Podkavanje volov.
Po mnogih krajih na Slovenskem imajo pametno navado, da vole podkavajo. Smelo smemo trditi, da podkovan vol za tretjino več naredi nego nepodkovan. Po nekaterih krajih, zlasti po kamenitih tleh in onod, koder delajo precej močno z voli, pa morajo biti podkovani. Prav zelo priporočamo našim gospodarjem, naj vole podkavajo, če le količkaj kaže. Ni pa dovolj, če volu pribijemo na parklje kos železa kar tako, ampak vol bodi pravilno podkovan, ako hočemo od podkavanja imeti kaj koristi in ako mu hočemo s tem delavnost povekšati. Kakor dobivamo dan danes za majhen  denar
goma, ne hipoma. Vsaka hitra menjava toplotna naredi, da se raztrga jabolčno meso, in vsled tega gnije. Jabolka, dobro shranjena v gipsu, drže se dve leti in še več, ne da bi izgubila svojo dobro vonjavo in okus. Za en sod jabolk ne potrebuje se veliko gipsa, posebno če so jabolka velika; gips je najbolje dejati šele potem na jabolka, kadar je sod uže napolnjen. Če primerno in pazljivo pregibljemo napolnjeni sod, spravimo gips v vse prostore med jabolka. Na ta način gre več jabolk v zaboj ali sod, nego pa če bi skladali gips in jabolka ob enem skupaj. Na dno in na vrh dene se plast gipsa, potem se pokrov pribije in vse skupaj spravi na hladen prostor. Da se jabolka dolgo ohranijo, treba je seveda, da je zaboj ali sod dober, brez razpok.
Namesto gipsa rabijo nekateri tudi pesek, ki tudi dobro hrani jabolka, čeravno ni tako neprodoren zraku kakor gips. Ravno tako se da koristno porabiti re-zanica in igličevje. Papir slabo vodi toploto in je tudi zraku precej neprodoren, zato je včasih dobro posebno fine sorte zaviti v papir. Za domačo rabo zadostuje seveda star papir časniški itd., za kupčijo treba je pa uže belega papirja. Naj bodo jabolka kolkor si bodi dobro v zaboje shranjena, vedno je važno, da so na hladnem prostoru.
358    -
izvrstne podkve za konje in tudi žeblje, boljše nego jih more narediti domač kovač, in to glede oblike ter tudi glede materijala, tako prodajajo tudi sedaj izvrstne volovske podkve jeklene prav zelo ceno. Dunajska firma M. Hanna sinovi (M. Hann's Sohne in Wien, I. Strauchgasse 2) spravila je namreč sedaj v kupčijo nekake normalne volovske podkve, ki prijajo vsakemu volu. Dela jih po navodilih prvih živinskih zdravnikov. Podkve so pravilne, imajo pravo obliko, pribiti jih je prav lahko na parkelj ter so zelo trpežne.
Te podkve dopuščajo enotno podkavanje za vsako goveje pleme in so praktične za vsako pot po leti in po zimi.  Podkve so   narejene iz najboljšega  švedskega
železa, lahko jih je variti in kovati, mrzle  upogibati in naravnavati in le nekoliko razbeljene uže raztegniti.
Podoba 64. kaže podkev za parklja sprednjih nog, podoba 65. podkev za parklja zadnjih nog in podoba 66. pravilno podkovano volovsko nogo.
Prednosti Hannovih volovskih podkev so te le:
1.  Povekšavajo delavno vrednost živinsko.
2.  Stolni so tako narejeni, da se živali po gladkih tleh, na pr. po zimi ne more polzeti.
3.  Te podkve dajo volu varen korak ter more rabiti brez ovire vso moč svojih nog, k čemur posebno pomaga srednji stolen.
4.  Vol, s takimi podkvami podkovan, more celo tam dobro voziti ali hoditi, koder lahko drugače le konj.
5.  Vol si skoraj ne more noge zviti ali sploh parkljev poškoditi.
6.   Trpijo Hannove podkve najmanj dvakrat do trikrat toliko časa, kolikor navadne domače.
En kilogram teh podkev velja 48 kr., in ker vseh 8 podkev, ki so potrebne enemu volu, ne tehta niti en kilogram, zato stane podkovanje največ 46 kr.
Imenovana tvrdka izdeluje osem številk teh podkev in sicer se ravnajo številke po dolgosti sprednjih parkljev tako-le:
Št.O = 100^        St.5 = 140 ™/m n 1 — 110  „           „ 6 = 150   „
„ 2 = 120   „           „ 7 = 160   „
„ 3 = 130   „           „ 8 = 170   „
Podkve za zadnje noge so delane vedno po pravi razmeroi velikosti. Kadar se naročajo, tedaj je meriti samo sprednjih parkljev dolgost.
Prepričani smo, da bode vsak gospodar, kadar poskusi te podkve, vedno rabil potem le te, zato jih zelo priporočamo našim gospodarjem, naj jih poskusijo.
359