, a posrečilo se mu je izogniti se uradnikom, ki ga sedaj zasledujejo.
Ko je stopil iz vlaka, je kazal Chapman vse znake preganjane živali, kaijti dva in dvajset mesecev se je skrival pred detektivi in policijo, ki ga je iskala po <?eli deželi.
Chapman je molčal in njegov obraz je ostal nepremičen, ko je zrl na radovedno, (ljudsko množico.
Zelo se je izpremenil izza časa, ko je pobegnil iz jetnišnice. Veseli, dobrodušni bandit, znan v preteklih letih kot "grof iz Gra-niercv parka", je bolan človek, ki trpi na kronični sladkorni bolezni ter je prepričan, da bo preživel v ječi le par kratkih let.
Ko je dospel v jetnišnico. so ga vrgli brez nadaljnih cerimoni v osamljeno celico, ki je znana med jetniki kot "luknja". Tam bo ostal za nedoločeno dobo nakai-bo prideljen krojaškemu oddelku, kjer bo strogo zastražen ter ne bo imel niti najmanjše prilike za beg.
Amerikanci hočejo dobiti na Švedskem koncesije
STOCKHOLM, Švedska, 25. januarja, — Inženir Cost a Hillbert, ki zastopa neki ameriški sindikat, hoče skleniti v Gottenburgn pogodbo za gradnjo velikega mostu v tamošnjem pristanišču. Most bo dolg 1800 čevljev ter bo 150 čevljev nadmorsko gladino.
PREDSEDNIK ZA SVET. RAZSODIŠČE
Predsednk Coolidge je ponovil svojo prošnjo, naj se Združene države pridružijo svetovnemu razsodišču. — Njegov namen je sodelovati pri gibanju za mir. — Vojne morajo prenehati še tekom sedanje generacije.
WASHINGTON, D. C., 25. januarja. — "Ker pozna sedanja generacja natančno iz svojih lastnih izkušenj, grozote vojne, mora pospešiti gibanje, da se prepreči vojne."
Tako je rekel včeraj predsednik Coolidge delegaciji družb, ki so se zbrale tukaj, da razpravljajo o "vzrokih in načinih od pravljenja vojne."
"Če ne bomo storili tega," je dostavil, "bomo v pošteni meri zaslužili vso nesrečo, ki nas bo zadela, ker bi ne storili lega, kar moramo.
"Generacije, ki slede onim. ki so bile priče opustošenja vojne, dobijo ponavadi povsem napačno sliko o slavi in junaštvu," je rek.-l predsednik. Poudarjal je, da je treba hitro storiti potrebne korake, da ne bodo ostali nauki zadnje svetovne vojne brezuspešni.
Predsednik je omenil washingtonsko razoroževalno konferenco ter Dawesov načrt kot važna svetovna uspeha ter potrdil svoje stališče v prilog ameriške sovdeležbe pri svetovnem razsodišču. Značilno je pripomnil v zvezi s tem. da "postaja neodvisnost narodov bolj odločna in pronoin-irana z vsakim letom."
Xikdo ne more ostati sam," je rekel. "Nikdo ne more riskirati slabega mnenja cele civilizacije.
"te bodo izgubljene izkušnje zadnje vojne, potem bo svet izgubil neizmerno. Če ne bomo dosegli tega, bo nas zadela usoda, ki Čaka vse, ki ne upoštevajo znamenj časa.
"Splošno se glasi, da je mir, ki končuje eno vojno, pričetek nadaljne. Naša pripravljenost, da se pridružimo katerikoli inieijati-vi, da se uveljavi mir in varnost med narodi, bo bo mojem mnenju proizvedla najboljši učinek na celi svet.
"Prepričan sem, da je bila razoroževalna konferenca povsem času primerna in da je v isti meri tudi blagodejno uplival Dawesov načrt, kojega namen je bil uravnati ekonomsko stran cele zadeve.
"Prepričan sem, da mora naslednji korak obstajati v tem, da se udeležimo svetovnega razsodišča. To sodišče bo, po mojem mnenju postalo medij posredlovanja, kateremu se bodo vklonili vsi narodi in na ta način bo mogoče tudi ustanovljena nadvlada, ki bo deležna sodelovanja in pomoči vseh civiliziranih narodov.
"Predlog, da se sploh prepove vojne, je našel simpatične odmeve med vsemi, ki se zavzemajo za ideal.
"Če je naša civilizacija vredna svojega imena, potem ni fizična sila edina moč, da se izvede proti-vojno politiko.
V avtomobilni industriji ni še nobene prosperitete
DETROIT, Mich., 25. jan. — Prosperiteta o kateri so govorili, da bo sledila izvolitvi predsednika Coolidge-a še ni nastopila. Meseca februaja lanskega leta je bilo zaposelnih v avtomobilni industriji 242,000 oseb, letos jih je pa samo 197,000.
Poslaniška konferenca v Moskvi.
PARIZ, Francija, 25. jan. — Leonid Krasin, ki zastopa pri tukajšnji vladi sovjetsko Rusijo, je odpotoval v Moskvo, kjer se bo udeležil konference vseh ruskih poslanikov. Konferenca se bo vršila prihodnji teden.
Velika brezposelnost v Schenectady, N. Y.
SCHENECTADY, X. Y., 25. januarja. — Tukaj je zadnje čase zavladala velika brezposelnost. Pred dobrim mesecem je bilo brez dela 2500 oseb, sedaj se je pa njihovo število zvišalo že na 5000. Večilnoma vse važnejše tovarne so prenhale z obratovanjem.
Vojne ladje so vedno dražje.
WASHINGTON, D. C.. 25. januarja. — V poslanski zbornici je bil včeraj po ostri debati sprejet predlog, naj se dovoli za gradnjo dveh novih bojnih ladij 34 milijonov dolarjev mesto prej predlaganih $24,000,000.

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Dane* bo naie cene aledoS«! JUGOSLAVIJA:
1000 Din, — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 Pri MtoriB, ki znašajo manj kot kot ca tisel dinarjev
1B centov za poštnino in drage stroške.
Bsrpošflja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
300 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00
.FM naročilih, Id znašajo man£ kot NI lir nffimmi posebej po IS centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna tanka v Trsta.
Za počiljatve, ki presegajo PETTISDČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti če poseben popust. VMhsI IHasiJim fes Uram sedal d ste hm, mmjm so vettral b noptl hkst—h; is tega raslega nam al migiBa podati mtmhi seno i—pist mšunaam po ceni tttfega dne, ko nam pride pirtsid denar t roka. PO&LJATVB PO BRZOdAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !? NAJKRAJŠEM ČASU TEB KAČUNAMO EA STROŠKE
New York
Je poslati najbolje pa
Draft.
Order aH po
FRANK BAKflFTR STATE BANK
83 Oortlandt Str**	New York, N. T.
Telephone i Oortlandt



■
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOYENTC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
G I* A S NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Bay Except Sundays and Holidays.
NAJNOVEJŠI KOMPAS
Za cclo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3-00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto____ $7.00
Za pol leta..............................$5.50
Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol ieta..............................$3J0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Or<! er. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS A Ji O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287G.
ENEGA JE MANJ
V premogarskem mestecu llerrinu v državi Illinois se je v so-boto zopet za vršila ralmka, katero je povzročil zloglasni Kuklu-s-klance Glenn Young.
Sreča pa mu ni bIBa mila. Žel je. kar je sejal. Postal je žrtev žsvoje zagrizenosti in nestrpnosti.
Spopad je bil resen in krvav.
Na bojišču jih je šest obležalo, šest jih je pa v bolnišnici, in zdravniki ne vedo, kaj bo ž njimi.
Tako poroča časopisje. Brez dvoma je pa število dosti večje.
Nadalje je razvidno iz poroieil, da se je Young pojavil v llerrinu, kljub temu, da je bil prd meseci svečano obljubil, da ga ne bo nikdar več tja.
Boj se je završil v "European llotel-u", Tisti prostor je bil že prej dostikrat pozormče raznih Youngovih. "junaštev".
Tam je bil za vršil dva senzaeijonalna napada. Izjavil je sicer. da je iskal žganje, v resnici je pa iztikal za linijskimi premo-garji, katere so potem odvedli iz okraja.
Najbrž se je sedaj, po dveh mesecih, z istim namenom vrnil v Ilerrin.
Ko je bilo ustreljenih v Williamson okraju par skobskih maj-narjev, so pozvale premogovne družbe Younga, da bi ščitil nji-hove interese.
Kar ni imel drugega posla, je nastopal kot ' "posebni prohi-bicijski agent".
Vlamljal je v salone In v privatna stanovanja tea* dovajal kršilce postave kukluksklanskim sodnikom.
Pod zaščito premogarskih baronov je ustanovil strahovlado, katere ne bodo tamošnji prebivalci tako zlepa pozabili.
Istočasno je ustanovil Glenn Young močno organizacijo, postal je njen vodja, ter si kot tak izposloval velike svobodščine.
Kukluksklan.ska organizacija ima v lierrinsškem okraju veliko zaslombo.
Young je osnoval posebno radikaino podružnico te zloglasne organizacije. Krog sebe je zbiral vse neunijske premogarje dotičnega okraja ter jirn pojasnil kako se morajo boriti pred konkurenco priseljencev.
Organiziral je neke vrste' kukluksklansko unijo, koje cilj je bil neizprosna bojba proti organiziranemu delavstviu.
Izza onega časa so bili v llerrinu spopadi med organiziranim delavstvom in kukluksklan>.kimi skebi na dnevnem redu.
Kukluksklanci so so že samiposebi nazadnjaški in reakcijonar-ni, kljub temu se pa niso vtikali v delavske razmere, dokler niso premogovni baroni import irali Glenn Younga iz države Kentucky.
Čez noc so se južno-tillinoLški Kukluksklanci izpremenili v orodje izkoriščevalcev, v najpokornejše služabnike vsemogočnega kapitala.
Young je imel smolo, da ni raaurael oziroma hotel razumeti temperamenta tamosnjih premoga rje v.
Kajti če bi ga razumel, bi se najbrž ne vrnil več v mesto, kjer je zagrešil že nebroj zločinov.
Tako se je zgodilo, da je plačal z življenjem svoj namen, da mora uničiti premogarsko organizacijo v dotičnem okraju.
V BOJU PROTI ZLOCINCEM
Brooklynski iznajditelj Morris M. Titterington je iznašel nove vrste kompas, katerega se bodo v prvi vrsti posluževali zrakoplove i. -
zemljo skriva milijone bogastva v obliki vsakovrstne rude.
Slovencev je tukaj naseljenih lepo število, največ Dolenjcev. Keka;teri so postali tukaj bogati, kot napriiner Mr. Frank Zaje. Ko je prišel v Ameriko, si je služil svoj kruh v tukajšnji rudotopil-nici, sedaj pa ima največje trgovsko podjetje v tukajšnjem mestu. Večina rojakov se pa muči v kotu svojega obraza v rudnikih in rudotopitnieah Vsem pa ni sreča naiklonjena.
Predpustni čas je sedaj nastopil. Tukaj imamo dosti mladih fantov in lepih deklet, pa kljub temu ne bo nič oheeti ta predpus-t.
Ker živimo tukaj večino leta v snegu in mrazu, so pa še fantje
postali mrzle krvi! Tudi nekako boje se nežnega spola. Dekleta sama se pa ponujati nočejo. Ko hi one hotele fante pros-iti. bi bilo vse drugače. Se jaz se bi oženil. da me vpraša katera, in še marsikateri drugi. Tako bomo pa še ta. preti pust samci ostali, one pa samice. Bo pa poleti drugače, ko malo sokice posije in našo mrzlo kri ogreje. Če jo bo za'dosti. bomo videli. Pozdrav!
Poročevalec.
Lloydell, Pa.
Po šest <lni trajajoči bolezni — pljučnici j«' umrl tukaj rojak John Guzel. Zapušča ženo in tri otroke. Umrl je dne 23. januarja.
Časopisje poroča o naslednjem dogodku:
Gospod Brown, ki je že precej polaren možak, se je poročil z milado krasno damo.
Vsa žareča sta stopila iz sod-nijskega poslopja, kjer je bil ravnokar sklenil sodnik dosmrtno zvezo.
Ko sta hotela stopiti v avtomobil. se je približal mlad. dolg človek s pištolo v roki.
in mladi človek je razburjeno in takole govoril:
—	Gospod Brown, vi še ne veste. kaj ste storili. Ukradli ste mi vse. kar sem imel. ukradli ste ml mojo ljubezen. Pred tremi leti sva si z vašo sedan jo ženo obljubila večno zvestobo, skupaj sva stanovala in živela kot dva go-k*bčka. Pa je usoda vas prinesla in ste z enim jnahoni uničili mojo srečo. Tega strašnega udarea ne more prenesti moje srce. Kri mora teči, kri . . .
Gospodu Bronu je bilo dovolj.
Svojemu tekmecu je i zbil pištolo iz rok, prijeil ga je za o-vi-atnik in ga trikrat zaporedoma vrgel na tla.
In pri tem je mirno mrmral:
—	Na, na. kamalija, na! Drugič mi pa pridi pred poroko povedat . . .
Jugoslavia irredenta.
Dopisi.
Brooklyn, K. Y.
G letno hčerko rojaka Lovrenca Giovanellija je v .soboto povozil avtomobil do smrti.
1'ogrerl) bo v torek dne 27. januarja iz hiše žalosti 1030 Seneca Ave., na pokopališče sv. Trojice.
Leadville, Colo.
Prosim vas, da bi natisnili tale dopis v list Glas Naroda.
Do danes je tukaj pritiskala huda zima. Toplomer je kazal vsaki dan od dvajset do trideset stopinj pod ničlo. In v taki zimi se morajo ubogi rudarji voziti s konji na tri in pol milje oddaljeni takozvani Jany Hill, kateri stoji približno 2000 čevljev višje kot mesto Leadville.
Kdor se voizi gor v tem času, Ve povedati, kaj je mraz. Med temi trpini sem tudi jaz. " Rudniki v bližini mesta. p&
slabo obratujejo. Večina jih je zaprtih ter z vod<i zalitih. Iz par majn. punipajo vodo 'e priMiž-no dve leti, pa je niso še sedaj vse ven spravili. Pravijo, da bodo kmalu začeli kopati rudo in da bodo potfcrebovali kar sto delavcev. Ko se bo to zgodilo, se bo mesto Iiealdville spet inallo povzdignilo, ali prejšnje velikosti ne bo več doseglo kot jo je Imelo pred par desetletji.
Mesto L^eatkillo se da primerjati s pojemajočim ognjem, kateri v svojem ugašajočem plameni! parkrat razsvetli okolico, dokler popolnoma ne ugasne. In tudi Iieatjville bo nemara popolnoma ugasnil še v tem stoletju.
Mčsto je po svoji visocini še oad vrhom našega Triglava v stari domovini In kakor pravijo, je najvišje mesto na sveto. Pod
Ali so komunisti ali fašisti?
Po izidu občinskih volitev v Renčali na Gorskem se je reklo, da so zmagali komunisrti in da je .pričakovati zopet občbiskega komisarja. Na Silvestrov dan se je [Vršila volitev župana! Izvoljen je bil soglasno Anton Ar con. Novi občinski zastop je imenoval dosedanjega komisarja za častnega občana, potem je poslal vdanosr-no brzojavko kralju na naslov prvega njegovega adjutanta in 'na-eijonalni vladi', na naslov predsednika Mussolini ja pozdravno brzojavko. Fašistovsko glasilo v Trstu je zadovoljno z renskim županom Arčonom. Občina zelo potrebuje dobre uprave in po upravi se bo sodil novi občinski zastop.
V Libijo
vabijo zopet, primorske miličnike. Pred meseci jih je ž nekaj odšlo, sedaj jih je hoče poveljstvo milic;-nabraiti in od poslati v Afriko večje število. Tam se pridružijo kolonijalnim četam. Glede na težke življenske razmere v Julijski K.rajini upajo nabiratelji, da bo njihov poziv dobil mnogo odmeva med miličniki od 18. do 32. leta.
Kr. komisija za tržaško provinco
je v svoji zadnji seji sprejela neke sklepe glede cest, potem je določila za snujočo se zadrugo vinogradnikov število 50 zadružnih volile e v, med katerimi č it am o "budi imena: Fr. Metljak in Anton Tavčar iz Prepelj na Krasu in Silvester Caharija iz Nabrežine. Za pospeševanje poljedelskega pouka se dovoli znesek 33,600 lir in za boj proti jetiki se dovoli 20 tisoč lir.
Smrtna kosa.
V	Dekanih v Istri je umrl Josip Pieiga, zaveden narodnjak.
—	Na Katinari v Trstu je umrla 20-<letna učiteljska kandidati-nja Emica Luznik.
—	V tržaški me&bnii bolnici ne umrl Andrej Paljk, župan v Velikih Žabljak na Vipavskem.
Kokain
i prodaja jo po Trstu kljub vsej pozornosti špecijaliziranih policijskih organov. Te dni so zaplenili četrt kilograma kokaina pri neki Sofiji Del Cot, aretirali njo in še tri druge osebe.
Granata težko ranila dva dedka.
V	goriško bolnico sta bila pri-p*4jana 14-letni Pran Čopi in lO-detni Pran	iz Ceesoce, težko ranjena vsled eksplozije neke granata. DeSka sta našla granato. Eksplodirala je in ranila
j oba dečka. Cop je v bolnici umrl. Milekuž bo resen. Strašno je to. koliko takih nesreč je še dan na dan v goriški deželi!
Ponesrečil
se je v ladjedelnici v Tuli 48-letui ddlavec Ivan Ček, oče štirih o-trok.
O nastopu "Slovenskega kvartet ta" iz Ljubljane
Pariz ji« dospel sibirski 4!profesor" Kasulakov. ki ve/ba pariško policiste v novem načinu samoobrambe.
Ženska posebne vrste.
Operna pevka je imela v službi več deklet, katere je silila, da so opravljale hišno delo — brez obleke. Kadar se ji je izljubilo, jih je začela pretepati s korobačem. Slednjič jo je ena izmed njih tožila, pa ni pred sodiščem ničesar opravila.
Začetkom oktobra se je javnostjo ali	obotavljanju ujro
zelo zanimala za seksualno aft*ro j znane komorne pnvk<* Charlotte'
poroča goriški list "Voce di Gori-zi!a", da jc nadkrilil vsako pričakovanje. V kvartetu je občudovanja vreden akord človeških glasov, katere vodi ena sama duša. ki je črpala svoje navdahnje-nje iz čistih virov umetnosti. Najbolj so ugajale Foersterjeve in Maroltove harmonizirane narodne j^esmi. Številno in izbrano občinstvo- si je zlasti osvojila sere-nada ►someščana odvetnika L. Vincija, ki se je morala ponoviti.
Uspeh kvarteta je bil sijajen, kakor v Gorici, tako tudi v Tolminu. Ajdovščini in Idriji.	1	*
Deset čevljev visokemu bera-Iz Trsta.	ču je tako težko odreči prošnjo —
poseibaio. če ga človek na samem sreča.
Ljudje, ki delajo samo po svoji vesti, nimajo kaj prida dobrega na vesti.
★
Po Indiji potuje berač, ki je deset čevljev visok.
Pravi, da mu beraeija najbolj nese in da je popolnoma zadovoljen s svojo usodo.
Bomba je počila ponoči v bližini trga Unita. Silen pok je prestrašil J j udi. Policijski organi so dognali, da je eksplodirala bomba tipa 'Sipe\ Kdo jo je vrgel, *se ni dalo dognati. K sreči ni ni-kake škode.
Orožje iščejo polieijsiki organi posovodi okoli po mestu in po de-deželi. Pri B. Riossi v ulici Cro-cefisso so našli bajonete, bodala, sablje, naboje za strojno puško in druge naboje. Orožje so zaplenili in Riosso aretirali. Orožje je last nekega Rugittija, ki je bil tudi aretiran.
Peturni delovnik.
Ni Jih boljših in temelj it ejšin zakonov kot so naravni zakoni.
Roederj<»ve na Dunaju, ki je bila osumljena. <ln j imela svojo lS-K*-tno šiviljo Matildo Messlerjqvo. /' lo flekano dekla, ki "je bilo pri njej uslužbeno. več mesecev zapr-i i v enem prvih hotelov v Budimpešti iji da jo jf saili-%1 ieiio zlorabljala.
Roederjeva j.' sestra znane grofice TarnoWiske, ku je bila. kakor ho morda komu še v spominu, prišlo še nobeni pred kakimi 10. leti v središču scnzaeionalneira sodnega prf>-e< sa v Benetkah, ker je bila osum ljena, ila je da>la po svojem lju!)iv--ku. nekem vseučilišniku. ustreliti svojega mc-ža. Na Dunaju hi v lin dimpešti je Roedeirjeva zelo znana dama. ne toliko vsled svojih jh*v-sivili zmožnosti, ampak vsled svojih zvez. tudi z najvišjimi krogi, predvsem pa z lahkožive! in pet>-čnimi aristokrat.i. ki ^o imeli z n.?n razna razmerja. Saj je pevka im-pozantne zunanjosti in se nahaja v najboljših, pa tudi v najbolj nevarnih lt t i h. Pred meseci, ko se je b a vila javnost z njeno afero, je morala izginiti! z Dunaja in se je preselila v Budimpešto, kjer men da niso tako natančni v takeh st va reh kot v avstrijski prestoliei.
Komorna pevka, tako se je takrat govorilo, je imela v par mu seeih nad 20 mladih uslužbenk. o,l katerih pa ni nobena d«»lgo vztrajala pri njej. Po par dneh u-vsaka ii z javila, da ostane več pri Roederjevi v službi, tudi če ji p!a čo podesetori. V zvezi v. afero ^Matilde Messl e rje ve se je govorilo, da je silila elegantna dama svoje mlade uslužbenke, da morajo v nje nem dobro zaprtem stanovanju
V Ameriki je dosti družb, ki so si zadale svečano nalogo, da bodo civilizirale svet.
Svoje poslance in misijonarje!.' pošiljajo v najtemnejše detle sveta : v Centralno Afriko, v Azijo, na skrajni Sever itd.
' Doslej jpa ni Jorganizaciji na um, da bi skušala sredi Združenih držav, v lierrm-fckem okraju, uveljaviti že vsaj
nekoliko civilizacije.
★
Stavim, da bom čital v malo-znanem c'levelandskem listu, kateri uči krivo vero, — da je pater Koverta olrajt — te dni novico ;
V soboto naš list ni mogel iziti, ker je solnee mrknilo.
Nekaterim ljudem celo luči ni °pravljatii svoje delo popolnoma potreba oigasniti, pa so vseeno v j brez obi!e,ke- ^o so deklice po dalj temi.
d de žt-ij i svoje govpridiuje. ji(i j,» Koi derjeva pretejjala s korobačem.
Budimpeštajiska policija je live <lla preiskavo, na podlagi katere je državno pravduišlvo tožilo Ro-• dt r.jevo zaradi telesne poškodbe ■ if. oiile-jitve Ost'bne svolx.de. '/. SVO ! jiuu visokimi zve^i je znala Roe-j derjeva dost-ri. da se ji- njena tu— j prijetna afera v javnosti kmalu pozabila, in sedaj je tudi državno pravdtuištvo umaknilo tožbo in list a vilo vsako na daljno preiskavo, češ. da je popolnoma izključeno, da bi meglo hiti v tako elegant-nem budimpeštanskem hotelu, kot je '•Ritzov*'. kako dekle več me-secev zaprto. Baje se je ugotovilo, da je imela Me-slerjeva vsak hip priliko, dri je mogla zapustiti hotel.
^Teil odvetirkocni Matihle ifess-Ierjeve in Roederjevo je prišlo do poravnave, v kateri se je komor-na pevka obvezala plačati šivilji enajst milijonov ma Ižar-kili ki-on Jfesslerjeva pa se z;ito odpoveduje vsem na lailjnim zahtevam dr> svoje bivše gospodinje.
V.v iz te pora\*nave in iz postopanja hudimpeštanskili obla-tev 'se vidi. da ni vse tako. kakor izjavlja državno pravdnistvo. Brez dvoma bile na delu višje zakulisne m1<\ ki so vplivale na potek pre»skave proti Roederjevi. Razni visoki g<'>pf>dje so se namreč bali, la bi bila njihova prijateljica zapleten;! v javno afero in da bi ute-gnile priti tudi njihove stvari na dan.
Chariot.!a Roederjeva dobiva sedaj z vseli strani pisma, v katerih ji zatrjujejo ljudje svoje velike simpatije in jo prosijo, ali se. ne bi mogli z njo seznaniti.
V premogovnikih okoli Moskve se je pred kratkim kontroliral delovni čas rudarjev. Ugotovili so, da se 10 odst. delovnega časa izgublja vsled brezdelja in 25 o<lst. v&led ra<znih zaprek.
Na ta ii ate in znaša pravi delovni čas v tefti premogovnikih sam«
5 ur in 16 minut na dan. Nadaljna žrtev radija.
Komaj je umrl slavni radiolog dr. Bordonnier za opeklinami, ki jih je dobil pri poskusih z radijem, že prihaja iz Pariza vest o novi žrtvi te zagonetne snovi. V starosti 50 flefc je umrl bivši asistent profesorja Curyja, ki .ie skupaj s svojo ženo odkril radij, Anenitroux.
Iz zadnje statistike je razvid-' bo, da je v Združenih državah 350,000 Indijaincev.
Presneto morajo imeti trdno življenje, ako se pomisli, kako
so Amerikanei z njimi ravnali. ★
. Ali ste čitali, kako so privlekli [Radiča za opanlke iz ozke luknje ?
To je bilo res zanimivo.
Sedaj je v zaporu, pije vino in igra na tamburico.
V zapoani pa no bo ddlgo časa. Baje popije prevelike množine vina. njegovo brenikanje pa ušesu ni posebno prijetno.
Toda jugoslovanski diplomatje si znajo pomagat i iz zagate. Do-,sedaj so sti še vedno.
Jugoslavija ima trinajst ministrskih mesit.
*
t'e ne bo drugače, bodo ustano-i vili še eno — ministrstvo.
NaceLoval mu bo Radič. Njegov uradni naslov bo: minister za hrvatsko republiko. ; To je mogoče. Kajti jugoslovanski diplomatje so počeli še vse ] drugačne kbzlarije kot bi bila ta.
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu 4'denar dela denar".
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
4%
na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York
F. M. Doetojev3kij:
Iz spominov mladeniča.
(Nadaljevanje.)
"'Menda vendar ne nameravate nadaljevat: te proklete zadeve!" je zakričal. Za Boga, kaj de'.ate z menoj ! Ne osmelite sc. ne j-r drznite .se, gospod, ali pa. za-1:linjam se. da s!i in jaz. jaz . . . kratko rečeno po A'o jem ili^tojaustvu. ... in tu di baron ... 7. <mio besedo, aretirajo vas i!i vas odženejo odtod i * policijo, da ne boste vznemirjali lju.li. Razumete?" Dasi ni mogel niti sop^ti v-ded jeze, je bil ven dar v jrroosrif^n strahu.
"General." se-m odvrnil z zanj neznosno mirnostjo, aretirati se ne more rad vznemirjanja pred izvršitvijo nemira. Nisem Vstopi! z baronom v dotiko radi pojasnila in jwpolnoma vam je neznano, kako -st» hooom lotiti te zadeve. Z« lim samo razpršiti zame raz/a -I.iivo domnevo, da stojim v varstvu os'd>e. ki ima pravico razpo l;iprati z mojo svobodo. Zastonj se tako razburjate in si jemljete
kaj."
"Za Boga, za Boga, Aleksej I-vanovič, pustite to nesmiselno na mero!" je hitel general, hipoma i/premeiihvši svoj srditi ton v'pro fcečega ter me celo prijel za roke.
' 'PreudarLte, kaj se iz tega iz-eimij Z<»p«-t neprijetnosti. Pojmi-t»\ da s.« moram jaz tu držati na poseben na<"in, posebno sedaj! Posebno seri a j \ . . O, vi ne poznate. ne poenate vseh podrobnosti mojega j>oW.aja! Ko odidemo od t I i. vas rad zopet sprejmem. FVdaj sem pa samo tako. nu. saj po/nat • vzroke. Aleksej Ivanovi«'. Aleksej Ivanovič!" je zakli-ea! ves v obupu.
Pomikajoč se k duri m sem ga še enkrat prosil, naj se ne raz-f ■«rja, obljubil sem, da se vse le-rpo in dostojno izteče, in sem hitro odšel.
Včasjli - i Rusi z?i mejo prel>o-.ia/.Ijivi in -e >ilno boje tega, kaj 'judjt* poreko m kako jih gledajo D*: bo-li to in ono dostojno ali ne? skratka: drže se, ka.kor tla so v fcorzetu. posebno oni. ki hocčjo biti dostojanstveni. Najljubša jim je k:ika že prej Ti a vzet a m premišljena oblika, katere se dr-fce krčevito — v hotelih, na izpre-hajališeih, zbirališčih, na potovanju . . . General pa je "rzbleknil. da -o vrhu tega še drugi posebni vzroki, da mora tako nekako posebno držati." Zato je postal hip ma tako malodoišen in plašen t r izpremenil ton glasu. Zapazil Rem t«> in si zapomnil. General bi bil res v stanu, da bi se vsled svoje neumnosti obrnil jutri do kakih oblasti, tako. da .sem moral biti res previden
VIL	' ) ga, da naj ie prizna, da je gotovo
Zjutraj sem pozval natakarja !fam° iz te"a VZroka I>rišel da bi m mu povedal, da naj mi piše ra-;™h.aK kako b°H1 Pr«l*P:i k čun posebej. Soba ni bila tako
draga, da bi se tega ustrašil in se L In' ee Je Z*™1'*1* tuliko popolnoma izselil iz hotela Imel CC na lem' t*d*J je imu'vno samo ! Tu so tudi obla	šestnajst žlatov, a tam	^ da bi mu bilo zelo vSeč
tam morda bogastvo! Čudovito' z™de i> ka-> m kak° naredite To Dasi še nisem ničesar nr!?.«,!Ponosna naravno!"
Jaz sem začd razlagati, on ph tme je j-.o-iiišai komodin sedeč, skleniv.ši nekoliko proti meni glavo. z javno, ne.skrto ironijo na
0 L A g NAHODA. 26. JAN. 1925.
NOVI "MADISON SQUARE GARDEN" V NEW YQRKU
•:«; v. -,-<■... .. • • *-" . :■•:. v
i se nisem ničesar priigral. / vendar ravnam, čutim in mislim1 kakor bogatin in se ne morem predstavljat i drugačnega.
Četudi je bila še rana ura. sem se hotel takoj odpraviti k m. Ast->ju v bližnji "Hotel d"Angleter-re." kar je nenadno prišel k meni Grieux. To se še ni nikoli zgodilo; vrhu tega pa sva si bila zadnje r-ase s tem gospodom v najhla \nejsih in zelo napetih odnošajih. lavno je kazal in se celo trudil kazati svoje zaničevanje do mene : jaz — jaz pa sem imel posebne vzroke, da mu nisem bil naklonjen. Skratka; sovražil sem ga. Poset njegov me je presenetil. U-ganil sem takoj, da se je skuha-'o nekaj posebnega.
Vstopil je zelo prijaznega obraza in izustil kompliment na ra-}un moje .sobe. Videč, da imam v roki klobuk, je poprašal, ali grem tako rano na izprehod. Ko je začni, da grem k m. Astleju po o-pravkih, je pomislil, preudaril in naredil nenavadno skrb i poln obraz.
Des Grieux je bil, kakor vsi Francozi, vesel in ljubezniv, kadar je bilo to potrebno in koristno, in neznosno pust, ko tega več ni bilo potreba. Francoz je redko naravno ljubezniv; ljubezniv y vselej tako nekako na povelje, iz preudarka. Ako vidi potrebo, da je sanjav. originalen, nevsakda-nji, tedaj .se njegova sirer bedasta in nenaravna fantazija oživo-tvarja s pomočjo že preje navze-tih in neokusnih oblik. Naravni Francoz .sestoji iz meščanskega, malenkostnega, vsakdanjega po-zitiva in je sploh najdolgočastnej še bkje na svetu. Po mojem nazi-ranju se vzhičajo nad Francozi >amo novinci in posebno ruske gospice. Vsak preudaren človek pa takoj opaža neznosno zastarelost nekdaj na vzetih oblik njihove salonske ljubeznivosti in vese-iosti.
'Prišel sem k vam po opravkih', je začel nenavadno oblastno, dasi uljudno, in sieer. kar va.m nočem skriti, kakor generalov odposlanec, ali boljše rečeno; posrednik. Ker razumem premalo ru-
":>brazu. Sploh pa se je držal zelo visokega. Jaz pa sejn se na vso moč hLLnil. da smatram v.so zadevo za silno resno. Pojasnil .sem mu, da me je baron s tem, da se je zoper mene pritožil generalu kakor zoper general o v ga slugo, oropal službe, da je ravnal z me-iioj kot z osebo, ki ne more zase odgovarjati in s katero ni vredno nit govoriti. Zato ni čudo, da se čutim razžaljenega. Vendar, upoštevajoč razliko v letih, družabni stalež itd. (šiloma sem se zdrže-val smeha pri tem mestu), nočem vzeti nase š;* nove lahkomišljeno-*ti. t. j. nečem zahtevati naravnost od barona, ali mu celo samo predlagati, da mi da zadoščenje. Menim pa, da sem docela upravičen predlagati njemu in Se posebno barorici. da ju prosim oproščen ja tembolj, ker se cut i m zadnji čas res nezdravega, činernega in, če .se smean tako izraziti, fantastičnega itd. Vendar pa me je baron s svojo včerajšnjo, zame razžaljivo obmitvijo do generala in z zahtevo po od slovit v i postavil v tak položaj, da mi j.' zdaj že nemogoče jima pre llagati. da mi oprostita, ker bi sicer on. baronica in ves svet mislil, da sem prišel prosit oproščenja iz strahu in. da h dobil zopet službo. Iz tega izvajam. da sem prisiljen prositi barona. da se najprej on pri meni o-praviči v kolikor možno primernih besedah, da reče na pr., da me nikakor liotel žaliti. Po tej baronovi izjavi ga bom jaz z razvezanima rokami, lahkega srca m iskreno prosil oproščenja. Skratka, .sem zaključil, prosim le. da bi mi 'baron razvezal roke.
!•••• V'" . It	- PiNPilPs ■j&miiSgzS®-:' ■
	
h ISS	
bijisaamm
Znani športni promoter Tex Riekard bo začel graditi v New Yorku na 8. Ave in f>0. cesti velikanski Madison Square Garden'*. V stavbi bo prostora za 24,000 gledalcev. Gradnja bo veljala preko $5,500,000.
Tudi muhe so včasih koristne.
Ta zoperni nevarni mrčes, ki prinaša nalezljive bolezni in je zlasti v južnih krajih za prebivalstvo prava šiba božja, utegne človeku tudi koristi, kakor trdi P. Lindner. Gre namreč za uporabo čhivških in živalskih odpadkov. Doslej so imele od teh odpadkov korist samo rastline v obliki različnih snovi zopet nazaj v človeški in živalski organizem. Del odpakov v. gnojišč s;» pa vrača po krajši poti. V gnoju živi namreč nebroj mušjih ličink, ki so glavna hrana perutnine. Kurja jajca in meso je človek. Po Liiulnerje-vcni mnenju 1 s i biio mogoče istim potoni vporaldjati odpadke velemest, ki jih je k«<l gnojilo fžko
rojstva 0.7 g. Okrog 4000 ličink tehta 1 kg. in to odgovarja približno 100 g čiste beljakovine ali 45 g maščobe. Ker pa zleže vsaka muha-samica 20-100 jajčec, ki se razvijajo, nam da ena muha v kratkem času 1.1 g maščobe in o-krog 2—3 g bljakovin. Muhe se plode z neverjetno brzino. Par muh. ki se spari začetkom junija, ima koncem avgusta že 74G.496 potomcev. Lindner ima torej popolnoma prav. če trdi, da požre potomstvo treh mušjih ličink crknjenega konja prej. nego lev. Lindner je izračunal, da produei-ra prebivalstvo Nemčije (70 milil ijonov) dnevno 140.000 kg. odpadkov. Iz teh odpadkov bi lah-
razpečati. Mnogo je takih metst, ko dobila država v obliki mušjih ki mečejo odpadke v vodo. kar Hčiuk 22.995 ton maščobe in 76".-
(Pride še.)
Polom graške trgovske in obrtne banke.
Na silno burnem občnem zboru dne 6. dec. je novi upravni svet dobil pooblastilo, naj kazensko o-vadi vse prejšnje upravne svetni-
natanko razloži in priznavam
"Toda, čujte, m—r des Grie-nx." sem ga prekiuii, "vi ste .si vzela v tej nalogi nalogo posrednika. Dasi sem samo "un ouchi-tel" in se nisem nikdar pehal za čast. da bi poistal bližnji prijatelj te rodbine in stopil ž njo v kake posebne intimne odnošaje, vsled česar tudi ne poznam vseh okoliščin, bi vas vendar rad vprašal, ali spadate vi sedaj popolnoma k tej rodbini! Vi se namreč tako zanimate ea vse, da prevzamete pri vsaki priliki ailogo posrednika.
Moje vprašanje mu ni bilo po volji. Preveč je bilo zanj prozorno, a žareči se ni hotel.
"Vežejo me z generalom deloma posli, deloma posebne okoliš-r-ine," Je rekel hladno. General me je poslal, da vas? prosim, da o-pustite svojo veera.šnjo namero. Vse, kar .ste izmislili, je sicer zelo ostroumno, toda on me je zato naprosil, da vam dokažem, da se vam ne posreči. &c več. baron vas ne sprejme in ima naposled vse pripomočke, da se reši nadaljnih neprijetnosti od vaše strani. Uvi-dite saani! Zakaj bi radi nadaljevali to zadevo?
General vam obljublja, da vas pri prvem ugodnem slučaju zopet sprejme in vam za ta eas za-raciini plačo. Saj je to dovolj u-igodno, kaj ne?"
(Zavrnil sem ga popolnoma mirno, da so nekoliko mota; da m t mordbiti baron ne .bo izapodH, am pak me celo poslušal. Prosil sem
^iei r pa se mi ni hotelo povsm srd.: t i ravno generala, ampak za hotelo se mi je tedaj razdražiti Pavlino, ki je ravnala z menoj tako kruto in me potisnila v tako neumnost; bilo bi mi zelo ljubo, da jo priv»Hh»m do tega. da me sama poprosi, naj neham. Moje neumnosti so mogle navsezadnje tn d i njo kompnomitovati. Razen tega so mi rojili po glavi še drugi Občutki in želje. Ako se na pr. pred njo samovoljno ponižam v ni.do, to vendar ne pomen ja, da sem pred ljudmi polita kokos in da bi -me baron "tepel s palico.'1 Hotelo se "mi je vse omešati Ln oditi >am kot zmagovalec. Naj le gledajo! T tula nič bojazni! Pavlina se prestraši Škandala in zopet me P"kliče k sobi. Če pa me ne pokli-ee. bo vsaj videla, da nisem mokra kokoš.
* * *
(Čudna novica! Pravkar sem zvedel od naše pestunje, ko sem jo srečal na stopnicah, da je Marija Filapovna sama samcata odpotovala z večernim vlakom v Karlove Vari k sestrični Kaj po-menja to T Pestunja pravi, da se je že dolgo odpravljala. Kako da tega ni nihče vedel? Pestunja mi je tudi izbleknila, da sta se general in Marija Filipovna pred tremi dnevi hudo razprla. Karamem. Tu ima gotovo m-He Blanche svojo roko vmes. pri nas se kuha nekaj odločilnega ^
ski. nisem včeraj skoro ničesar j ke. med njimi tudi vseučilišč na razumel; toda general mi je vse' prof. Schrotenbaeha in barona dr.
Bungerna.
Nemška konkurenca na premogovnem trgu
Ajigleški listi poročajo, da so premogovniki v Newcastlu izgubili mnogo naročil, katera jim je odvzela Nemčija. Tako so tudi italijanske državne železnice sklenile pogodbo na sedem let za mesečnih 200.000 ton nemškega premoga.
i-ŽS:«5'^
pomrl« za njihovo gospodarstvo veliko škodo. Lindner je izračunal. da vrže prebivalstvo Brna vsa ko Kdo v mestne kanale v obliki r-iovevke.ga blata 200 ton koristnih soli. med njimi 40 ton pepela. 10 ton apna : 20 ton mairnezije in G5 ton fosforne kis-line, da ne govorimo o prvovrstnih organičnili snoveh. V velikih mestih bi se pa prevoz ter snovi na polja ne renti ral in tudi ni mogoče vse leto. Vodo iz kanalov je mogoče vpo-rabljati v posebnih jamah, kjer je podvržena vplivu neštetih mikroorganizmov. V nekaterih me stih napeljejo gnojnico v ribnik. Na 1 ha ribnka se lahko napelje gnojnica od 2000 do 3000 prebivalcev. Ribnik mora biti globok približno 1 m, ob kraju pa plit-kejši. Na 1 del gnojnice je treba spustiti 3—5 delov sveže čiste vo de. Tako si pripravimo prav dobro gnojilo.
Lindner pa opozarja še na e;? načiln vporabe človških in živalskih odpadkov, ki doslej še ni bil znan. Človeško blato sestoji iz tretjine bakterij, večinoma mrtvih, ki so glavna hrana večine mrčesa, zlasti mušjih rojev. Mu-šji roj preparira odpadke tako, da so za gnojilo izborili. V 3 dneh se poveča njih teža dvestokrat. za kaj jajčee tehta 0.0036 g. mušja ličinka pa že tretji dan svojega
PEGGY MARSH SE JE POROČILA

Znana ameriška igralka Peggy Marsh se je poročila z angleškim kapitanom Keldom Fenwiekom.

6o0 ton beljakovin. Poleg tega bi se lahko obogatilo narodno gospodarstvo še za drugo ogromno količino teh koristnih snovi, če bi racionalno zraibilo močo in gnoj ] i živinskih stojah.
Zelo zanimivo je. da so v Nemčiji med vojno že delali poizkuse /. vpor&bo odpadkov s pomočjo muli. Dr. Engel. upravnik neke vojaške bolnice, je napolnil preluknjane konzervne škatljiee z odpadki, ki so bili sicer neuporabni vi. teh jih nastavil muham. L'ez teden dni je poparil množico ličink z vrelo vodo ter jih prepariral v maščobo, iz katere je izdeloval potem milo za bolnico. O-stanke tako prepariranih mušjih ličink lahko vporabimo še za krmo (perutnine. Lindner popisuje v svoji knjigi praktično napravo. ki bi omogočala preparirati odpadke in izdelovati iz mušjih ličik koristne organične snovi. Ce položimo na primeren kraj smrdeče organične snovi, se na bere na njih kmalu toliko jajčec, da je ž njimi vse posejano. Ta jajčeca od nosno ličinke bi čez nekaj dni poparil z vrelo vodo in kemično spromilil i v ma ščobo in beljakovino. To bi bilo obenem najboljše sredstvo proti muham. Ce bi ljudje zbirali na ta način mušja jajčeca in vabili muhe samice na določene kraje ter jih potem, ko zležejo jajčeca. zatirali, bi roj muli, od katerih ima človek sedaj samo neprijetnosti in škodo, kmalu izginil. Iz vsakdanjega življenja je znano, da je najboljše sredstvo proti škodljivim živalim dosežemo s tem. če jiih na kak način spremenimo v koristne. Linder-jev predlog je torej ne le zanimiv, temveč tudi praktično velikega pomena. da.si je do njegovega uresničenja še daleč.
Pri tem pride čitatelju nehote na misel, da igrajo roji muh v pri rodi važno vlogo. Ljudje se sicer večkrat čudijo, čemu je Bog ustvaril to nadlego, vendar pa so naravni zakoni določili vsakemu živconu bitju svoje mesto. Muhe skrbe v prirodi za to, da izginejo razni odpadki, mrhovina itd! Ptice pevke bi ne mogle živeti brez muh in njihovega zaroda. Kroženje organicnih snovi med rastlinstvom in živalstvom bi trajalo nepiymerno del j, poleg tega pa bi izgubilo carstvo ptic brez muh svojega največjega prijatelja.- Še nekaj je treba omeniti. Velika
mesta današnjega tipa. ki imajo nad 100.030 pn bivalet v. so prav za prav nekaj zelo protinaravnega, neekonomičnega in nezdravega, kar bi smelo biti dovoljeno saano v redkih slučajih. Prometne razmere, kanalizacija, preskrba s pitno vodo, s svežim zrakom in higijensk naprave, vse to pred stavlja v velemestih čedalje večja in s prebivalstvom nesorazmerna bremena. Nekdanjemu prizadevanju zdravnikov se je pridružila tu še beseda mikrobio-loga. Praktična, naravna m smo-trena odstranitev ter vporaba od-padko vkot gnojila je v takih ine stih-nemogoča in vse te koristne snovi -so več ali manj prepuščene naravnemu obtoku.
da zato, -ker človek z desno roko več dela in ker se pri hoji na levo nogo bolj opira nego na desno.
Zanimiv je tudi slučaj, ki se je pripetil z dunajskim prebivalstvom. Ko so namreč oblasti izdale cestni red. p<j katerem so morali pešci hoditi in umikati se na levo. je to pravilo tako nasprotovalo naravnim navadam Dunaj-čanov, da je bila dolgi po ulicah največja zmešnjava. Na prom -nad i so se srečali ljudje in večkrat se je priptilo. da sta trčila dva glavo ob glavo, ker >ta se u-maknila oba na isto stran.
Nezaposlenost raste
Tz Londona poročajo, da je dne 2f). ilee. na rasti o število nezaposlenih v Angliji v zadnjem decem-berskem tednu za več nego 100 tisoč proti prej« nem u tednu. Na Danskem je nezaposlenih 41.3G4. lani jih je bik> 49.000. Torej je tu nezaposlenost nekoliko padla.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRTJŽENIH DRŽAVAH.
Iščem svojega strica in njegovega sina. oba po imenu JOHN SAR C. Leta 1912 je bil s svojo družino v Canadi in potem leta 1918 se je vrnil nazaj v Združene države. Pozneje smo pa se-znali. da ga je nekje ubilo in njegova žena se je v drugič poročila, za ime s kom mi ni znano, Prosim cenjene rojake, če kdo ve o njih, da mi javi ali naj se kdo izmed njih sam javi na ta naslov: John Sare, Bos 176 Ladysmith, B. C., Canada, (ox 24—29)
DESNIČARJI IN LEVIČARJI

Nihče ne dvomi, da bi bilo za vsakdanje, življenje velikega pomena. če bi mogel izenačiti delo le ve z desne roke. Žal se to doslej nikomur nI posrečilo in šele zadnje čase so se začeli znanstveniki zanimati tudi za ta problem. Znani fiziolog Aibderhalden v Halle je napravil v svojem institutu zanimiv poizkus. Stopnice tega instituta se dele dve docela simetrični. po širini in udobnosti enaki polovici, na desno in levo. Abder-h aid en je opazoval ljudi, ki so po sečali institut. 90 odsto gostov je šlo avtomatično po desni polovici stopnic, ko so pa odhajali in šli po stopnicah navzdol, se je obrnila polovica gostov na desno, po lovica na levo. Prof. Abderhal-den si razlaga ta pojav tako, da je pri večini ljudi desna roka laljša in močnejša nego leva. Drn gi fiziolog, Martin, je opazoval i-sti pojav pri 75 odsto vojakov, s katerimi je delal poizkuse v vojašnici. Ker vojaki navadno vedno mahajo z desno roko, s katero morajo tudi neprestano salutira-ti. se nagne telo nehot nekoliko na desno, kar je deloma tudi posledica vaj in hoje, pri kateri se razvije vojaku leva noga bolj kot desna. Zanimivi so v tem ozirn tudi slučaji, ko se človek izgubi v megli ali pnitstinji Taiki ljudje hodijo namreč v krogu vedno na de-pno. Tu se moramo seveda vprašati. zakaj, je desna roJca močnejša od leve in leva noga močnejša od desne? Fiziologija odgovarja.
V SPOMIN
ob.Vt.niee smrti mojih starlšev. oče Jože Leskove, ki je umrl 29. januarja in mati pa par dni pozneje. 3. februarja 1924 v Ro\-tah, oba visoke starosti nad 80 let. Eden sin Jože je v Trstu rn v Ameriki pa jaz Frank Leskove, B. F. D. 4, Bx 144, Kenosha, Wis.
NAZNANILO.
S žalostnim srcem naznanjam, da je preminul moj soprog _ LUDVIK ŠAJN,
dne 1/. januarja 1925.
Ranjki je bil rojen leta 1SS6 na Jmršicah pri Št> Petru na Krasu in zapušča tukaj mene, žalujočo soprogo in dva otroka. Lahka naj mu bo ameriška zemlja!
Antonija Šajn, soproga. Joe in Frank, sinova. R F. D. 1, Ceres, N. Y.
slovenski tiskarji!
Kot solastnik dobroidoče, napredujoče slovenske tiskarne prodajam svoj polovični delež. Tiskarna se nahaja v veliki slov. naselbini, ki stalno narašča, s številnimi jugoslovanskimi trgovinami, obrtmi in podjetji Cena zelo zmerna. Krasna prilika za tiskarja ali pa tudi za drugega podjetnega moža. Ponudbe naj se pošiljajo na
Upravništvo GLAS NARODA.
Posebna oonudba
našim citateljem
Prenovljeni pisalni stroj
"OIJVMl" $20. B streiico *a slovenske čr-
$25.-
'OLIVER' PISALNI 8TROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
I ■■ ■■!■■■. I I	J, ... m
Pisati na pisalni stroj ni nilčaka umetnost. Takoj laE-ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite 1 vajo,
■LOVEKIO PUBLISHING OOHPABT
W*w Torit, M. T.
iKiar-ž^Šii^-.iiSi^sŽi. --t
. v;-:. -1 .

0T,AS NARODA. 26. JAN. 1925.
Fr. Milčinki:

Damske ure.
iL
Kar je dama, ima v lasti in po-Uežem, da sem jo videl na lastne seti premakljivo reč, ki jo naziv- jbei. ko'jo je pritisnila k nšesu. Ije dams ko uro in ki je. tudi, da-
st bolj d am ska nego ura. V ožjem krogu svojega sorodstva in srva-htva štejem deset dam, repičnih, s klobuki in čokolado. Zaslišal sem jih o predmetni in kar sem izvedel, se docela strinja z mojimi lastnimi izkušnjami ob domačem ognjišču.
Ne trdim, da ne bi bilo moškim uram ničesar prirekati. Ponašam se s prijateljem, odvetnik je in prvak s hišo in z vinogradom ; ko sem ga pred leti posetil, je imel uro, ki sta se ji bila oba kazalnika, kaj vem iz kakšnega vzroka spoprijela in sta v tes-n"m objemu korakala svojo enakomerno pot. Če si ga vprašal za čas. .se je ozrl najprej po solncu an če je bila noč, po zvezda^; potem je pogledal uro in pričel računati. JVzel je beležnico, sešteval in delil iu ko je popisal vsu stran, je natanko povedal, koliko da je in se ni dosti zmotil — k večjemu za pol ure. In ni zamudil skoraj nobenega naroka.
Ali ta ura je bila izjema med meškimi urami, osamljen primer-1 jaj degeneracije. Damske ure pa tvorijo kar vprek takorekoč svojo pa^mo z izrazitimi znaki in lastnostmi, katere jih pravzaprav že izločajo iz vršite resničnih tir in jih približujejo bitjem druge vrste, kakor da so nekakšen vmesen člen, rekel bi med človeško uro in med uro opiet, — saj me razumete.
Te ure gredo ali ne. Ali pa gredo le ob določenih dnli, kakor da imajo svoje zapovedane nedelje in praznike. Druge zopet ne gledajo toliko na svoj dušni blagor, ampak dado nase vplivati luninim izpreminom, ISe druge se ravnajo po vremenu, ali je lepo ali grdo.
Moja gospa je imela uro in n« šla. naj jo ie obrnila na katerokoli stran. Rekel sem: "Počakaj-va, da ji preiskusiva srce in obi-sti, dušo in značaj in se ne prt-nagljiva v sodbi!"
Pa je minil turški praznik, minil je židovski, minila je nedelja: zvrstiti so se mlaj, krajec, sčip; poteklo jo mesec dni. prineslo nam zlatega solnca in božjega dežka, še kos potresa smo uživali. Ali ura ni šla.
Nesel sem jo urarju.
"Gospod i ne Bele", "sem rekel,
solidnost je podlaga trgovini, tukaj je daimska ura, tukaj jamstveni list — ura ne ■gre!"
Vzeti jo je, odprl, pogledal in zaprl. Potem jo je navil.
"Kako naj gre, ko ni navita!"
To je tisto, česar urar ne razume. Ni navita!
Moško uro je lahko naviti. Ves dan jo nosiš s sabo, zvečer ko se spravljaš spat, jo položiš na nočno omarico in ko odmoliš in predano ležeš, jo lepo naviješ — to nc more biti drugače in je utemeljeno v vsesplošni harmoniji vesoljnega stvarstva.
Navij rpa damsko nro! Prvič ko niti ne veš. kje da je, ali v kuhinji ali v sobi in v kateri; ali je v mufu ali v torbici ali v pompa-duri: ali na mizici med pismi m časopisi; ali v predalu pri jedilnem orodju ali v skrinjici med krtačami in eistilom. — Zakaj upoštevati je, ga so dame ustvarjene brez žepa — in sploh, da so dame.
No, ura nima nog, da bi sla sama iz stanovanja, in v dveh, treh dneh se je še vsakikrat zopet pojavdla v kakem kotu. Ali kadar se pojavi, gospa tisti hip tudi ne more kar vreči vsega iz rok in hiteti navijati tisto uro.
AH ni res?
Bodisi temu kakorkoli, domov prišedši sem gospe razložil stališče urarjevo. Brez komentarja In opombe.
Pa ni trenila z očesom. Storila je brez veka in pritožbe. z nemo samozavstjo, kar v ta-
po.slušala na pravo stran, zakaj prvič je jako izobražena, govori francoski, žalibog da nima s kom
—	in drugič sem s tudi sam šei prepričat za njo.
Ura je bila torej odslej navita.
Solnce je stalo visoko na nebu. ko sem šesti ali sedmi dan pot%m vprašal gospo, koliko je ura. Pogledala je in povedala, da kaže polnoči.
Ni čuda, da sem se razburil. Velel sem ji, naj jo pri tej priči nese urarju, da -bo videl, kakšno robo prodaja. Ta bi bila lepa!
Oblekla se je, šla in se vrnila in ljubeznivo lice ji je žarelo od zadovoljnosti.
* Pomisli", je rekla, "Tolja-kova se baha, da stanejo njeni uhani tisoč dvesto kron. Pa sem prav take videla pri Beletu v izložbi in mi je tudi povedal, da jib je Poljakova kupila pri njem Ugeni. koliko stanejo! — Tristo kr m in ne vinarja več. — Gos ?» frizuro se pa laže, da tisoč dvesto. — Izvoli počiti!"
Počiti tisti hip nisem utegnil, ampak vprašal sem ja zastrarr ure.
"Kaltšna ura? — Oh, saj je res!" Pozabila je bila nanjo in jo pustila doma. Vzel sem zadevo v lastne roke in šel k urarju.
Pokazal sem uro, pokazal jamstveni list in vljudno, toda resne opozoril gospoda na nepregledne posledice, ki jih ura lahko zakrivi z napačno napovedbo časa. Recimo, jaz som odvetnik, razpisa* je narok, gre za življenje ir smrt . . .
Navil je uro, naravnal jo pc svoji in vprašaj, ali prehiteva ali zaostaja.
Odkod naj to vem ? — Toda v^ cimo, da gre za življenje !r -anrt . . .
Rekel je, naj zopet prinesem čez tri dni, da jo regulira. Če bo sploh treba.
Zdi se mi, mož se ne zaveda docela svojih odgovornosti.
Toda njegova stvar, njegovr kvar! Vsak se brigaj za svoj ir ko sem drugi dan naletel gospo ko se je baš ukvarjala z uro, sem jo vprašal, koliko da je.
Četrt na devet", je odgovorila.
.Zdaj sem ga imel. Pograbil sem uro in šel nadenj.
"Gospodine", sem rekel, "ali ste ako prijazni: koliko je ura?" Pogledal je na svojo. "Tri četrti na tri, pet minut čez", in je kvišku vlekel obrvi, da se mu je čelo zgubančilo v sliko vprašanja.
Dobro!" sem dejal "£daj pa blagovolite naklonjeni o kreniti svoj cenjeni pogled na to-le uro!
—	in sem mu jo pomolil pod nos. "Potem presodite sami, ali prehiteva ali zaostaje!"
Godel je vase gledal uro, pogledali mene.
"Prosim, kaj želite? Pet minut 'čez tri četrfti na tri — saj kaže prav!"
Tisoč vragov, (prav je kazala. "Doma pa četrt na deve<t, je rekla žena. Ne vem, ali je spaka v teh minutah, odkar sem bil iz doma. celih šest ur prehitela ali toliko zakasnela!
Ni mi bilo do pričkanja. Kratko sem pozdravil in Sel.
'Priporočam se za drugo pot!: je odzdravil in s poklonom zaprl vrata.
, Neprijeten človek! Tako se ne privabljajo kupci — tako ne!
Tudi gospa je bila užaljena. Požirala je sline in mežikala.
"Zmotila sem se. Vsakdo se lahko zmoti", je dela. "In sploh ti kaizalniki ..."
To je res. Kazalniki pri dam-skih urah bi pač lahko bili drugačni.
i Potem jo je premagal jok. f "Toliko imam dela, da ne vem, na katerem koncu mi stoji glava. 'In zdaj bi se naj še pehala ves ljubi dan s to uro! Oh, da bi bilo
čaj. PolOžia. jo uro na nočno oma frico. in sam osebno se ponudim c* pričo, da jo je navijala. Ne le
SKOK PREKO ŠTIRIH
Eden najboljših ameriških drsalcev je nedvomno De Wolf Barton. Pred kratkim je na zamrznjenem Lake Placid skočil v veliki višini preko štirih deklet.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri bo poobUSCenl datirati naročnino ea dnevnik "GIu S n roda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za crroto, tatero je prejeL Zastopnike rojakom oplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; sa fitlrl mesce $2.00; za četrt leta 1.60.
Naročnina za Evropo je $7. sa eno leto.
California:
San Francisco, Jacob La ušla.
C'olcrade:
Denver, Frank Skrabec; Leadvllle, iL lamnlk; Pueblo, Peter Cnlig, John Germ, Frank Janesta; Salida, Lools Costello; Walsenburg, M. J. Bayok.

Kretanje pamikov - Shipping News

« » --- »	"------- —•	' — ^ "	v»»» VI V«"
^kih e&olnosrth more storiti	že vsega konec L" Šla je v zadnjo
sobo in se zaklenila.
Razumem jo, revico. Gospodinja biti niso mačje solze. Se m»-fcoieti možgani, ko
ijo zgolj gledam zjutraj: nepremično strmi v tla, gnbanči belo čelo in kuje načrte za kuho tega dne. In ko je skrajni čas kuharico napoditi na trg, pa ni denarnice in je ni.
Včeraj se je zamudila dve uri. ko jo je Iskala. Zato star.se pa našla pri tej priliki hišni ključ, ki •ano ga že dolgo pogrešali, in zlata broša z angelčki, ki jo ima še po mami.
Denarnica seveda tudi — v je-idilni shrambi je bila med krompirjem. Pri nas se sploh vse naj-de, ker je red pri hiši. Ali iz iskanjem se gospa zamudi in potem mora hiteti, sirota, -da koncem koncev zbegana res več ne ve, ali je samec ali samica.
Upošteval sem razmere in ji nisem več omenil ure. Kakor da je zame ni več na svetu te ure, in da sem jo preklel in razdedičil.
Zato pravzaprav nisem zaslužil onih očitajoeih pogledov, ki mi jih je gospa pošiljala, kadar jo je jemala v roke. Mar mi je bila ura — naj jo navija ali ne, jaz sr nisem več brigal zanjo!
Menda jo je zdaj samo nosila k urarju. Enk'rat sem jo mimogrede nalašč pogledal, pa sta kazalnika tekala naa*obe okoli — kaj takega še nisem videl svoje žive dni! Pa nisem ničesar rekel, o damskih urah sem že imel svojo sodbo. Sledntjič se je še gospa naveličala tekanja k urarju; rekla je, da uro saima regulira. Kar in kakor ji drago! —
Pa se je zgodilo, da naj bi bila birma in so mi obesili majhnega gospoda z mokrim, nosom, da mu bom za botra.
Zažvižgal sem: "Fiufi! To uro mu dava, pa 'bo odpravljen'\
Gospa je skomignila z ramami. "Ura ne gre".
"Urar je jamčil za njo, toliko jo mora popraviti", sem rekel, "da bo šla vsaj en dopoldan. Dalj ni treba da bi šla, <lo popoldne so b iranske ure itak že vse potrte". Tresel sem jo k urarju. "Še to pot", sem si rekel, "in nikoli tveč".
Urar jo je odprl in zmajal glavo. "Kdo je tisti, ki je bila ura v nj egovih rokah ?''
Začudil sem se in odgovoril:
"Kdo neki -drugi nego dama, 'ki ima ura čast ji biti lastna".
Vzel je pinceto in segel ž njo med ikolesje.
"Dama je nekaj izgubila", — in mi je dal eno bučko, še t eno bucko in en zask-očni gumbek.
Še je brskal jpo kolescih in majal glavo. Zamislil se je, potem Ije rekel:
' "Ne morem si pomagati — moja umetnost je pri kraju. V teku dveh. mesecev sem jo popravil dvajsetkrat; samo zaradi nje sem -si najel posebnega pomočnika in mi bodo davek zvišali, če ne za sto kron, za petinsedemdeset pa gotovo. Te, ure ne bom več popravi j al — vidim, da ji nisem kos".
Rezko sem ga baral, je-li to vsa njegova modrost.
Pa je rekel:
"Ljubi molj gospod, če vam smem nekaj svetovati: Pustite uro v miru! Ako ni drugače In vendarle hočete tvegati še eno popravilo, poefauste in dajte rajši damo v popravilo namesto ure! Morebiti po tem potu poknorete ari
Ugenil sem sebične njegove mi-
Pa -se je urezal. Kupil sem sicer birmaneu novo uro. toda ne jiri Beletu, ampak solnčno.
Indianpolla, Lonis Rudman. lllnola:
Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Bllsh; Cicero, J. Fabian; Granville; Joseph Pershe; Joliet, Frank Bamblch (J. Zaletel in John Kren; La Salle. J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrnd >grin; Springfield, Matija Barboricb Waukegan. Frank Petkovgek.
Tajinstvena epidemija v Perziji.
Kakor pišejo angleški listi, je prebivalstvo ob perzij<sko-afgam-stanski meji že več tednov silno vznemirjeno zaradi čudne bolezni, ki se strašno širi in ki ji ne vedo vzroka. Doslej je umrlo za to boleznijo nad 200 ljudi. < Bolezen se začne s hudim krvavenjem.
Ponesrečen trik.
Xa javni dražbi je te dni prodajat! v Budimpešti razno preproge in drugo pohištvo Turek, ki pravi, da je sin bivšega sultana Abdul Ham i rta.. Dejal je. da izvirajo omenjeni predmeti, ki so baje izredno dragoceni, iz harema pokojnega sultana.
O stvari je slišal tudi pravi srn Abdul Hamida, ki se nahaja v Budimpešti. Prišel je na javno dražbo, si ogledal predmete in izjavil. da je razstavljeno pohištvo iu zlasti preproge navadno blago brez posebne vrednosti, najmanj pa da bi izviralo iz zapuščine njegovega očeta. Vodstvo dražbe -.<? moralo seveda usta vit o prodajo, oziroma je moral precej znižati cene predmetom. O možakarju, ki se izdaja za sina pokojnega sultana, manjka vsaka sled.
Neugodno podnebje.
Mestna gospa na kmertih: "Ah, kako so vaše breskve polne cvelja. To bodete imeli bogato jesen!' Kmet: "Moj Bog, ko pa v naših krajih nikoli ne dozore." Gospa : ' Kaj je pri vas tako neugodno podnebje ?'' Kmet: "Da, ker po-balini vsako leto breskve še zelene požrejo."
Nekaj nenavadnega
Gledališki igralec: "Kakšni so t« papirji, ki brskaš po njih?" — Bankarjev sin: "Sami plačani računi!" Igralec; O, prijatelj, pokaži mi enega — kaj takega še n> sem videl nikdar." ^
Franklin ln okolico, Anton Seljak.
Maryland:
Kitam i Her. Fr. Tod opira«.
Michigan.
Detroit, Ant Janezlch In J. D. Judnieh.
Minnesota:
Ch is holm, Frank GonZe; Ely, Joa.
T. Peshel; Eveleth, Loula Gonle; OH-&ert, Louis Vessel; Hibbing, John Por-Se; Virginia, Frank Hrvat'ch.
Missouri:
St. Louis. Mike GrabrtJaa. Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr. Zobec.
New York:
Gowanda, Earl Stemlsha.; Little Fall?, Frank Masle.
CNde:
Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sirn-CiC in Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KumSe; Niles, Frank Kogovfiek; Yonngstown, Anton KikelJ.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, rouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne. John Demshar; Conemaugb, Vid Bo-ranšek In J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglor, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo 4nt. Tauželj; Export, Louis SnpanCiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okom; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polanc In Ntarttn Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run* Fr. Ma-chek in Fr. Podmilsek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in TJ Jakobich; Reading, J.Pezdlrc; Steelton, A, Hren; Turtle Creek In okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, JuriJ Preivch; Willock J. Peternel.
West Virginia: Coketon, Frank Kodaa.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa Koren; Racine in okolico, Frank Je tenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond. G. 7. Porenta,
Wyoming: Rock Springs, Louis Tauchar.
Poleg gorinavedenih so pooblašSenl pobirati narofiolao todl vsi tnt"™
S. K. J.
ft. januarja:
• Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
29. januarja: Mlncekahda, Cherbourg In Hamburf.
81. Januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cher-bOUi*
3.	febraarja:
President Wilson, Trst; Muencben, Cherbovrg In Bremen; Colombo, Genova.
4.	februarja:
Fran .-e, Havra, -	v
B- februarja:
Albert Ballin, Boulogne ln Hamburg
10. fetruarja: Aral ic, Cherbourg In Hamburg.
14. fetruarja:
Olymolc, Cherbourg; George "Wa»h lngton, Cherbourg ln Bremen; Dulllo. Genova.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C.
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg.
18.	februarja:
De Grasse, Havre.
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg ln Hamburg.
21. februarja:
Aqultania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam; President Roosevelt, Cherbourg.
24.	februarja:
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg ln Bremen.
25.	februarja:
La Savoie, Havre.
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg.
POZOR, SLOVENKE!
.Slovenec srednje starosti s pose-dujoco trgovino se želi seznaniti s poštofno Slovenko nad 30 let staro, ki je poštena in vešča angleškega jezika. Tajnost jamčena. Prijave pošljite na: 4' Slovenec' 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x 2-t:26)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec z lepim prihrankom se želi seznaniti s slovenskim far-marskim dekletom ali vdovo z ne več kot dvema otrokoma, ki poseduje farmo; starost od 25 do 35 let. Vsa natančna pojasnila v prvem pismu in le resne ponudbe se bo upošteA-alo. Pošljite sliko, katero vrnem na željo. Tajnost jamčena. Box 42, Serene, Colo.
NAPRODAJ
dve trgovski hiši in posestvom tik cerkve, ena v Mokronogu, druga 'pa v Šmarje ti. Resni kupci naj se javijo na: Alojzij Beretič, Šmarje ta pri Novemmestu, Slovenija, Jugoslavija.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanfno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremi dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem li»24, zamorejo tudi nedri&vljaiji dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nnm prej piSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa lamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo ' kvoto. Stariši In otroci od 18. d» 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ŠIV ALEE
i/vožbane aia Milani lie m p kronan dobe najvišjo plačo.
Grasen Hat Co., 596 Broadway, New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj liče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —>
M A Til OGLASI
▼ "Olas Naroda"
ROLE za PIANO
SLOV. in HRVATSKE
dobite pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
•31 Greeve S t, Conamaufh. Pa. «Cm» J »t. bddorilM puao ral r Aacriki.
PIŠITE PO NOVI CENIK.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste v njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'*
Nove pošiljatve knjig.
r
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno sroto bodisi s money ordrom, ▼ mamlrah ali gotov denar ▼ zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., How York
^ Prečitajte pašno oglase o novih knjigah.
KNJIGAKKA " GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik..................^,.$1.25
Gospodinjstvo................................-1.00
Naša zdravila ................................50
Nasveti za hišo in dom....................... 1.20
Sadje v gospodinjstvu....................... .70
Zdravilna zelišča............................. .30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi sliV«™^
obsega 668 strani........................6 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Plefcršmk) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf_Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični iai gospodarski pregled in —
Zgodovina SHS*, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 3.25
^	Mi plačamo poštnino.