Natisov 15.000. „Šlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za dnigo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne šlev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za 6 krat razdeljeno petit vrstico I krat 15 h, 2 krat 25 h, 3 in večkrat 35 h. Pri večkratnem ozna- nilu se cena primerno zniža. Stev. 15. V Ptuju v nedeljo dne 14. aprila 1912. XIII. letnik. Cenjeni naročniki! Začetkom novega četrtletja se zopet obračamo do Vas s prošnjo, da nam obdržite zvestobo Vemo sicer, da nasprotniki z najgršimi sredstvi, s podlo hajskarijo, z izrabljanjem poštene narodne misli in svete katoliške vere proti našemu liatu nastopajo. Vemo, da je v nekaterih krajih človek naravnost jnuak, ako se upa prištevati k stranki „Stajerca," ki ima vendar jasni program, odkrito besedo in pošteno obrambo vbogega Ijndstva. Gonja nasprotnikov je ravno v zadnjem času zopet posebno hudo divjala, čeprav tega niti ne čutimo. Ljudje so že navajeni, da se po shodih in v cerkvah, v gostilnah in privatnih hišah proti »Štajercu" z najgorostašnejšimi lažmi nastopa. In ljudje vedo prav dobro, da dela mnogo sovražnikov mnogo časti. V slabo sadje se p vse ne zaletavajo in laž ni imela nikdar tako strastnih nasprotnikov nego resnica. Za nas velja vedno resnica in od resnice ne bi odnehali, pa če bi bila vsa bodočnost od nje odvisna. Mi nismo zagovorniki posameznih stanov, ki se mastijo na troške ljudstva. Mi zagovarjamo pravico vsega ljudstva in te bodemo i zanaprej storili. Kmet, delavec, obrtnik, to so stebri naše politike in na te stanove se mi zanašamo. Psovke nasprotnikov nas ne bodejo prestrašile, laž nas ne bode premagala. Kakor doslej, korakali bodemo tudi v bodoče naprej! Prijatelji ostanite zvesti listu, nabirajte nove naročnike, dajte sosedom list citati, razširjajte list po kavarnah, gostilnah in pri trgovcih, inzerirajte, kupujte le pri trgovcih, ki inzerirajo v »Štajerca" . — z eno besedo : delajte z nami! Uljudno prosimo, da se zaostalo naročnino poravna in da se vsakdo zaveda, da z delom za »Štajerca" gre roka v roki delo za ljudstvo. Uredništvo in upravništvo „Štajerca." Politično divjanje v Polenšaku pri Ptuju. V Polenšaku je tamošnji župnik Poplatnik vdomačil razmere, ki so že res prava sramota za faro. Mnogo let se že borimo proti hujskanji klerikalstva in z mnogimi političnimi duhovniki smo že imeli opraviti. Ali tako odurnega, surovega, protinravnega in protikrščanskega nastopanja, kakor si ga privošči v svoji politični blaznosti župnik Poplatnik, še nismo doživeli. Opozarjamo torej cerkveno oblast na ta naravnost nebovpijoči škandal v Pole n-š a k u in prosimo jo v z a d n j i uri, da naj divjanju Poplatnika konec napravi. Dobili smo skrajno ogorčena poročila, po katerih so farani pripravljeni, da si na gotovi način sami pomagajo, ako bi cerkvena oblast ne hotela Poplatnika moralično prisilno srajco obleči . . . Najbolj pobožni gospodarji prihajajo k nam in pravijo, da ne marajo več v cerkev iti, ker so Poplatnikovih kletev in psovk siti. Kmetske žene, katerih katoliška vera je čista in globoka, jokajo in tožijo, češ da svoje dece ne morejo več v cerkev pošiljati, ker jo tam Poplatnik pohujšuje. Vera peša v resnici in vsak dan Poplatnikovega divjanja škoduje veri bolj nego bi škodovalo deset brezvercev . . . Mi smo Poplatnika še kot kaplana v sv. Urbanu poznali. Povedali smo takrat na podlagi dokazov, da je temu »duhovniku" za prvaško 'hnjskarijo več nego celo za cesarsko zastavo... Mislili smo si, da bode v Polenšaku kot žapnik pametnejši postal. A zmotili smo se! Poplatnik je svojo hujskarijo še podvojil in potrojil in je zašel na pota grdega fanatizma, ki ne pozna nobenih mej _ in obzirov, nobene dostojnosti in pravičnosti. Že lani si je privoščil Poplatnik raz prižnice naravnost bogokletno trditev, da je vsak najhujši nečistnik manjši grešnik od tistih, ki »Štajerca" berejo. V zmislu tega najnovejšega hguorian-skega nauka se je zgodilo, da imajo zdaj na Polenšaku več nezakonskih mater nego zakonskih. To ima župnik Poplatnik s svojimi »nauki" na vesti! In zdaj ga menda vest peče. A namesto da bi potrkal na svoja prša in molil svoj »mea culpa", pričel je raje raz prižnice divjati, da se poštenim faranom lasje jezijo. Nedelja za nedeljo ne čn-jejo farani druzega raz kanceljna, nego besede sovraštva, besede jeze in gnusne psovke, ki jih dostojni človek niti v zadnji žganjarni ne izusti. Politika in psovanje, to je žalostni »evangelij" fajmoštra Poplatnika. Otroci prihajajo doma in povprašujejo očeta, kaj je to »kurva" ? V cerkvi so slišali to besedo ... In kar ne more Poplatnik na prižnici storiti, to stori v spovednici. Da bi svoje »ovce" pred »Štajercem" preplašil, jim ne daje odveze, ako čitajo naš list. Pred kratkim šele je prišla neka več kot 70 letna starka več kot eno uro daleč k Poplatniku spovedovati. Vboga žena je bila težko bolana. Hotela si je vest olajšati pred »božjim namestnikom", kakor je to vse svoje trudapolno življenje dolgo storila. A ker je ta poštena žena resnično povedala, da tadi , Štajerca" bere, ji Poplatnik ni dal odveze; spodil je slabotno, bolano starko proč in rekel ji je, da mora napraviti zaradi čitanja »Štajerca" generalno spoved. To je tako podla zloraba duhovniške moči, da ne najdemo več besede! Listi, v katerih dopisujejo Macochi in ednaki žegnani junaki, so menda boljši. Poplatnik, kako bodete zagovarjali svoje divjanje pred večnim sod n i k o m ? Po našem mnenja ne morete imeti Vi niti iskrice prave vere, ker drugače bi ne omadeževali na tako ostudni način duhovniške svoje suknje ... Ali mislite res, da bodete s tem ljudi prestrašili? Ne! Danes ne živimo več v časih tlake in robote, ko so klerikalni graščaki in politični duhovniki vbogemu kmetu jezik zavezali in zadnjo kapljico krvi izprešali. Ljudje si znajo danes pomagati! Ali mislite, da bodete morda z Vašim počenjanjem »Štajerca" prestrašili? Ne! Mi ne bodemo odnehali; dokler ne bodete Vi svoje postopanje predrngaoili, dokler ne bodete cerkve veri pustili, toliko časa bode švigal bič »Štajerca" okoli Vaših ušes ... Ali — ali! Ako pri temu boja naša sveta vera trpi, ste Vi Poplatnik odgovorni. Edino zato pa kličemo tudi cerkveno oblast na pomoč. Naj ta napravi red, dokler je še čas . . . Politični pregled. Delegacije stopile bodejo, kakor smo že poročali, okoli 20. t. m. skupaj. Sklepale bodejo najprve o proračunskem provizoriju. Splošno ee želi, da bi imele delegacije daljše zasedanje. Evharistični kongres. Septembra meseca 1912 zboroval bode na Dunaja 23. evharistični kongres. Klerikalni listi vseh avstrijskih narodov seveda trobijo, da se grč tukaj za versko stvar. Ali vse bobnanje in trobentauje ne prikrije dejstva, da se gre edino za klerikalno-politično zadevo, pri kateri črni gospodje seveda v plašča katoličanstva nastopajo. No, zlatega solnca ue bodejo kate nikdar zakrile . . . Ruski vohuni. V Lvovu in vzhodni Galiciji so zopet več ruskih vohunov zaprli, med njimi tudi rusofilskega agitatorja Bendasius, ki je bil več let književničar v tamošnjem rusofilskem društva. Zaprli so tadi nekega Bazilja Koldra in dva rusineka duhovnika. V stanovavju duhovnikov so našli mnogo dokazil, da sta za Rusijo špijonirala. Baje se bode v kratkem še več prizadetih in sumljivih oseb zaprlo. Proti ,.Sokolom". Ruska vlada je ruskim telovadcem udeležbo na kongresu „Sokolov" v Pragi prepovedala. Kje je »slovanska vzajemnost" ? Dobro tako! V klerikalni stranki na Nemškem se je pojavil hud spor. Zdaj poročajo listi, da hoče papež izdati odredbo na nemške škofe, po kateri bode vsem posvetnim duhovnikom in redovnikom javno nastopanje po shodih itd. strogo prepovedano. Tako odredbo bi pač tudi pri nas potrebovali. Potem bi vera mnogo manj Politični umor. Iz mesta Bari poročajo, da je bil direktor Vukčevič tamošnje banke od nekega agenta policije v Cetinju iz političnih vzrokov ustreljen. Ruske ra2mere. I« Petersbnrga poročajo listi, da so poskusili anarhisti zopet napad na carico. Ta ima namreč jako lepi kinč iz biserov. Pred par dnevi je carica opazila, da postajajo biseri bledejši in tadi ona sama je postala bo-lehna; na koži so se ji izpaščali mehurčki. Preiskava je dognala, da so bili biseri pomočeni v strup. Zaprli so dvorno služabnico Marijo Ossi-povno, kateri so dokazali zveze z anarhisti. Zopet bombe. Iz Konstantinopla poročajo, da so tam na parniku »Smyrna" zaprli Rasa Pri hladliejŠemil VremenU se PriP°ro& Strascbill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje Ivanova in belgrajskega anarhista Kekorja. Hotela sta ravnokar mnogo bomb in streliva na avstrijski parnik „Tirol" prevoziti, kateri bi imel na Rnsko odpluti. Skupno je zaplenila policija 9 bomb in 2 veliki kišti dinamita. Sodi se, da se je s tem prišlo večji zaroti na sled, a preiskava bode šele dognala, proti komu je bila zarota naperjena. Klerikalno maščevanje. Nahujskani klerikalni divjaki v Aquileji so porezali županu Stabile 200 trt, kčr je ta naprednega mišljenja in ker pelje ojstri politični boj proti črnuhom. Klerikalci go pač po celem svetu ednako zverinski! Angleški Štrajk. Velikanski štrajk angleških rudarjev, ki je trajal več tednov in je napravil neizmerno gospodarske škode, je končan. Sicer bode še tedne trajalo, predno se bode delo redno vršilo. Ali v splošnem se lahko o končanem boju govori. Štrajk ni prinesel rudarjem zaželje-nega polnega uspeha, čeprav se je i vlada zanje potegnila. Razburjenje med rudarji je še vedno veliko. MOJA STARA izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steeken- pfcrd-lilijino-roleCno milo od tvrdke Dergmann & Co., Tetechen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Dopisi. Ptuj. Pri občnem zboru štajerske kmetijske družbe v Gradcu naučili smo se spodnje-štajerski delegati marsikaj. Občudovali smo veliko govorniško zmožnost našega dičnega poslanca Ojzmeca, katerega govorniško „kiinšt" se je že v zadnji številki našega lista obširno opisala; občudovali smo pa tudi neizmerno delavnost našega poslanca Miha Brenčiča. Oj ti zlati Miha Brenčič! Kako delaven je! Prvi med prvim je zasedel prostor v deželni hiši, imajoč na svoji desni strani vrednega tovariša Ojzmeca. In sedel je naš Miha in pisal je, da se je miza tresla. Pisal je tako naglo, da so postali nekateri delegati pozorni na njegovo čaetito osebo, meneč da Miha že štenografira, dasi še iz ljudske šole odpustnice nima. A glej čudo! Naš Miha nič ni pisal, nič stenografiral, ampak — dede m a 1 a 1! Bog ve, kje so krožile njegove misli tistokrat, da sploh ust ni odprl ? ? Najbrže pri kranjskih dekletih! Opazovalec. Bohova. (K našim volitvam.) To je bil dan sodbe; kajti razsodilo je ljudstvo samo, da ne mara več kaplanovega, farškega generalstva. Vo-lilci so razsodili ter možato in očitno dokazali, da je komanda črnuhov za en — žvižgec. Nam se sedaj, po hudi boritvi, vsmilijo res vse ove neumne ovčice, ki so po Baznikovih polzkinah se speljali v smeh in sramoto, ki so na farško upanje prisegali, ki so se toliko upenjali in mudili in trudili in vse za en žvižgec! Oh, oh, vas kaj glava boli in srce se vam krvavi, vi ovčice naivne! Torej o volitvi sami! Grnuhi so švigali po vasi nervozno semtertja, kakor razplašene mravljice na mravljišči, če s palico udariš na njihovo stavišče. No in mi smo tudi krepko udarili s štajercijansko pestjo na črno mravljišče, in črne mravljice Bohovske je prehodila kurja polt: jojkec, jojkec kaj pa bo ? Mirno pa so se zbrali tvoji soldatčki ljubi „Štajerc'', a prišli so vsi, vsi, brez izjeme, ter so volili, ter Baznikove čete pobili. Vsa čast jim, ki so prihajali iz Maribora, Tesna, Rotweina in Razvanja in so vrlim naprednim BohovČanom pomagali do sijajne zmage črez črno bandero. »Štajerček", dragi naš striček, le poročaj tvojim cenjenim čitateljem, našim vrlim somišljenikom, kako je ta suh Francelček, po imenu Frangesch, na svojem bi-cikeljnu par tednov sem noč in dan norel od volilca do volilca, pa z jokajočim prošenjem fehtal štime za Baznikovo žlahto. Ko je tako blaznel na svojem koleselcu po vseh luknjah, so mu brkice njegove v vetru vihrale, da ga je bilo strah in groza za pogledati. A sedaj po volitvah so se mu neki nemirne brkice njegove pomirile in le nalahko Še v trepetu se mu igrajo po plahem bledem licu. To sicer ni prav, pa je že tako. Pa mislite, da je trski Francelšek sam se potil? Kaj še, kaplan Baznik ima veliko armado, le en — žvižgec mu pomaga. Poleg Francelna je bil tudi delal njegov bratec Jernej, bratanec Rečnik-Gale, no in tako naprej. Celo z Morbnrga so si zveste po-magače priklicali — vso zastonj! Pri Jernejcu in Francelnu so imeli svoje ponočne konference — hu, hu, kako je bilo vse črno; jedH so in pili in študirali, kako bi prešmentane Štajerci-jance pobili — pa vse zastonj! Na dan volitve so imeli en sodček piva in vedro vina, pa klo-basic, svinjine s krenom, trdo kuhana jajca, štruklje, pogače in kolače pripravljeno, da bi po zmagi svoje ovčice prav nafujtrali. Vsakega volilca, ki so ga na svoje limance hotel loviti, so povabili na volilno pojedino, ter te dobre reči tako farbali, da so se ubogim poslušalcem debele sline cedile. Nič ni pomagalo, nič, vkljub temu so pogoreli, pogoreli. Ne vemo, kdo je po volitvi jedel in pil, in če jim je dobro dišalo. Ubogi Francelček bo ' moral sedaj nove lnft-šlauhe za svoj verderbani bicikelj si kupiti, kaplan Baznik pa si je že dal dva para štifle-telnov na novo podplatiti. No in mama Fran-celnova so vzdihovali, da so te šmentane volitve ravno pred prazniki razpisali, češ sedaj je za nujna gospoda sinova cela Velikonočna štimunga verderbana. Oh dragi „Stajerci:, tvojim častite-ljem pa so Velikonočne klobase kaj dobra dišale. Je že tako: Tu žalost in obupnost, tam veselje in nada. Kakšne štimunge je neki kaplan Baznik — ha? Glej, vsaj smo ti prerokovali in ti si se nam smejal. Kje pa zdaj peče ? Prihodnjič več kaj, zdaj grem na en firkelček k Grašiču. BKikiriki — pogoreli ste vsi, — zdaj je vse hin", poje Bohovski kokodin. Ješence pri Račjem. Slavni gospod urednik ! Pri nas se je vnel hud boj. Dne 31. marca imeli smo volitev občinskega predstojnika. Bil je zopet izvoljen starokopitheŽ posestnik g. Vanhnik Janez. Kakor smo pa izvedeli, vložila se je pritožba zoper novo izvoljenega župana. Prav lahko je torej, da bodemo imeli nove občinske volitve. Vložilo se je tudi več drugih pritožb zaradi nereda v naši občini. Kakor "znano, so že očka „Mihla več let ,rihtar", so seveda vsega navajeni, in delajo kar pod svoj klobuk. Vsemu temu so prišli naši napredni možje na.sled, ter se ne pustijo več od klerikalcev pod nosom briti. Kaj ne, očka „Mihl", to smrdi, grozno smrdi?! 0 celi zadevi in o izidu te volitve bodemo še nataučneje govorili. Ragoznica pri Ptuju. Zločinstvo se je zopet zgodilo na gadnih drevesih Jožefu Brnmcnu, obč. predstojniku v Ragoznici, ker mu je bilo ta čas, ko je bil Johan Grandošek zavoljo prejšnjih poškodovanih dreves v preiskavi, zopet več dreves poškodovanih. Dobro bi bilo, ako bi se tega poškodovalca zasačilo, ker se splošno želi, da bi to zločinstvo prišlo na dan. Res, tisti ki tako škodo delajo, niso več ljudje, ampak hudiči. Ker so hudiči brez vsakega usmiljenja, zatorej bi se smelo takega hudodelnika tudi na dvoje prerezati in v sadonosniku na kol obesit, kajti živi krst se ne bi jokal za njim , . . Ustna voda Grad Hetzendorf pri Dunaju. Danes prinašamo sliko krasne cesarske graščine Hetzendorf, ki se nahaja v bližini Dunaja. Kakor znano, je graščina Hetzendorf s krasnim drevoredom zvezana s SchOn-brunnom.Grad Hetzendorf je bil prvič v 12. stoletju zgrajen. Leta 1744 se je razvaline odpravilo in sedanjo zgradbo uresničilo. Posebno je ta grad nepozabni cesar Jožef II. ljubil. V . cesarske hiše v ta grad. Zdaj je stvar drugačna, kajti gradu se nahaja veliko umetnin, ki imajo precejšno I novo poročeni nadvojvoda Kari Franc Jožef se bode v vrednost. V zadnjih letih prišel je le redkokdaj kak član | kratkem s svojo soprogo v Hetzendorfjfcreselil. Scbloss Herz-endorf bei Wiari. Velika po voden j. Povodenj v raznih deželah. — V Ameriki 30.000 oseb utonilo? V velikonočnem tednu pojavilo se je v raznih deželah jako nevarno vreme, viharji, nevihte, in tem sledeča povodenj, ki je napravila velikansko škodo. V G a 1 i c i j i so divjali v pokrajini Zambor, ZIoczow in Stryj veliki snežni viharji. Snežilo je tako hudo, da je bilo n. p. mesto Lvov štiri dni popolnoma v snegu zakopano in odrezano od vsacega prometa. Potem je prišel na-krat gorki veter, sneg se je pričel topiti in povsod je nastala povodenj, tako da niti več železniški vlaki niso mogli voziti. Istotaki viharji in povodenj so se zgodili v Slovakrji. Največ škode pa je napravila „huda ura" v Severni Ameriki v pokrajini reke M i s s i s s i p i. Ta reka je najdaljša reka na celem svetu. Mississipi teče skozi 40—130 km široko dolino, ki leži deloma globje od vode; napravljeni so vsled tega umetni bregovi. Vsled deževja je zdaj voda tako hudo narasla, da je te umetne bregove podrla in vso dolino preplo-vila. Več kot 50.000 kvadratnih milj zemlje prišlo je pod vodo. Na tisoče hiš je popolnoma uničenih. Prebivalci so zbežali v cerkve in druga javna poslopja in po plodoviti zemlji plavajo zdaj barke. Amerikansko mesto Kairo stoji popolnoma pod vodo in vseh 15.000 prebivalcev je brez strehe. Istotako je 22 fabrik v okolici preplov-ljenih. V mestu Neu-Madrid stoji voda deloma 4 metrov visoko. Popolnoma preplovljena so tudi mesta Marion in E a r 1. Mesto Hickmann je podobno otoku, ker je vso mesto od vode obdano. V veliki nevarnosti je tudi meBto F r a n g is; ako bi voda tam bregove podrla, bi lahko 250.000 oseb v najnevarnejši položaj prišlo. Prebivalstvo dela tam z vsemi kriplji, da utrdi bregove; milijonarji poleg beračev, rama ob rami delajo vsi noč in dan, kajti vsem grozi mokra smrt ... Na reki sami plavajo cele lesene hiše, pohištvo, mrliči živali in ljudi. Obenem grozi za preplovljene pokrajine lakota, kajti vlaki ne morejo več prihajati in življenskih sredstev prinašati. Reka je vse uničila, bogatini so postali čez noč berači. Strokovnjaki trdijo, da bode voda še pet dni naraščala. Niti najstarejši ljudje se ne spominjajo tako velikanske povodnji v Severni Ameriki! V naslednem podamo še zanimivejše vesti iz nesrečnih pokrajin: New-York, 8. aprila. Pet amerikanskih držav je v nevarnosti in 20 mest je preplovlje-nih. Ako voda še za 20 centimetrov naraste, je en četrt milijona ljudij brez domovja. Vojni minister razpošilja življenska sredstva. Memphis, 7. aprila. Vsled dvatedenske povodnji reke Mississipi je 50.000 oseb brez strehe. Govori se, da je 30 tisoč oseb utonilo. Doslej cenjene po vodi prizadete škode je za 50 milijonov kron. 3 Novice. Smrtna sodba proti Jezusu. V neki stari kapelici v Caserti pri Neapelnu se nahaja ka-menita plošča, ki prinaša v hebrejskem jeziku in s starohebrejskimi črkami smrtno obsodbo, ki je bila izdana proti .lezusn. Sodba se glasi v slovenščini tako-le: „— Tukaj je sodba, ki jo je izdal zapovednik v Galileji Poncij Pilat proti Jezusu iz Nacareta, da mora na križu umreti: V 17. letu vladanja cesarja Tiberija, na 25. dne meseca marca, ko sta bila Ananias in Kajfas velika duhovnika Gospodova, obsodil je zapovednik Poncij Pilat Jezusa, da mora med dvema zločincoma smrt na križu storiti. Iz izpovedb prič, ki so se pregledale in kot resnične izpo-" znale, sledi dokaz, da je Jezus zapeljivec ljudstva, upornik in zasramovalec postave. Imenoval se je Bam za sina živega Boga in za kralja države Izrael; slovesno je vstopil v tempelj, od ljudstva z veseljem in s palmami pozdravljen. Poncij Pilat zapove vsled tega centuriu Kvirilu Cornelius, da pelje Jezusa na mesto obsodbe, in prepove vsakomur, da bi Jezusa oprostil ali njegovo smrt zabrani!. Kot priče, ki so to sodbo podpisale, se imenuje: Danijel Robani, farizej, Janez Zarabatel, pismouk, Rafajel Robani, pismouk, Caper, pismouk." — V sodbi je bilo tndi določeno, da se mora Jezusa skozi vrata Siirena k smrti peljati. Vsako od 12 izraelskih plemen je dobilo to sodbo, vsekano na posebni kameniti plošči. Ali doslej niso nobene teh plošč tazven one v kapelici mesta Caserta našli. Bogastvo Evrope. Skupno bogastvo Evrope na premičnem premoženju znaša okoli 940 mi-lijardov (1 milijarda je 1000 milijonov) markov. Glede svojega bogastva stojijo posamezne dežele v sledeči vrsti: Anglija 236, Francoska 197'A, Nemčija I6OV4, Rusija 128, Avstrija 80, Italija 64, Belgija 20 in Holandska 17'A mili-jardov mark. Na vsacega posameznega prebivalca teh posameznih držav bi glasom tega računa padlo: Anglež 5 920 markov, Francoz 5.200, Holandec 3.680, Nemec in Belgijec 3.120, Avstrijec in Italijan 2000, Rus 1200 markov. Najbogatejši je torej Anglež in najrevnejši Rus. Angleško! V Londonu so zdaj eno vilo v šestih dneh zgradili. Vila obsega 11 sob in material za zgradbo tehta 250 ton. Naši zidarji delajo pač malo počasneje . . . Išče se dediče. Oktobra 1909 umrl je v teritoriju Alaska (Severna Amerika neki Johan Spreitzer, rojen na Avstrijskem, brez da bi zapustil kak testament. Zapustil je pa nekaj denarja (145 dolarjev) in vrednostnih predmetov. Sorodniki naj se pri oblasti oglasijo. Iz Spodnje-Štajerskega. Tudi V Ptuju se čuti velikansko gonjo, ki so jo vprizorili v zadnjem času politikujoči duhovniki na Spodnjem Štajerskem proti B Štajercu" in sploh proti vsemu, kar le količkaj po naprednem mišljenju diši. Nam gotovo ni prijetno, da moramo veliki del svojega lista s kritiko takih ,Božjih namestnikov" polniti. Ali mi odklanjamo tudi odgovornost za ta boj . . . Ptujsko mestno duhovščino že davno poznamo in smo jo tndi že opetovano popisali. Dobro vemo, da gladkemu gospodu Pšundru (alias Pschniider) in njegovim pomagačem vse smrdi, kar je nemškega ali naprednega, čeprav živijo zgolj od nemškega denarja. Vikar Pšunder (alias Pachunder) in kaplan Jager se presneto motita, ako mislita, da iu in njuno politično nastopanje IM) opazujemo. Enkrat, bodemo pričeli zanimive povestice objavljati . . . Kdor živi od nemškega denarju, ta naj vsaj ne kažo svojega strupenega sovnišua proti nemšt«u. Šele pred kratkim sta Plunder (alias Pschunder) in vedno na hiijdin-ske krasotice misleči Jager nekega slovenskega kmeta, ki je prosil podporo za prepotrebno gasilno društvo, nagnala; storila sta to in tudi izjavila, da to storita edino zato, ker ima do-tično društvo nemško komando. Ja zakaj pa ne gresta ta dva črna gospoda na Srbsko kruha služiti ? Zakaj pa se tako krčevito držita službe v nemškem Ptuju? . . ..To je le en slučaj, ali povedali bi jih lahko še mnogo! Omenili smo pa to danes le prisiljeno, le zaradi tega, ker skuša Jager tudi v ptujski mestni cerkvi politiko vpeljati. Cujemo, da govori kaplan Jager pri svojih pridigah v mestni farni cerkvi mnogo o politiki. Istotako pred šolskimi otrocmi. Kaplan Jager jamra vedno, da „liberalni" listi vbogo duhovščino napadajo. Seveda misli pri temu na „ Štajerca", čeprav se ne upa raz prižnice tega lista omeniti. Vi, gospod Jager, bolje je, ako o takih stvareh molčite. Mi ne napadamo nikdar poštenih, nravnih, dostojnih in v resnici krščanskih duhovnikov. Obsojamo pa tiste laži-farje, ki zlorabljajo cerkev v politične namene. In takim ljudem na ljubo ne bodemo molčali . . . Ni res, da napadamo duhovnike. Res pa je, da opisujemo le one možakarje, ki sramotijo svojo duhovniško suknjo. Ljudje, ki so v mladosti kot študentje svoj trebuh z nemškim kruhom polnili, ki pa danes pljujejo na svoje lastne dobrotnike, — ljudje, ki preiskujejo predpasnike šolskih deklet, — ljudje, katerim poje jutrajni petelin slovo, kadar prihajajo od svojih hajdinskih ljubic, — taki ljudje naj pustijo raje politiko v cerkvi in izven cerkve pri miru. Kajti drugače bi znala tudi nam potrpežljivost počiti. Torej mirna kri, gospodje ptujske „črne inkvizicije", mirna kri, da nam ne bode treba resno pesen zapeti . . . V Leskovcu V Halozah so zadnjič sklepali o napisu za novo ljudsko šolo. Pametni kmetje so rekli, da mora biti napis nemški in slovenski. A proti temu se je uprl z naravnost neverjetno predrznostjo domači župnik. Možakar je 8 tem nastopom dokazal, da je on edini politično na-rodnjaški hujskač v Leskovcu. Rekel je, da mora biti napis le slovenski, da ne sme obsegati niti nemške besedice itd. itd. Oj ti čedni župnik ti! Šola je bila zgrajena z denarjem, ki so ga farani od nemškega denarnega zavoda dobili. Šola je za vse, brez razlike med Nemci in Slovenci! Nemci so v Leskovcu v Halozah največji davkoplačevalci. Fajmošter ae torej presneto hudo moti, ako misli, da ima on in edino on besedo. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi župnik v Leskovcu naj premisli, da on ne bode komandiral. Šolo je ljudstvo zgradilo, ki plačuje davke, ne pa fajmošter, ki ne plačuje niti vinarja davka. G. župnik, svetujemo Vam za danes prav prijazno in lju-beznjivo: opustite politično delo, drugače se bodejo i pri vas žalostni dogodki zgodili. Prihodnjič govorimo naprej . . . Zmaga V Bohovi. Kakor smo že v zadnji številki poročali, zmagala je naša stranka pri zadnjih občinskih volitvah v Bohovi. Kaplani iz Hoč in njih petolizniki v Bohovi delali so že mesece sem in napenjali vse svoje moči, da bi dobili ta občinski zastop v svoji kremplje. Ali vsa prvaška hujskarija, vso versko zlorabljanje in obrekovanje nasprotnikov ni prav nič pomagalo. Klerikalci so se že naprej svoje „zmage" veselili; mislili so, da bodejo možje-volilci kar pred vsakim žegnanim hujskačem na trebuh padli. Klerikalci so se baje že kar naprej posle v občinskem zastopu razdelili. Pa vse zastonj! Zmagala je napredna stvar. Pomagali so k temu lepemu uspehu tudi vrli volilci iz Maribora, Tezna, Radvine, Razvanja itd. Tako so bili iz- voljeni sledeči gospodje: 3. razred: Fr. Roth, Kari Flakus in Fr. Legat (odborniki), Jos. Pleterschek in Fr. Graschitsch (namestniki); 2. razred: Joh. Schuretz, Fr. Gsellmann, Al. Graschitsch (odborniki), S. Stupan in Jak. Graschitz (namestniki); 1. razred: Joh. Seli, Joh. Lebe in Fr. Stermschegg (odborniki), St. Tschut8chek in Martin Sagadin (namestniki). — Tako je torej Bohova napredna ostala. Čestitamo iz srca izvoljenim, a čestitamo istotako vrlim volilcem, ki so tako lepo dokazali, da jim velja gospodarsko delo več nego politična hujskarija. Živeli! „Čuki" v Hočah, katere je naš prijatelj kaplan Baznik s tako velikim trudom v življenje poklical, menda že mislijo, da so gospodarji v Hočah. Mi nimamo prav nič proti temu, ako se kaplana spenjata po telovadnem orodju, pa naj tudi črne kute kot turške „fane" po zraku frčijo. Ali preteklo nedeljo so eksercirali „Cuki" pod komando obeh kaplanov na — cerkvenem dvoru. Ta prostor je obdan od zida, da se ga ne more od zunaj onečastiti. Gorje tistemu, ki bi hotel le enkrat okoli cerkve špacirati! Ako pa „Cuki" svoje kozolce okoli cerkve delajo, se naši vse časti vredni ^duhovniki" le prijetno smehljajo. Še sodček piva naj nastavijo ob cerkvi, pa par „Marijinih" devic si naj naročijo v večjo zabavo ... Po našem mnenju je to sramotenje Bogu posvečenega kraja, katero si enkrat za vselej izprosimo! Farani so vsled tega tudi vložili pritožbo na glavni župni urad. Upamo, da bode v interesu vere ta pritožba imela zaželjeni uspeh, »čuki" naj se na Pohorju na glave postavljajo, naš cerkveni prostor pa ni za pred-pustne šale zapeljane mladine! Dr. Verstovšeku, temu najbolj antipatičnem prvaškemu hujskaču, ki zna tako grdo lagati, da se tudi najzagriženejši narodnjak nad njim zgraža, priredili so Mariborčani zadnjič enkrat prav neprijetno „mačjo godbo." Zbralo se je namreč pred vilo dr. Verstovšeka okroglo 200 oseb, katera množica je še vedno naraščala, in ti so pričeli žvižgati, ropotati, vpiti. Od vseh strani so se culi ogorčeni klici: „fej Verstovšek", „abzug Verstovšek" in še drugi ne posebno laskavi priimki. Mariborčane zlasti to jezi, da se upa dr. Verstovšek tako nesramno hujskati in lagati, ko je vendar c. k. profesor, plačan od denarja davkoplačevalcev in uslužben na nemški gimnaziji. Vemo sicer, da se s tako „mačjo godbo" ničesar ne doseže in tudi demonstranti so gotovo le" svoje zaničevanje Verstovšeku po= kazati hoteli. Ali to zaničevanje si je ta politični kameleon v polni meri zaslužil, zlasti odkar je postal eden najfanatičnejših vodij v brezvestni, zločinski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. V Občini Okolica Celja še vedno nimajo župana. Liberalci in klerikalci so se tako hudo zlasali in po svojih listih opsovali, da ni nič več o nekdanji „spravi" in „slogi" opaziti. Zadnjič izvoljeni g. Sušnik je takoj odstopil in noče biti župan. V kratkem se vrši zopetna volitev župana. Dr. Benkovič se grozovito trudi, da bi enega svojih pokornikov na županski sto-lec spravil. Bodemo videli. Skrajni čas je, da se politični prepiri posameznih zagrižencev ponehajo in da prične občinski zastop na ureditve tako hudo zanemarjenega občinskega gospodarstva delati! Treba pomisliti! Pri zadnjem ljudskem štetju bilo je na Štajerskem okroglo 11.500 protestantov. To je bilo lansko_ leto. Zdaj pa je protestantov že nad 23.200. Število se je torej več kot podvojilo. V preteklem letu prestopilo je iz katoliške v protestantsko vero sledeče število oseb (omenimo le spodnještajerske kraje): Radgona 2, Maribor 63, Marenberg 4, Ptuj 23, Celje 19 . . . To so številke, ki dajo precej misliti. Mi gotovo nismo tisti, ki bi govorili pro-testantizmu besedo, kajti naši čitatelji so z nami vred katoličani. Ali gotovo je, da so duhovniki sami krivi, ako imamo tudi na Štajerskem vedno več protestantov. Marsikdo stopi iz katoliške cerkve samo zaradi tega, ker mu slabi vzgledi gotovih katoliških duhovnikov ne dopadajo. Največ škode katoliški cerkvi napravijo pač tisti katoliški duhovniki, ki se s politiko pečajo. In pri nas stopi največ ljudi iz zgolj političnih vzrokov iz katoliške cerkve. To je dejstvo, ki se ne da zakriti in na katerega bi morala tudi slavna cerkvena oblast malo natančneje misliti. Drugače bi se znala res uresničiti stara kmetska beseda: Vera s farji gor, vera s farji dol . . . Rudarsko gibanje v Trbovljah, kakor smo že poročali, stavili so trboveljski rudarji plačilue zahteve. Dražba jim je dovolila 5%no zvišanje plač. Rudarji so se izjavili s tem za sedaj zadovoljni. V nedeljo se vrzi baje shod, na katerem se bode o tej zadevi sklepalo. Z ozirom na konec štrajkov na Augležkem iu Češkem tudi v Trbovljah ni pričakovati boja. čaščenje. Občina Spodnje Hoče imenovala je graščaka g. dra. Karla Tausch za častnega občana. Čestitamo! Darila. Celjska mestna šparkasa dovolila je iz čistega dobička 1. 1911 v dobrodelne in splošno koristne namene skupno svoto 20.021 kron. Preložitev uradnega dneva v Ormožu. Uradni dan v Ormožu, ki je bil določen na sredo, 10. dne aprila t. 1. se ni vršil. Vršil se pa bode v sredo. 17. aprila t. 1. V Bukovcih pri PtujU priredi prostovoljno gasilno društvo dne 14. aprila v prostorih gostilne g. Franc Strelec veselico z raznimi igrami. Začetek ob 3. uri. Svirala bo društvena godba. Vstopnina za osebo 20 vin.; člani prosto. Cisti dobiček se porabi v društvene namene. Obstreljen. Fanta Podgoršek in Miklavc delala sta nemir pred hišo posestnika Mandelc v šoštanjski okolici. Ker ni bilo divjanja konec, je domači sin na rogovileža ustrelil. Podgoršek je bil pri temu težko ranjen. Krvavi Čin. V Hrastniku je infanterist Janez Alič, ki se je tam na dopustu nahajal, šiloma udri v stanovanje svoje prejšne ljubice Angele Mohor. Ta ni-_hotela z njim več občevati, vkljub temu, da sta imela že nezakonskega otroka. Alič je Angelo z bajonetom 17 krat sunil in smrtnonevarno ranil. Istotako je sunil svojega 15 mesečnega otroka. Divjaka so zaprli. Grozna posledica pijanosti. Krojač Franc Staube popival je v Kračemovi krčmi v Rečji pri Konjicah. Končno se je tako opijanil, da ni mogel več domu. Krčmar ga je položil vsled tega na peč v gostilniški sobi. K nesreči so nanj pozabili in so v peči ponoči zakurili. Pijani krojač je to šele opazil, ko je imel že grozne opekline po celem truplu. Opečen je tako hudo, da ni nobenega upanja, da bi se ga pri življenja obdržalo. Proti krčmarju se je vložilo sod-nijsko naznanilo. Kolo ukradel je v Mariboru natakar Reischl. Policija ga je takoj vjela in dala pod ključ. Vlomilci. Na štajersko-hrvatski meji se v zadnjem času zopet vlomi množijo. Vlomilci so jako predrzni; ako se jih zasači, grozijo z revolverji. Tako so v sv.. Hemi pokradli obleke za 150 K, na Tinskem pa 300 K denarja. Smrtna nesreča. Na cesti iz Laškega v Celje skočil je hlapec Martin Klanjšek iz voza. Ali k nesreči je padel in prišel pod kolesa. Dobil je tako težke poškodbe, da je v bolnišnici umrl. Povozil je Feliks Trobentar iz Tresternice v Mariboru, ko se je na biciklu neprevidno hitro vozil, 9 letno Lizabeto Dobernik, ki je bila močno poškodovana. Napad. V Lembergu pri Celju napadli so fantje delavca Franca Mlakar in ga z nožmi in poleni težko ranili. Glavni napadalec je bil Janez Kline. Kamenje na progo zvalili so neznani zli-kovci med postajo Mestinj ter Rogatec. K sreči se je to zločinstvo pravočasno opazilo, drugače bi se lahko velika železniška nesreča zdodila. Obesil se je v sv. Urban« krovec Jos. Be-ziak v svoji kleti. Vzrok samomora ni znan. Trdovratni samomorilec. V Slov. Bistrici se je vlegel neki Karl Wutte na progo, da bi ga vlak povozil. Železničarji so moža proč potegnili. Ali branil se je kakor blazen z dvema nožoma. Neverjetna surovost. V Rogaški Slatini prišel je hlapec Alojz Zavašek pijan v hlev svojega gospodarja. Pokazal je lačnemu konju mrvo in ko je konj hotel zreti, potegnil mu je hlapec jezik iz žrela in je konja hudo v jezik ugriznil. Suroveža so naznanili sodniji. Ogenj. Pogorela je hiša in hlev posestnika Mastnaka v Račici pri Zidanemmostu. Obenem je zgorela vsa krma, orodje, pohištvo itd. Škode je za več kot 4000 K, a posestnik je le na 2000 K zavarovan. Nesrečno streljanje v Velikonoči je letos vendar nekaj bolj ponehalo. Vedno pisarenje „Štajerca" in drugih naprednih listov je v tem oziru gotovo mnogo koristilo. Stroge oblastvene določbe pa tudi. Seveda, popolnoma še vedno to streljanje ni ponehalo in tudi ne bo, dokler ne bodejo duhovniki raz prižnice temu počen-janju odločni konec napravili . . . Hvala Bogu pa se je letos tudi manj nesreč vsled streljanja zgodilo. Doslej se poroča le o sledečih slačajih: — V sv. Rupretu pri Celju dobil je 20 letni kočarjev sin Jožef Resetz pri streljanju i« mož-narja na levi roki teške poškodbe. — V Wil-donu streljal je 22 letni Franc Krisper iz neke stare puške; raztrgalo mu je levo stran obraza, tako da je tudi oko izgubljeno. — Pri Slov. Bistrici odtrgalo je 9 letnemu Jožefa Crepinko iz Pečke dva prsta leve roke; 19 letni Franc Richter pa si je prestrelil roko. Nogo zlomil si je v Maribora kovač Jakob Beleskovič. Ukradel je delavec Peter Mikš v Studenicah pri Maribora posestniku Joh. Majeritsch 80 K. Ko se je hotel tat ravno v gostilni pokrepčati, so ga policaji aretirali. Surovež. V prazniški pijanosti je v Celju hlapec Štefan Pajk ženo in otroka tako hudo pretepaval, da so ga morali zapreti. Ogenj. Pogorelo je na Hajdini pri Ptuja gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Arnnš, istotako hiša, hlevi, drvarnice in remiza za vozove, vsa krma in pohištvo. Škoda je velika, posestnik pa je le za 1300 K zavarovan. Vlomi: V radgonskem okraju nastopa zopet dobro organizirana tatinska banda. Šele pred kratkim se je poročalo o velikih tatvinah perutnine. V Velikinoči pa so tatovi pri Halbenrainu pri posestniku Rollu vlomili in ukradli meso ter mast od 12 svinj. Ukradene stvari so z vozom odpeljali. Istotako so vlomili in kradli okajeno meso pri tamošnjemu posestniku Faltl. Požar. V delavnici urarja Ilger v Maribora je pričelo goreti. Pomočnik Kral je dobil na obeh rokah hade opekline. Gasilci so ogenj, ki je za 2000 K škode napravil, kmalu zadušili. Tretjič dezertiral je iz Maribora kanonir Franc Lamprecht. Šele pred kratkim je enoletni zapor prestal. Požar. V Zavrču vpepelil je ogenj gospodarska poslopja krčmarja Murkoviča. Pogorela bi tudi hiša, ko bi se ne omejilo ogenj s pomočjo vinske pumpe g. poštarja Felfer. Zgoreli Otrok. 2'A letna Marija Potrata v Čečah pri Trbovljah se je igrala z užigalicami. Vnela se ji je obleka in otrok je dobil tako hude opekline, da bržkone ne bode več ozdravil. Gozdni požar. Pogorelo je 3 orale mladega gozda posestnika Kragolnik pri Celju. Ogenj je zanesil posestnikov sin, ki se je igral z užigalicami. Gasilci in vojaki iz Celja so razširjenje ognja preprečili. Prehuda ljubezen. Delavec Juri Zeler pri Planini je s tovariši napadel hišo posestnice Beuc, katere hčerko je Zeler brezuspešno ljubil. Divjaki so metali polena in kamenje v hišo in so grozili domačim, ki so končno v noči morali zbežati. Zelerja so orožniki zaprli. četrta Božja zapoved. Sodniji naznanilo se je v Kotu pri Konjicah posestnika Jožefa Glo-bavnik, ker je na nečloveški način svoje stare stariše mučil in pretepaval. Močna klofuta. V zadnji številki smo poročali, da je dal g. Pauscher v Konjicah nekemu dekletu tako hudo klofuto, da ji je mrena počila. Cujemo, da je ta vest popolnoma neresnična in jo vsled tega lojalno preklienjemo. Lepa hčerka je Marija Piki pri Laškem. Pretepla je z lopato svojo 74 letno mati, ker ji je ta njeno nepošteno življenje očitala. Mati je hndo ranjena, brezvestno hčerko pa so naznanili sodniji. Trpinčenje Živali. Posestnik Močnik iz Ostrožne pustil je par volov, ki so vsled utrujenosti na cesti obležala, ednostavno ležati, sam pa je šel s svojim sinom v gostilno. Cestar Završnik ga je zaradi tega prijel, a Močnik je cestarja še opsoval. Imel se bode zaradi trpinčenje živali pred sodnijo zagovarjati. Pazite na deco! Pri Sevnici utonila je 14 letna hčerka vžitkarice Kranjc. Dvigala je drva iz vode. Mrtvo so potegnili iz vode. Surovost. Poštni sluga Franc Senica v Sv. Jnrjn j. ž. vrgel je v jezi delavca Martina Fendrich tako hudo ob tla, da je ta ves krvav in nezavesten obležal. Suroreža so sodniji naznanili. Grdo maščevanje. Ko je šel zadnjič nad-učitelj Trobiš s svojim sinom proti Kozjem, napadla sta ga na cesti radarja brata Janoz in Franc Sikošek. Rudarja sta bila na nadučitelja že od časa jezna, ko sta pred leti k njim v šolo hodila. Pretepla sta nadučitelja in sina hudo ia sta ju tudi s kamenjem težko ranila. Napadalca sta bila sodniji izročena. Take so razmere v kozjanskem okraju, kjer klerikalci najbolj proti šoli hujskajo. Smrtna nesreča Velika nesreča je zadela krojaškega mojstra g. Glavnika v Ptuju. Njegov 30 letui edini sin, ki se je peljal od velikonočnega dopusta, padel je na postaji Pantigam pod kolesa železuiškega vlaka in je na pridobljenih ranah umrl. Težko prizadetim starišem naše iskreno, prisrčno aožalje! Iz Koroškega. Državnozborska volitev t okraju Beljak. Skupni napredni kandidat je deželni poslanec mesta Beljak profesor dr. Hans Angerer. Delujte z vsemi močmi na izvolitvi tega vrlega zastopnika ljudskih pravic! Dr. Angerer je sin koroškega kmeta, ki je imel vedno vroče srce za ljudstvo. Treba je, da vsakdo deluje in vsakdo voli, kajti gre se za vsak glas. Vsi na delo! Škandal v Selah. Sedem tednov je trajal od prvaških hujskačev vpri-zorjeni šolski štrajk. Zdaj šele je drugače tako hitra šolska oblast nastopila. A mesto da bi krivce za ušesa pred sodnijo potegnila, kaznovala je oblast učitelje. Učitelja g. Millonig se je iz Sel prestavilo, proti nadučitelju g. O 11 o wit z pa se je pričelo disciplinarno preiskavo. To je tako nečuvano počenjanje, da mora človek res vprašati: ali je sploh še kaj pravice na svetu ali ne . . . Zakaj se je učitelja Millonig prestavilo? Iz naravnost smešnih in nepostavnih vzrokov ! Ko je namreč Millonig svojo službo nastopil, podal se je šolevodja Ottowitz z njim k načelniku krajnega šolskega sveta fajmoštru Le-nassi in je Milloniga tam nemško predstavit Fajmošter Lenassi vprašal je M.lloniga slovensko, kdaj je došel, a ta mu je nemško odgovoril: gestern abends. Vsled tega je fajmošter učitelju hrbet pokazal in ni nobene besedice več govoril. S šolevodjo Ottowitzom občuje fajmošter nemško, z okrajnim šolskim svetom pač slovensko, o čemur pa Millonig kot novo došel ni ničesar vedel. Sploh pa ni nobena tajnost, da je bil fajmošter Lenassi enkrat nemško nacionalen. Vsled tega je Millonig pač mislil, da nemški odgovor tega duhovnika ne more žaliti. Kdo je ta fajmošter Lenassi? »Allgem. BauernZeit.« piše o njem sledeče: Treba bode iz slavne preteklosti fajmoštra Lenassi par spominov javnosti naznaniti. Pradedje tega političnega duhovnika so priromali iz dežele polente. Kot srednjošolec in tudi pozneje nosil je jako rad črno-rdeče-zlate barve. Radi so ga imeli kot mladeniča, kajti pel je kakor Caruso, igral in muziciral ter se zabaval. Vsled debelosti je sedaj seveda njegov glas trpel. Črne kute ni maral, kakor marsikdo, ki jo zdaj navdušeno nosi. Po maturi šel je Lenassi k železnici. Ali tam ni dolgo ostal in oblast bi prav lahko \% aktov izvedla, zakaj ni ostal. Ko je brez službe okoli vzdihoval, sprejela ga je iz človekoljubja nemška tovarna v Bistrici v Rožu v službo. Še takrat nosil je Lenassi ponosno nemško verižico, pel v nemškem društvu nemško pesen in delal dobre ter slabe šale. Speminjamo se is onih časov še nekega slučaja : Pozno z»ečer šel je Lenassi domu proti cerkvi, v kateri je bila njegova mati mežnarica. In rekel je: >Gute Nacht, jetzt gehe ich die Heiligen schneuzen I« (.Lahko noč, zdaj grem svetnike vseknitil«) Tako je govoril in se norčeval Lenassi svoj čas iz verskih zadev. Zdaj pa je »duhovnik« in obenem panslavistični hujskač! Tak človek hoče biti oznanjevalec evangelija tistih svetnikov, katere je še pred par leti zasramovall Tak č:ovek, ki je že vse mogoče na svetu poskusil iu ki je svojo nemško-nacionalno »prepričanje« ravno tako lahko slekel kakor svojo uniformo kot uradnik, — tak človek hujska proti poštenim učiteljem, ki prinašajo v zapuščeni gorski vasi med ljudstvo znanje, vzgojo in izobrazbo 1 In tak duhovniški hujskač, ki ni vreden črne obleke, katero nosi, ima celo pri mlačni oblasti toliko zaslombe . . . Svoj čas je bilo to seveda drugače! Ko so bili baron Mac N e v i n predsednik okrajnega šolskega sveta in G o-b a n z ter P a 11 a deželna šolska nadzornika, se je Gra-fenauerja za njegove lažnjive napade na šolo in učiteljstvo v deželnem zboru ojstro in stvarno zavrnilo. Baron Mac Nevin je napravil hujskače v Selah, ko učiteljem celo jesti niso hoteli več dati, kmalu ponižne. Vzel jim je — 5 — koncesije in zaprl gostilne. To je pomagalo 1 Danes pa se menda nikdo ne upa, enem trebušastem popu na prste stopiti 1 — Millonigu se m. dr. tudi očita, da je neko šolsko spričevalo sicer slovensko, a na nemški tiskovini izpolnil. Grozni greli, kajti po mnenju srbofilskih hujskačev je menda nemški jezik na Avstrijskem že prepovedan . . . Najhujši .greh. učitelja Millonga pa je, da je v šoli za red skrbel in od Lenassija nahujskani deci pojasnil, da je v šoli v posvetnih predmetih učitelj gospodar, ne pa kak alkoholični far . . . Res, kar se v Selah godi, je nebovpijoči škandal I Stariši kimajo z glavo, otroci nimajo več spoštovanja do šole, sovraštvo hiti liki strupeni kugi od Ivše do hiše. In kdo je vsega tega kriv? Duhovniški hujskači, ki v dnu svojega srca sovražijo ljudsko izobrazbo, ki bi imel kmeta najraje vedno bolj neumnega, ker bi ga potem še lažje izkoriščali ! Slučaj v Selah bode imel žalostne posledice . . . črna (Schwarzenbarh). Piše se nam: Dne 31. marca so sklicali naši črnuhi shod k Dro-fonigu. Imel bi priti govornik iz Celovca. Shod je bil naznanjen ob 12. uri opoldne. Otvoril se je pa še le ob 1. uri popoldne. To pa zato, ker ob 12. še ni bilo nobenega poslušalca. In potem se jih je nabralo kakšnih 35 do 40. Naš brihtni Makso Osojnik je otvoril shod in se je kar sam izvolil za predsednika. Potem je dal besedo gospodu kaplanu, kajti dragega govornika ni bilo, ker se jim je tisti „peštelani" celovški govornik skujal in ni hotel priti. Menda si je mislil: kaj bom hodil govorit praznim stenam! Gospod kaplan je naglašal, da si morajo sami vzgojiti govornike, da jih ne bo treba vsakokrat „pešte-lati." Rekel je med drugim tudi, da njihova stranka nima nobenega cilja na tem svetu, ampak še le na onem svetu. Druge nesreče ni bilo na tem shodu. Mislimo, da so se gospod kaplan lahko prepričali na tem shodu, da se krščansko-socialnega društva ladja potaplja, da beži vse iz nje . . . Pa BHeil!K Eden, ki je tudi zbežal iz vaše ladje! Vrba (Velden). Piše se nam z dne 4. aprila: Giftna kača p. d. „S-Mir" z našim občinskim zastopom nikdar ni zadovoljna. Skoraj v vsaki številki hoče dopisun tega lažnjivega lista, katerega smo že opetovano v tem listu lažnika imenovali, delavne Vrbljane smešiti in njih čast •v blato vleči. V zadnji številki svetuje ta cunja našemu županu, da naj ta z sedanjim občinskim zastopom kmalu red napravi. Duhovniški lump in „S-Mirov" dopisun pa se jako moti, ako misli, da bode naš napredni župan v farški rog trobil. Ta črnuh bi imel najraje sledeče osebe v občinskem predstojništvu: Joh. Herzele (vulgo Gorindolole) kot žapan; te možakar namreč niti brati niti pisati ne zna; poleg tega ima še neko drugo napako, v kateri bodemo enkrat tudi kaj povedali. Nadalje kot občinske svetovalce : J. Stolz, ki je bil že dvakrat v norišnici in je stal pod kuratelo, in Marko Šuster, ki toliko moli, da se mu bode menda tudi zmešalo. Zdaj bi imel črnuh seveda šele 3 in ostalih devet bi si moral zopet iz vrst naprednjakov izbrati. Treba je še omeniti, da gre žena bodočega župana Herzele 2 do 3 krat na teden k spovedi in sicer dopoldne k enem fajmoštru, popoldne k enem kaplanu in zvečer k enem provizorju, ki je tukaj jako dobro znan. Črnuh si bo včasih paš mislil: Ja, ja, ti šmentana smola! Skoda, da ni več naših mož v Vrbi, kateri so že za nebesa pripravljeni! ... Menihi — neobvezni! Kakor znano, je pri velikem klerikalnem polomu na Koroškem tudi opat samostana Tanzenberg za večjo svoto denarja jamstvo prevzel. Ko se je polom zgodil in so od poštenjaškega opate denar zahtevali, je ta nakrat rekel, da kot menih sploh ne more imeti nobenega premoženja in tudi ne more za •ničesar dober stati. Vršile so se tožbe, a tudi najvišje sodišče se je postavilo na to stališče ter je opate oprostilo. Seveda, v očeh vseh poštenih ljudi je možak vkljub temu obsojen, kajti njegovo počenjanje je bilo v tem slučaju naravnost sleparsko. Za naprej pa bode vsakdo vedel, da se menihom in nunam ne sme niti počenega groša posoditi, da njih beseda ne velja prav nič in da so toliko vredni kot drugi — berači! Znorela je na cesti v Celovcu vpokojena delavka Ana Modric. Nesrečnico so odpeljali v bolnišnico. Ukradel je neznani tet fantu Alojzu Z\vi-schenberger v Celovcu kolo. Stepli so se v Celovcu huzarji in cesarski strelci. Več infanteristov je bilo ranjenih. V zaporu zmešalo se je v Celovcu dimnikarju Francu Tel lian. V tujini umorjen. Daleč od koroške domovine, v Argentiniji (južna Amerika) bil je Jos. Karner iz Celovca umorjen. Blazni divjak. Hlapec Franc Jaučki pri Lu-ckenbanrn v občini Oberleidenberg je znorel. Zapustil je delo in se pričel okoli potepati. Pri Zollerju v Forstu je razbil več kot 100 šip pri oknih iu vratah. Končno so nesrečneža premagali in v norišnico odpeljali. Požig. V Millstattu so zaprli delavca L. Hober. Dolžijo ga, da je v Niederdellachu gospodarsko poslopje posestnika Pacher zažgal. Rop. V Št. Vidu napadli so štiri fantje zidarja Planzotta, ga pretepli in mu oropali 30 K denarja. Orožniki so roparje hitro vjeli. Imenujejo se A. Pondelek, F. Podobnik, L. Lisko in Jos. Streicher. Izročili so jih sodniji. Požar. V Hbersteinu je pričelo goreti poslopje, v katerem se nahajajo tudi sodnijski zapori. Gasilci so ognju konec napravili. Za tripoličanske vojake je nabiral neki slepar pri raznih Italijanih. V Glodnitzu je oslepa-ril Žagarja Zamolo za 2 K in mu je poleg tega več denarne vrednosti pokradel. Oj ti laški „ patrioti!" Požar. Pogorelo je v sv. Oswaldu pri Ebersteinu gospodarsko poslopje posestnika Wastian z vso krmo in orodjem. Tudi 4 svinje so zgorele. Splošno se govori, da je nekdo nalašč zažgal. Škode je za 8000 kron, a posestnik je dobro zavarovan. Pazite na deco! Otroci železničarja Egger pri Kolbincu so se ob železniški progi igrali. Dveletna Marija je prišla pri temu pod vlak. Dobila je tako hude rane, da je morala umreti. Zaklad. V Bistrici pri Raibla našel je neki posestnik v stari omari veliki zaklad starega srebrnega, zlatega in papirnatega denarja za več tisoč kron. Papirnati denar danes seveda nima nobene veljave več, za zlato in srebro bode posestnik pa že lepe svote dobil. Zaklad je bržkone pred desetletji njegova mati skrila in potem nanj pozabila. ■•■■ ■ Otroška nesreča. Z roko v „gepelju-mašino prišel je pri posestniku Krallu v vasi Langegg 11 letni deček Pavel Luzinek. Dečku je roko zlomilo. Tatvina. Neznani tat je vlomil pri posestniku Schifferer v Gaisachu in je ukradel okajenega mesa za 100 kron. Napadel je neznanec zvečer v Celovcu neko Pavlino Ogris in ji hotel denar oropati. Slučajno je prišel neki vojak, ki je ženo rešil. Ropar je pobegnil. Smolo sta imela postopača Turner in Schleicher v Celovca. V zaporu sta namreč namesto vode lug pila. Oba so morali v bolnišnico odpeljati. Žalostne razmere. Zaradi bede si je hotela žena krojača Finka v Beljaku, mati 9 otrok, življenje vzeti. Pila je jesihovo kislino. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico. V zaporu Obesil se je v Celovcu lovec 2. kompagnije tamošnega bataljona Jos. Chuculik; bal se je kazni. Nesreča. Na flosn zadela je na Vrbi delavca Pavla Slotz kap in je padel v vodo, iz katere so mrtvega potegnili. Po svetu. Nesreča na vodi. Iz Kaire se poroča, da se je na reki Nil potopil veliki parnik. Utonilo je baje okoli 50 oseb. V mestu vlada veliko razburjenje. Žaloigra. Graščakova žena Skekely v Szath-marju bila je zaradi neke malenkostne zadeve na tri dni zapora obsojena. To je njenega moža tako razburilo, da ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. V obupu si je prerezal tudi njen sin žile in je umrl. Žena se je hotela obesiti, a ljudje so jo še pravočasno rešili. Blazni čin. Uradnik Freckmann v Hamburgu ustrelil je iz neznanega vzroka na svojo ženo in svoje 3 otroke. Potem je v stanovanju ogenj napravil in končno še sam proti sebi ustrelil. 11 letna hčerka je bila takoj mrtva. Ostala dva otroka in mož pa so smrtnonevarno ranjeni. Ne ubijaj! Župnik pater Imlauf v Luko-witzu se je v pijanosti skregal z naprednim graščakom Bronhom, ker je bil te druzega na- prednega mišljenja. Končno je udaril župnik graščaka z debelo palico in ga smrtnonevarno rani!. Ljudje, glejte na Boga, ne pa na njegove služabnike! Velika tatvina. V Parizu ukradli 80 neznani tatovi bivšemu mehikanskemu poslanika de Mier zlatnine in žlahtnih kamenjev za 350.000 frankov. Mlada samomorilca. V Petersbnrgu sta se zastrupila IG letni realec Speranski in istostara šolarka Dostieski. Imela ste ljubavno razmerje, proti katerem so pa stariši nastopili. 7 Oseb zgorelo je pri nekem koncertu v Hoodaina na Francoskem. Petrolejska svetilka je padla iz stropa in se razstrelila. Obleke ženske so pričele goreti. 20 oseb je hudo ranjenih, 7 pa jih je takoj umrlo. Očetomorilec. V Parizu ustrelil je sin profesorja Pilleta v prepiru svojega lastnega očeta. spode .na hif in modno blago za g> priporoča izvo Prokop Skorkovsky in sin v Uampolca na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zrni zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodsk obleke Književnost in umetnost. Camiski katalog. Izvrstno sredstvo za orientiranje na polju isniške reklame je časniški katalog, ki je ravnokar v lastni za-žbi anončne ekspedicije J. Rafael, Dunaj I., Graben 28, izšel. izdaja tega jako priljubljenega kataloga se reDrczentii Katalo jako fini izpeljavi. Dosedanji format postal je bolj roče bode vsled teh lastnosti, zvizanih ■/. drugimi ze znanimi, jako rabna knjiga za interesente. Firma J. Rafael razpošilja katalog interesentom zastonj, istotako naj interesenti zahtevajo stroškovni proračun zastonj. Tudi daje firma vsa v to stroko spadajoča pojasnila radovoljno. Zakaj pešajo tu in tam novi vinogradi ? Če se poizveduje po vzrokih semterje vidnega pešanja novih vinogradov, tedaj se zasledijo vedno napake, ki so se napravile bodsi pii obnavljanju ali ki se se vrše pri oskrbi trtnih nasadov. To pešanje torej ne priča, da bi amtrikanska trta morda ne bila dovolj trpežna, oziroma odporna in amerikaniziraeje neuspešno, kakor nekateri mislijo, temveč ■, vzrok temu pešanju je dejstvo, da se niso pri napravi novih nasadov in pri njih poznejši oskrbi vedno vpoštevali tisti pogoji, ki so potrebni za dober uspeh obnavljanja s pomočjo amerikan-skih trt. t Že pripravljanje zemljišča za nov nasad je bilo marsikje pomanjkljivo. Ameriške trte, katere rabimo, imajo sploh, torej tudi Če so cepljene, močneje se razvijajoče koreninje in vsled tega tudi bujnejšo rast, kakor evropejska trta sama za se. Iz tega sledi, da ne zadostuje ceplenkam tista množina hrane, s katero se je zadovoljila preje domača trta in ker silijo korenine ameri-kanskih podlag v širše in globokejše plas:i za živežem, je potrebno zemljo, kjer menimo saditi, primerno globoko rigolati, zrahljati. V plitvo rigoianih zemljaa je koreninje v par letih, ko pride na trda tla, zadržano v razvoju iu v takih zemljah, posebno če so navrh še suhotne, kamenite, trpe kaj rade po suši; vse to pa ovira rast, slabi rodovitnost in lahko povzroča sčasoma pešanje. Nadalje je važno in zelo priporočljivo pri rigolanju skrbno pobirati, pokončavali ogrce (črve), kateri so mnogokrat, zlasti v lahkih, peščenih zemljah vzrok, da ni mogoče spraviti novega nasada v enakomerno rast, kajti posamezne, objedene trte vsahnejo prej ali slej in jih treba vedno nadomeščati. Pešanje novih nasadov pa je lahko tudi posledica nepravilne izbere amerikanskih podlag. Posamezne ameri-kanske vrste uspevajo dobro in trajno le tam, kjer najdejo za svojo rast prikladne razmere. Pride ta ali ona amerikanska podlagi v zemljo, ki ji ne prija ali samo deloma; tedaj ne razvija vinska trta tiste življenjske moči, ki je potrebna za njen S'gurni obstanek ter njeno rodovitnost in peša tu hitreje, tam bolj polagoma. Pri izberi amerikanskih podlag totej ne zadostuje samo se ozirati na njihovo odpornost proti trtni uši, ampak tudi na svojstva zemlje, v katero mislimo trte saditi; kajti še tako proti trtni uši odporna ameriška podlaga ne uspeva, ako pride v zemljo, ki ji ne ugaja; nasprotno pa lahko opazujemo, da tudi proti trtni uši manj odporne vrste (kakor n. p. Solonis) rastejo prav povoljno, če pridejo v zemljo, kakoršno zahtevajo. V tej temeljni točki obnavljanja vinogradov, pa se je svoj čas storilo mnogo napak, dasi nehote, kajti saditi se je pač čestokrat moralo to, kai je bilo sploh mogoče dobiti; še več pa se je sadilo slabih vrst pod dobrim imenom. Posledice se kažejo sedaj po letih in sicer tembolj, kjer je razen tega Še opažati pomanjkljivost v gnojenju in rednem vsakoletnem obdelovanju ter v obrambi proti raznim boleznim ali kjer se še celo pridružijo vremenske ujme. V koliki meri je posameznim amerikanskim podlagam prikladna ta ah ona zemlja, je odvisno od njenih (fizikaličnih) svojstev od njene sestave (v kemičnem oziru) pa tudi od njene lege. Vpoštevati je torej pri izberi ameriških vrst, oziroma podlag, ali je zemlja vezna (težka) ali rahla, vlažna ali suhotna, če je manj ali bolj rodna, kakšno ima lego, barvo i. t. d. — 6 — V Splošnem imamo za naše razmere zadostno zbiiko ameriških vrst podlag; le tu in tam za izredno apnene jemlje niso morda prišle dosedanje tozadevne poskušnje do popolnega zaključka, sicer pa kaže vse, da se bode tudi za te zemlje končno vendarle našla primerna vrsta. Riparija portalis je pri nas najbolj razširjeDa in proti trtni uši dovolj oporna podlaga. Glede zemlje ie precej izbirčna. V dobrih, globokih, srednje veznih, rjavkastih in temnih zemljah, ki jih je lahko obdelovati, uspeva najboljše. Zahteva tudi precej gnoja; če ga ne dobi zadostno množino, prične pešati. Slaborodne, peščene, ter glinaste in prekamcniti, presuhotne in mrzle prevlažne in bele zemlje ji ne ugajajo. Tudi ne prenaša gotove množine lahko raztop-nega apna. V ?pmnih in prevlažnih zemljah bledi Riparija, pa tudi trta cepljena na njo. Če je včasih opazovati, da bledijo sicer trte v apneni zemlji prva leta, potem pa ne več, tedaj se lahko sklepa, da ie tekom časa v prerigolani, rahli zemlji voda izlužila in odpeljala ono množino apna, katera je bila odveč in ki je povzročila Medenico. V kamenitih vročih legah trpi Riparija zelo od suše, ker ima svoje korenine bolj v gornjih pla-teh. To se je pokazalo posebno zadnja leta. V takih zemljah in legah je na mestu Rupetris montioola (pravilno Rupetris du Lot), ker ima močne in navpično rastoče korenine. Prenaša tudi precejšno množino apna. Cepljenci so bujne rasti; v močnih zemljah gredo celo preveč v les. Hladne lege in vlažne to so ilovnate zemlje Montikoli ne ugajajo; tu trte, tudi cepljene, rade pozebejo in odmejejo. V teh ravnokar omenjenih razmerah zopet uspeva dobro Solonis, ki je tu tudi dovolj odporna proti trtni uši, kateri pa v peščenih, toplih zemljah kaj hitro pedleie. Boljša ko Solonis je v novejšem času preskušena ktižanka Solonis X Riparija 1616, ker ima dobre lastnosti obeh Ta lahko popolnoma nadomešča Soloni?, pa tudi Riparijo v manj rodnih zemljah Kot nekaka za vse štajerske razmere (izvzemši nekateia zelo apnena brda) prikladna podlaga se je baje izkazala ameriška vrsta Rupetris Goethe št. 9. Istina je, da jo hvalijo povsod, kjerkoli jo sadijo; tudi tam, kjer imajo i njo že večletne izkušnje, ne vedo o njenih napakah nič povedati. V prav dobrih zemljah bo pa menda kot Rupestris poganjala vendarle preveč na les. Tu je saditi torej le Riparijo. V peščenem laporju in rjavem pesku ter v peščeni ilovici, v teh za Riparijo premalo rodovitnih zemljah se obnaša dobro križanka Aramon X Rupestris Ganzin štev. 1. Kjer imajo to vrsto v takih zemljah, so zadovoljni i njo AK p» je ta vrsta v teh zemljah tudi dovolj odporna proti trtni uši, se bode izkazalo še le po večletnih izkušnjah. Križanka Riparija X Rupestris 101H nadomešča prav lahko Riparijo portalis'v glinastem laporju; ker ima bolj navpično rastoče korenine, je za nekoliko kamenita tla bol; pripravna ko navadna Portalis, sicer pa zahteva precej slične življenske razmere. Za celo apnene zemlje se po nekod priporočajo razne Riparija X Berlandieri — križanke, ki pa motajo biti za naše razmere še preizkušene. Tozadevne poskušoje se tudi više v državnem nasadu v Šmarju pri Jelšah limed navedenih vrst bode torej lahko najti posamezniku za svoje razmere prikladno vrsto. Ker se te vrste razmnožujejo in cepijo tako v javnih, kakor v privatnih trsnicah, tedaj jih ni težko dobiti, ako se naročijo pravočasno. Napak v izberi amerikanskih podlag, ki so lahko vzrok pešanja novih nasadov, v bodoče ni treba več delati. V prvh letih prenavljanja naših po trtni uši opustoženih goric pa ni bilo tudi pri najboljši volji vedno .mogoče se izogniti takim napakam, deloma, ker so bili prodajalci trt v marsikaterem slučaju preveč sebični, kar se sicer še lahko dandanes tudi opazuje, o kateri točki se bode pa prihodnič razpravljalo. Zupane. (Pride Se.l (..Gosp. Glasnik'.) Za prezgodnje otroke. V izreji in vzgoji prezgodaj na svet došlih otrok treba je posebne skrbnosti. Ta se maščuje vsaka zamuda in napaka. Ravno pri takih otrocih "V-Vr izkazuje se Scott'ova ,Lebertran"-emulzija, redno v primernih množinah vzeta, kot prav blagor. Razvoj takih prezgodnjih otrok se s SCoTTovo emulzijo dostikrat tako pospeši, da se v nekaj časti gledfe cvetočega izgledanja in telesnega ter koščenega razvitka' od drugih otrok ničesar ne razlikujejo. Scott'ova emulzija je popolnoma lahko prebavljiva in tako okusna, da jo vzame rad celo dojenček iu jo dobro prenese. Pri nakupu zahtevajte izrecno Seott'ovo emultijo. Znamka „Scott" je, ki je Je čez 35 let vpeljana in ki jamči za dobroto ter vpliv. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apo- tekah. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 30. marca: Tret, dne 6. aprila: 49, 38, 48, 1. 37. 87, 13, 39, 50, 85. Neprijetne lasi v obratu, na rokah, odpravi tekom 6 minut ta. i Ml jiiiEitiimr Neškodljivi, sigurni uspeh. Ena doza zadostuje. Razpošiljatev strogo diskretna. 293 Kos. dr. A. RIX labarat. DUflftJ. IX.. Berggasse 17/K. Javna dražba. Dne 24. aprila ob ^11. uri dopoldne vršila se bode pri e. kr. okrajnem sodišču v Sevnici v sobi štev. 8 Štajersko (Hum. Lanrtes-VBrbands- i*. z. z am. z. Gradec, Raubergasse Nr. 8 dovoli svojim Članom S£ proti menici (Wechsel) ali dolžnemi listu, za knjižne zahteve, na zaloge blaga. prevzame jamstvu in in-fcaHSo, daje kavcije in plačila, preskrbi brezplačno dobit aije dubioznih zahtev, da je za hranilne vloge, ki jih zamore vsakdo vložiti, dnevno obrestovanje 5°/0 in izdaja za nalaganje kapitala 295 vl. štev. 211, k. o. Rajhenburg, spadajočega v konkurs po Leopoldu pl. Rainhofen. Zemljišče, ki bode prišlo na dražbo, je cenjeno na 1600 kron. Najmanjša ponudba znaša 1066 K 66 v. Dražbene pogoje in zemljišča se tičoče listine kupci lahko pregledajo pri e. kr. okrajnem sodišču v Sevnici ali pa pri upravniku mase dr. Fritzu Zangger-ju v Celju. Upravnik mase je pripravljen, pojasnila tudi pismeno dati. Parcela, ki pride na dražbo, je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki se prav posebno lahko porabi za stavbišče. Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoštevilno udeleže. &% siilJisecteiii- (zadružni pomožni denar). Lepo posestvo if.* v Zgornji Sv. Kuogoti (v Plintovcu) se proda, kakor leži in stoji; je 21 oralov veliko in zelo rodovitno, njive, okoli 12 oralov travnikov in sadonosnik v najboljšem sianu. Krme za 15 glav govede. Cena 12.000 kron. — Vprašaoje pri posestniku g. Johauu Stanitz T Hočah. . ■•t nni4/VAM< -ifk-H 291 Aktive Bilanca ši jarka se v Radgoni 1911. Pasive K h ' Pr. konto vlog interesentov .... «■ h Na kontu hipotekarnih posojil . . . 4481820 08 7668687 67 » > posoj'1 brez hipotek . . . 715569 99 | > > obresti od hipotekarnih po- » » posoj'1 na vrednostne efekte 2610 —. sojil : 44825 _ za naorej plačane obresti pro 1912 24338 80 2342613 30 i » konto obretti od posojil na > konto kurentu....... 98715 93 vrednostne efekte: » kontu c. kr. poštno-hranilnega urada 6268 82 za naprej plačane obresti ....... | • konto obresti od-menic: za naprej plačane obresti ■ ■ - j » konto dohodka iz realitet: za naprej plačano najemnino . . ! » konto penzijskega sklada : — 78 » vrednostnem kontu za reahtete . 361973 67 3312 41 462 87 » kontu hotelovega pohištva . . . 2123 61 300 _^. 833 34 87 75 > i posojil za asekurančnepremj 309 68 stanje koncem 1911......L » konto glavnega rezervnega sklada :| 115419 64 > posojilne blagajne .... 89000 — » obresti od hipotečnih posojil 70404 77 stanje koncem 1910 K 66l-45564ji > posojil brez hipotek . . . 6562 37 od tega proč na penz. > i posojil na vrednostne efekte 73 77 sklad oddamh 5% » 20278 79 od čistega dohodka i 61 85304 25 98 pro 1910 K 1641 — iz rezervnega sklada > bla gajniškem kontu..... » kontu efekt penzijskega dovoljena sklada .... K 108 538 — darila K 33.61378 » kontu hran. vlog pen- računom zijskega sklada K 6.223-14 primerna > kontu penzijskega kurzna iz- skladaobrestij od efektov K 65850 115419 64 guba . . K 2635925 K 61.61403 K 59984161 Dorastek k rezerv, skladu čisti dobiček pro 1911*) 38051 lOJ 637892 71 8447635 81 8447635 81 Obratni promet K 612064275. *) obratni dobiček in dohodek iz rezervn. sklada brez ozira na knjižno kurzno izgubo. 19676 postavk žurnala. Aktive. Bilanca posojilnega oddelka. Pasive. Na blagajniški gotovini koncem 1. 1911 K h i Pr. • dotac jo iz rezervnega sklada špai- K h 1813 42138 46470 14 69 98 89000 1436 67 » posojilu proti dolžnemu li9tu > zaostanku obresti koncem 1. 1911 naprej plačane obrest za 1. 1912 90436 67 90436 67 l'/s'/o™ rentni davek plača sparkasa iz lastnega, brez da bi to vložnikom odtegnila. — Obrestna mera za vloge pri mesečnem obrestovanju 4°/0, za ročno jamstvo (Handpfand) in hipotečna posojila 5°/0, proti menicam 6°/& in pri posojilnem oddelku 6°/,. — Uradni dnevi vsaki dan razven praznikov i. s.: pondelek, sreda in petek od 9.—12. ure dopoldne, torek, četrtek, sobota in nedelja od 10. do 11. ure dopoldne. — Zlasti se kmetovalcem v okrajih Radgona in Zgornja Rtdgona posojilno blagajno na personalni kredit ne samo zaradi nizke obrejtne mere. temveč tudi zaradi lahkih pogojev glede nazaj-plačila priporoča. Izpeljava pri tem oddelku dovoljenih posojil se izvrši brezplačno in se posojila ne vtabulirijo v zemljiški knjigi; tako se prosilcem v vsakem ozira mnogo treskov prihrani. Tozadevna natančneja naznanila se daje vedno in brezplačno ter radovoljno pri Sparkas'. *—n ... Radgona, 31. decembra 1911. RMMtBljStVO. 47 Pii podpisanem graščinskem oskrbništvu se vsled smrti vrtnarja za hmelj in sadjarstvo "~W& to službo odda. Plačila so: Plača v gotovini K 480■—. 1 oral polja, vrt za zelenjavo, 720 1 pšenice, 730 1 mleka, prosto stanovanje, kurjava in tantieme za hmelj. Prosilci, ki znajo nemščino in kakšni slovanski ali ogrski jezik in ki zamorejo službo takoj nastopiti, naj svoje prDŠnje s prepisi spričeval na graščinsko oskrbniitvo graščine Moslaaina Popovflča (Hrvatska) vpošljejo. ž; 7 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: ob delavnikih od 12, ure do 2. ure popoldne (blagajna je od ^tn£l2. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in W*. SH praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. *" ^■MjSl kop.rlj ž vroem. ziakom, paru ali 'aS „Brausebad" z rjuho K —'50; postrežba ^a k --lo. dober in priden delavec, sprejme se takoj pri prostem stanovanju. Josef Presker. trgovec, Zreče pri Konjicah. 289 Ali potrebujete orodje ? Dobri revolverji . od K 5*. Avtomatične repet. pistole kal. 635 mm od .... od K 3fr— Fini flobert-teSingi od K 885 Oie puške za l»v in Sajbe v najvišji kakovosti. Wcrndl. infant, puške skoraj nore K 7 51). Take odrezane v obliki karabinerja za kropijo 100/200 korakov K 12—, za srot (kal. 28) po K I860. Pi-site takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reclno iabriko orodja A. ANTONITM'11 v Borovljah 41 (Koroško). 276 Dva močna učenca katera se hočeta pokarje učiti. naj pošljeta naslov >-*«a3ii vanjem v bližini mesta Celja je na prodaj. Več se izve pri g. Markus Wies-berger. Cilli, (Emailblechge-schirrfabrik A. Wcslen) 261 Krompir za nasad, rožasto-rdeč, jako plodonosen, v vagonu 8 h, v malem 9 h za kilo, se odda. Naslov: tint l.aseliinhof. P Miss a. d. Dran. Koroško. 259 in tedne na in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka wBoh&ma" in garantiram pismeno za dobro delo in materija!. — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. K. Dušek, tovarna koles Opočno na drž. zel. 2022 (ČcSko). Iluslrovani cenik zastonj. 165 Proda ali odda se v najem pod jako ugodnimi pogoji velika, prostorna trgovska hiša m skupaj z 2 oralu travnika, sla-novalno hiSo in kovačnico, ob okrajni cesti, jako dobri prostor. ker€e da tudi % nakupom deželnih pridelkov, jajc, perutnine, veliko zaslužiti. Odda s« zaradi družinskih razmer Ponudbe na g. Hans Schi>-stiTilscIi, St. Vid pri Ptuja. Lončarski učenec iz dobre hiše se proti oskrbi in obleki na 3 leta sprejme. Priučiti se mora nemščine. Eri»t PoHanetz. lončarski mojster Sr. Lenart SI. g. 269 kakor Ham merles puške, Trojke Lankaster- in flobert-pušk?, revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. II. ceniki zastonj in franko F. Dušek, tovarna orožja, Opocna Št. 2052 na drž. žel., Češko. 1105 V Lugatzu blizu Murecka je lepo posestvo 2^2 18 johov. za oddati, z lepimi njivami, travniki in gozdom; na posestvu zraste 60 polovnja-kov jaboljčnice; se odda na prosto roko. Andreas Basa in l.ngatz bei Mureek Nr. 12. 2 do 3 lepe XSBR- krave, ■•*£&& ev- tudi s 3—t tedenskim teletom kupi v torek dne 16. aprila na živinskem sejmu- Jos Omiff v Ptnji. 299 Pridno iu snažno dekle 15 do 18 let staro, ki ima veselje do otrok in se želi izobraziti, se iSče; plača po dogovoru. Islotako vožnja. Ponudbe so, če mogoče z sliko, za poslati na gosp. F. Jlarin-schek, uradnik, Trst, via Maiolica, 10. 301 Hlapec, 298 oženjen, za kmetijstvo in k živini, katerega žena zna moi-ziti, se takoj sprejme. Dopisi pod „Verliissliett 16", Mom-kirchei, poste restante. fjŠpj&jjODOJir^^ Ni Najzanesljivejše orožje vsake vrste prodaja Friedrich Ogris, tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožu, Koroško. Prvorazredne puške za Sajbo in lov, vsak zistem, dvojecerke, flinte (Buchsflinten). iste za visok lov (Hochjagd), trojke, fitucni za lov, itd. s petelini ali brez njih. Popravila, predrngačbe, novo ft&ffanje sr v iiajbitrejšcai času ■zborno izvrši. Zlasti se priporoča Werndl-infanterijske puške, model 67/77, prenarejene za Lanca-stre-šrot-patrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem samo 14 kron. Ako se vzame 10 komadov, dobi se 1 zastonj. Prazne patronc se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Najboljše iu najcenejše orodje za domače varstvo. Naročite takoj in opozarjajte svoje prijatelje na ta inzerat. _________Xikji-r se Vam ne postreže linljf! 154 >^XWCCCfM^CWOCGCf^0WC^OS&^ se dobi 1;& rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse št. 4. •V sredo dno 15. afrila 1912 se prične razprodaja zemljišč graščine Waldegg pri Kirchbachn na Štajerskem. Do razprodaje pride okoli 250 oralov, od tega njive, travniki, sadonosniki in gozd, tndi b poslopjem ali brez njega. Zemljišča ležijo na okrajni cesti, so prvorazredna in se v vsakem razmerja poljnbno knpcu prodajo. Taki, ki bi radi kupili, se prijazno vabijo. — Vpraša se pri Ferdinandu VValch, graščak, Waldegg, Post Kirchbach, Štajersko. 296 Sk v sredini mesta, kjer se nahaja že mnogo let dobro I idoča ključavničarska obrt in kjer se nahaja 9 strank, j 1 delavnica, skladišče itd ter se dobi netto-dohodek iz i mitnine letno 1.200 kron, — se za 22.000 K takoj proda. | Izplačati je 11.000 K. Vpraša se pri: Alois Biegler, ; Maribor. Triesterstrasse 34. 167 v hiši, skrbna mati, imela bode vedno pripravljeno za preprecenje oboljena svojih ljubčkov priznano, zdravniško priporočeno, dobro okusno sredstvo zoper kaSelj Ttiymoniel Soillae da jim lo podeli takoj pri nastopivšem kašlju, katarhu itd. Tudi pri oslovskemu kašlju najbolje izkušeno in hitro vplivajoče. Izdelovanje in slavna zaloga B. FraoD8fje.a apoteka žbVHmšM. Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2'20 K. Po pošti franko pri naprej plačilu 2-90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7 — K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata, izdelelovalca in na var- stveno znamko. Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Molitor. Behrbalk in H. 967 r Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na Leo Klein, Dunaj I, Krugerstr. 5,/St. 1 kila »ivega Slišanega K2—, boljšega K 240, pol-belega prima It 280, belega E *■—, prim mehkega kot daune K 6-—, velefrima li 7 —, 8-— in 9-60. Dance, sive K 0 —. K T—, bele prima K 10-—, prani Sara K 12— od 6 kil naprej franko. g&ftova napolnjene pessteSJ's iz tcsho-nitiiega, rdečega, plavega, rumenega sli belega Inleta (Nanking), I taheat ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 glavnina biaziaonu, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm Široka, dovolj napolnjeni z novim sivim fiaumastim in trajnim po-steljniu »erjeia K 16— poMuie K 20—. danu- K ti Posamezne U«»e K 10—, 12—, 14-—, 16-—. Posua-zne' glavne bl**iuc K S—, 8-50, *•—. Tnbne200XWO cm velike K 13-—, IS—. 20—. Slavne blazine 90><7O cm velike K 4 60, 6- , 5 50. Spodnje Ukine iz najboljšega posteljnega gradi lS0Xlll> cm velike K 13— in K 16-— posilj« proti povzetju ali naprej plačilu Max Bsrger, Descheniiz it. JM'a (Bbhmerwald). Brez r.iik*. ker je i/meijtv.-. dovoljena ali se vrne delan' Bogato bustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7..-i MM Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni de-Barii zaved. V priporoča se glede vsakega med hranilniene zadeve spadajožega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. = m $ Ofeeenje # ^§ z avst. «ger8ke| # baiko. # • m m ob Ravnateljstvo, tas Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. 70 75 3 WKk. Napaka mnogih bolnikov je, da trpijo svojo bolezen in tožijo, mesto da bi je s primernimi sredstvi odpravili. Proti revmatizmu, gihtu, neuralgijah, ozebljtni se rabi z gotovim uspehom zdravniško priporočeno sredstvo GONTRHEUMAN (besedna znamka za Mentbolo salidlizirani ekslrakt. iz kostanjev) pri revmatizmu, gihtu, neuraLziji in ozeblini itd., katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljenje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju. I tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjovi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga 11L št. 203 Pri naprej-plačilu K 1-50 se t tubo 1 J?.« ;: :: :fc:5 ;: lit 968 Pozor na ime pr°parata in izdelovalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. Po zelo znižanih cenah! Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 i Stev. 15, in telefon Štev. 87/VIIL, telefon Herrengasse Sfev. 94/11, priporoča svojo boeato zaloeo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moSkih, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. (Jami za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tud' popravila. Postrežba točna, eene solidne. Zunanja naročila prtu povzetju. 61'. Ogljarji 2a trajno službo in prav dobro plačilo se takoj sprejmejo. Ponadbe in vprašanja je nasloviti na: Oskrbništvo grajščine ..Hammer" pošta Ptujska gora na Štajerskem. 290 Varstvena marka nAnkeru Liniment Capsici comp. nadomestilo za fay anker-pain-expellar je znano kot odpeljajcče, izvrstne in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skat-Ijah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Bictiter-jeva apoteka .»zlati W v Pragi, ttlisabetstr. št 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in pliiiarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur v porabo. Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. , -i Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Strogo reelna postrežba zasigura nam stalne odjemalce! Razdelimo med čitateijo tega lista 000 parov izvrstnih, veleelegantnih ševr. usnj&tih-čevclj na znore glasom podobe v svrho. da se na- Sravi naša firma znana. Samo delavska plača 16'— za 3 oare čevelj je plačati, čevlji ko-Slajo drugače K ii—. Pošiljamo vsakomur po izbiri in na polno zadovoljnost 3 pare čevelj 2a gospode ali dame v vsaki zaželjeni štev. Ni rizike, ker je izmenjava dovoljena. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu 263 eksponna hiša čevelj Weisz Nagysallo, kom. Bars, Ogr. Brata Slawitsch » Ptuja Floriaaiplarz in Dngartsigasse priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaachinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60'— Singer A . K 60'— 70'— Dilrkopp- Singer . . K 70— 90 — Dtlrkopp-Ringscbiff za šivilje . K 130 — DUrkopp-Zentralbobbin za šivilje K 140 — ?*-. .;■ Durkopp-Ringschiff za krojače K160 — Dtlrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160'—180'— Durkopp-Zvunder-Elastik za čevljarje......K160—180 — Minerva A..................K 120- Minerva C za krojače in čevljarje........K 160'— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prcsimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. & 15—16 letna IZJAVIM da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desiinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po SO vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. služkinja, ti zna nekaj nemško, sprejme se pri dobri o- skrbi takoj k 2 osebama na Bregu pri Ptuju, vila „Rosa." 286 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1'20 K proti kailju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi • 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam m gik-t, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od« Mrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi t živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, mini, ščurke a K 1-—. R»z-pašiljatev L. Hflrbst, apoteka, Bleiburg na Koralkeam. Kapi Kaspep trgovin« z neiinim bU^om in zaloga smodnika = PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo 226 špecerijskega blaga. nadalje smodnika za 1»t in razstrelbe, cindžnor« ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomaiova moka, kajnit itd bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih csnah. Med čitatetje tega lista razdelimo 3000 parov izvrstnih, veleeleg. ševr. usnjatih čevelj na žnore iz najboljšega močnega usnja glasom podobe, v svrho seznanjenja z našo fabriko.. Plačati je delavska plača v znesku K 15'— za 3 pare čevelj. Čevlji koštajo drugače K 42'—. Oddajamo vsakomur po izberi in na polno zadovoljnost 3 pare čevelj za gospode ali dame.v vsaki zaželjeni štev. Izmenjava dovoljena, terej brez rizike. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu. Fabrika čevelj v Osiviccim št. 927, Avstrija. Šele iz Vašega priporočila naj naro nastane dobiček! 254 ZESaz^>ošiljal3^.a. liiša. za otroške vozičke, otrošie postelje, športne vozove, reformske stole, železno pohištvo, mesinkovo pohištvo, matrace in „einsatzeu. po originalnih fabričnih cenah Anjrl. voz od K 22— naprej. Princes-voz od K 36 — naprej. Voz (Kastennagenl z jramijem od K .->/•-- naprej. Otroške postelje (Gittcrbelten), velike od K 20 — naprej. Mesinkove postelje od K 90-— naprej. Špecialiteta: „Brennaborwagen". Najboljše po vsem svetu v vseh cenah. Največja izbera I Najnižje cene! 247 L. Gerlach, Gradec, Joanneumring 7. X±£&±*X±±k3dck*&£3:&&± GROZNO visoke cene se plačujejo pogosto za možka in ženska snkna česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča snkna, kakor tndi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Razpošiljalnica sukna Franc Šmid, Jagerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. ^ Najboljša pemska razpradaja! Ceno perje za postelj! i kg. »ivih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belili 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K tO h; 1 kg najfinejših HH>ženo-lirlih. slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg ilauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega lii K; nsjnneifi prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franki. B3F* Gotove postelje -qRj iz krepkega, rdečega, playega, belega ali rumenega nankinga, 1 Inlient, 180 cm dolg, 12'' cm širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivini, trajnim in flamnastim perjem za poatelje 16 K; nol-dr.uiif 2(1 K; danili' 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne Mazine 3 K, 3 K dO, 4 K. Se pošlje po povzetju od Vi K nn-|tr»'j franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljma K»r ?" ne dopada denar nazai. S. Benlach, Deschenuz Nr. vio, telkfl, (Kitunen). Cenik gratis in franko. ley- Od 1. aprila do I. decembra odprto "^K Nizke cene kakor doslej vkljub času primernim predrugačbam. — Od 1. septembra do I. junija 1&'L znižanje. Čudežni nspehi zdravljenja. Radioaktivna thermal-kopelj 35-44» Celsius. Krapina-Toplice. Pitno zdravljenje & thermal-vodo. Razpošiljatev thermal-vode. Frekvenca 8000 oseb. Hrvatska (hrvatska Švica). Kopelj v basinu, mramorju, duše. v močvirju. Kango-zdravljenje. Sudarije. Prospekti in pojasnila pri ravnateljstvu kopelji; pravi naslov le: Krapina-Tapliee, Hrvatsko. Kopeljako jwsl