„Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran a dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-stro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo in uprav-nist.vo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Sle v. 3.
Natisov 15.000.
/ ~ r
L /
J
7 ^
v
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Gena oznanil (inseratov) jc za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za */* strani K 16, za */• strani K 8, za Vi« strani K 4, za Vsa strani K 2, za 1/u strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Stev. 50.
V Ptuju v nedeljo dne 15, decembra 1907.
VHL letnik
Somišljeniki pozor!
Pričeli smo prirejati
naše shode.
V nedeljo, dnč 15. d e c em b r a točno ob 10. nri dopoldne v dvorani društvene hiše (Vereinshaus) v Ptuju se vrši
javni kmetski shod,
na katerega so vabljeni vsi napredni, pametni kmetje, da se sami prepričajo o namenih naše stranke ter potrebah kmetijskega stanu. Dnevni red tega shoda je zelo zanimiv in naj se ga vsled tega vsaki kmet iz ptujske okolice gotovo udeleži.
Prihodnjo nedeljo, to je dne 22. decembra popoldne ob 3. uri se vrši drugi
javni kmetski shod
v gostilni g. Stampfl v Strazgojncih pri Pragerskem. Tndi tam se bode govorilo o potrebah kmetov in je treba, da se shoda vsi pristaši ter sploh vsi gospodarji iz te fare udeležijo.
Nadalje se vršijo v kratkem shodi v S t o-percah, sv. Urbanu pri Ptuju, na Ptujski gori itd. Potem pridejo i drugi okraji, v prvi vrsti rogaški, na vrsto.
Namen teh shodov je poduk. Mi hočemo, da se kmet poduči o važnih političnih ter gospodarskih zadevah. Mi hočemo, da se ljudskim nasprotnikom krinko raz obraza potegne. Mi hočemo resnico povedati in hujskanje premagati. Na tej poti se bodemo posluževali vseh postavno dovoljenih sredstev.
Na naših shodih ima vsak mirni, dostojni, trezni in pametni človek pristop. Kajti nam se gre, da sliši vse ljudstvo naše mnenje. Ali tiste, ki mislijo morda s surovimi napadi, z rogoviljenjem in s škandali škodovati našim shodom, — tiste nahujskane osebe opozarjamo
že danes nanovo zborovalno postavo. Zob za zob v tem slučaju.
Torej, somišljeniki, vsi na delo ! Gre se za ljudsko korist in za resnico.
Podkupljeni?!
Rdečica oblije človeka, ako pride slučajno na Dnnaj in ima priliko, opazovati nastopanje ter komedijantstvo klerikalnih prvaških poslancev. Poljaki so bili vedno najzanesljivejši kor avstrijske vlade. Ali lahko trdimo, da so danes slovenski klerikalci še zanesljivejši, da jih vlada sploh več ne vpošteva, ker dobro ve, da se ji pri vsaki priliki zanesljivo pokorijo . . .
V času volilne borbe, ko so lovili klerikalci kaline s praznimi obljubami, takrat bo ropotali proti vladi in rožljali z orodjem, da je bilo groza. Rekii so. da bodo stali vedno v odločni opoziciji proti vladi, da bodo delali zoper vlado in za ljudstvo. Pametni ljudje jim seveda tega niso verjeli, kajti — poznamo črno gospodo natanko in ravno tako poznamo njene obljube. Ali upali smo, da bodo klerik-Jei vsaj v nagodbenem vprašanju dosledni.
Danes je dokazano, da je od vlade predlagani načrt avstro-ogrske nagodbe velikanska škoda za avstrijske narode, posebno pa za avstrijske kmete. V volilni borbi so črnuhi sami to na-glašali. In danes? Danes so slovenski klerikalci na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem za to nagodbo, danes se potegujejo za to oškodovanje avstrijskega ljudstva... Izdali in prodali so svoje mišljenje ter prepričanje. Za kakšno ceno? V prvi vrsti se čutijo slovenski klerikalci le kot del celotne avstrijske klerikalne armade. Kar jim komandirajo Luegerjevi vojskovodje, to morajo storiti. In ker so prodali Luegerjevi pajdaši svoje prepričanje za dva mi-nisterska fraka, zato se zavzemajo tudi prvaški
klerikalci nakrat za nagodbo. Ravno v tem dejstvu tiči nevarnost klerikalstva. Klerikalizem je brezdomovinska, breznarodna inbrezverska struja, ki jo vodi edino fanatizirana visoka duhovščina in ki ima edini nameu, uresničiti posvetno nadvlado te duhovščine! — Druga cena, za katero so naši klerikalci prodali svoje „ljudsko prepričanje", tiči v tihem upanju, da postane eden od njih — minister. Kakor je edini cilj hofrata Ploja mmisterski frak, tako strmi tudi ožlindrani dr. Šašteršič za tem ciljem. In vsi Korošci, Pišeki, Grafenauerji, Roškarji, Benko-viči morajo vbogati, kadar jim kcmandira Šu-s^eršič! Liudsfcvo naj izkrvavi. ljudstvo naj v revščini pogine, samo da dobi ta ali oni prvaški sebičnež ministerske tisočake ter naslov „eks-celenca". . .
Da so ae klerikalci res vladi prodali, to nam dokazuje tudi njih ravnanje pri razpravi o znižanju davka na sladkor. Na mesto da bi stali vsi poslanci za to ljudsko zahtevo in glasovali zanjo kakor en mož, — prišlo je h glasovanju le troje klerikalnih poslancev. Torej od vseh kranjskih, štajerskih in koroških klerikalnih poslancev je glasovalo za znižanje davka na sladkor le troje poslancev. Škandal je to, ki kriči do neba!
Ali doživeli bodemo še več. Doživeli bodemo, da postanejo naši klerikalci najponižnejši mame-luki Luegerjeve vlade. Lastnega mnenja, lastnega prepričanja, lastne volje itak nimajo in po naukih klerikalstva tadi imeti ne smejo ... Ali ljudstvo bode stopilo na govorniški oder in svet bode začul njegov klic: Doli zbrezdomo-vinskim, breznarodnim, hlapčevskim, vladi prodanim ki er i k a l st vom!
Politični pregled.
Politični položaj. V naši državni zbornici se je končno vendar razne nepotrebne in po-
Kadar gorfc potujejo .. .
Povest od sovraštva in ljubezni.
Spisal Kari Bienenstein.
(6. nadaljevanje.)
Medtem je napravil kozji pastir polagoma red. Spravil je šeko z vodilnim zvoncem iz zmešnjave in pri znanemu zvonenju so se druge živali zbirale. Ker so mu i drugi možje pomagali, sta bili v dobri četrt uri čredi ločeni.
Ravno je zavpil Baštelj : »Torej v Božjem imenu naprej!« — ko prideta dva moža čez grič. Bil je to Požurnik in njegov sin Toni. Opazila sta iz doline sneg in prišla, da pomagata pastirjoma..— »Na, tu so žel« je dejal Požurnik. »Ali je vse v redu?« — Kozji pastir se je popraskal za ušesi in odgovoril: »V redu je pač vse, pri nas vsaj. Preje seveda je bilo malo zmešnjave. Ali nam se ni nič zgodilo. Samo Zagorjanu je padla telica v prepad.« — »Ja kako pa to?« je vprašal Požurnik. Ali moral bi še dolgo popraševati, da bi od pastirja vse izvedel. Slednjič je prišel Baštelj ter povedal, kako se je vse zgodilo. »Dalje časa nisem mogel ostati na paši in dva priženeta težko živine v dolino. Sicer je pa vsega samo Zagorjan kriv. To prisežem na mestu, ako je treba«.
Požurniku je bila ta zadeva zelo neprijetna. V svoji poštenosti si je mislil, da so morda le njegovi ljudje krivi. »Vraga, kaj naj naredimo«, je dejal po dolgem
premišljavanju. »Najbolje je pač, da govorim takoj s Zagorjanom«. — Ali s tem ni bil Baštelj zadovoljen: »To ni najbolje. Zagorjan ima trdo bučo in ako ti prideš, še enkrat tako trdo. Nič ne bodeš opravil. Naj stori kar hoče! Naj gre tožiti. Bo že videl, kaj bode dobil I« — Toni je bil doslej tih; ali zdaj je vzel besedo in rekel: »To pa vendar ne gre, da bi šli zdaj naprej, kakor da bi se nič ne zgodilo. Par besedi se mora pač Zagorjanu reči; bo vsaj videl, da tudi nam vsa stvar ni prav«. — Požurnik je pogledal svojega sina: Ali je govoril tukaj sin, ki je skrbel za svojega očeta, ali pa ljubček Zagorjanove hčerke? Po kratkem premišljavanju pa je prišel do prepričanja, da ima Toni prav in da je njegova dolžnost, izraziti Zagorjanu obžalovanje.
Baštelj ni bil s tem zadovoljen. Ali Požurnik je šel s svojim sinom proti Zagorjanovi Čredi, ki je čakala v varstvu pastirja na svojega gospodarja. Le-ta je bil Šel v prepad in je odprl telici glavne žile, da konča njeno trpljenje. Drugi dan je hotel potem po telico priti.
Medtem sta prišla Požurnik in Toni. »Bog daj, Zagorjan!« je rekel prvi z mirnim glasom, iz katerega se je pa vendar razburjenje čutilo. »Moram pogledati, ako je res, kar so mi moji posli povedali!« — Zagorjan je pogledal Požurnika sovražno in odgovoril: »No, da je moja najlepša telica poginjena, to pač vidiš. Vprašanje je, ako veš tudi še drugo resnico, kako se je to zgodilo. Ne vem, je-li so ljudje na Požurnikovem tako pošteni, da govorijo resnico«. — Požurnik je naredil tako, kakor da bi te strupene besede ne slišal in odgo-
voril: »Baštelj je popolnoma poštena duša in mi je vse povedal. VeŠ, Zagorjan, jaz priznam, da so tudi moji ljudje malo krivi. Ali tudi ti si napravil napako. Ne smel bi po živini tako zbijati*. — »Tako?« je kričal Zagorjan. »Jaz naj bi mirno gledal, kako mi tvoja živina eno telico za drugo čez steno vrže? Ti seveda bi ne imel nobene Škode!« •— »To ne bi se zgodilo, ako bi se živine ne zdivjalo. Kakor rečeno, jaz ne rečem, da niso moji posli sokrivi in zato mislim, da plačajva vsak polovico Škode«. — Hudobno se je Zagorjan zakrohotal: »Polovico? Haha, tako dober si z mano? In zato nalašč si prišel gori ter govoriš tako prijazno? Škoda! Kajti Požurnik, jaz te že dalje poznam in vem, kako misliš o meni. Da ti ne misliš na mojo korist, vemo vsi. Hočeš me zdaj le presenetiti, da bi ti kaj v žepu ostalo«. •— Požurnik je napravil jezno kretnjo. Tudi njegov sin je izpoznal, da je imel Baštelj prav, in je rekel tiho: »Poj-diva!« Ali Požurnik je hotel napraviti sporazumljenje. Vprašal je zato Zagorjana : »Kaj zahtevaš torej od mene?« — »Aha, to je že drugačno govorjenje. Ako si hočeš torej na vsak način sodnijske troške prihraniti, potem mi plačaj 250 goldinarjev in —« Zagorjan se je grdo narežal — »in potem ostaneva ta stara«. — Požurnik in njegov sin sta pogledala Zagoijana, kakor da bi imela zmedenega človeka pred seboj. — »250 goldinarjev?« je vprašal Požurnik, kakor da ne bi bil prav slišal. — »Ali je to preveč?« je oni odgovoril. — »Preveč? Tega ni treba govoriti. Telica je komaj en stotak vredna. In veš kaj, da se neha prepir, ta stotak ti tudi dam«.
trebne nujnostne predloge skončalo. Tako se je posrečilo, da pride načrt avstro-ogrske nagodbe do razprave. Sporazumno z vlado so namreč nekatere stranke predlagale, da se reši ta načrt nnjnostnim potom. Ako bi se ta sklep ne zgodil, bi bila vlada prisiljena, porabiti § 14, to se pravi, uveljaviti načrt čez glavo poslancev. To je dobro ! Ali zdaj pridejo poslanci do besede in imajo sveto dolžnost, zastopati mnenje svojih volilcev. In avstrijski, zlasti pa spodnje-StajerBki in koroški volilci so v največji večini prepričanja, da je ta nagodba škodljiva za naše interese. . f Ali kaj hočemo ? Veliko je poklicanih in malo izbranih. Veliko je „poslancev" in pro-kleto malo pravih zastopnikov ljudstva. Tako je danes že skoraj gotovo, da bode nagodbeni načrt vlade sprejet. In zopet bodejo romali milijoni na Ogrsko, zopet bodemo krvaveli za Ogre, zopet bode veljalo geslo: Ogrom groš, Avstrijcem „knof*.. . Avstrijski narodi imajo veliko dobrih lastnosti. Ali prva lastnost jim je: skromnost. Tako skromni so, kakor domači pes. ki se pusti od mačke hrano požreti.. .
Trinajst ministrov obsega naša slavna avstrijska vlada. Ko bi bili babjeverni, rekli bi, da pomeni ta številka nesrečo. Ali tudi brez vsacega babjeverja izrazimo lahko prepričanje, da ne bode ta vlada veliko sreče prinesla. V prvi vrsti že zuto ne, ker je bila sestavljena v političnem mešetarjenju najgrše vrste. Brezzna-čajne klerikalne stranke so rogovilile toliko časa proti nagodbi, da jih je vlada s tem pomirila, da je njih vodje v ministerske frake oblekla. Taka mešetarska vlada ne more imeti za sabo ljudstva in vsled tega tudi ne ljudskih zastopnikov. Kdor se brati s tako vlado, je ravno tako slab. Upajmo, da bode številki „13" v prid ljudstvu kmalu odklenkalo!
Padanje živinskih cen se opazuje že tedne in mesece na vseh sejmih. Na Dunaju in v Pragi bo padle živinske cene pri manjvrednih komadih za 10 K žive teže. Od lanskega leta sem bo padle cene pri 100 kg. žive teže za:
......za K
10
....... n 14
...... » » 14
......„ „ 1*
......„ „ 10
.......„ „ 30
...... „ „ 10
ceni od žive teže eno tre-težo. Potemtakem plača mesa za sledeče svote
češki pitani voli . gališki pitani voli biki .....
krave .....
ovce .... teleta .... svinje .... Ako se cdtfgne pri tjino, dobi se klalno danes mesar 100 kil ceneje kakor lani:
češki voli............K 13Vs
gališki voli...........„ 182/s
biki............... 18*/.
krave.............„24
In vendar je meso ravno tako drago kakor preje! Neumneži pa kričijo, da je kmet draginje kriv! Kralj Oskar švedski — umrl. V Stokholmu kralj Oskar. Sledil mu bode
J?
sin
umrl švedski Gustav.
Svobodno misleči, pozor!
Šola je sveto zavetišče naprednih, svobodomiselnih ljudi ! Šola je največji sovrežnik kleri-
Ali zdaj se je vmešal Toni v pogovor: »En stotak hočeš plačati, oče? To ne gre. Mi ne plačamo cele te-lice in ako noče Zagorjan polovice, pa naj gre k sod-niji. Bomo videli, kdo ima prav«. — Požurnika je veselilo, da je ostal Toni vkljub ljubezni do Rozike tako zvesto na njegovi strani. Ali ravno zaradi svojega fanta ni hotel oditi, brez da bi ta novi povod za medsebojno sovraštvo iz sveta spravil. Še enkrat je Požurnik izpre-govoril: »Ti, Zagorjan, ne misli na stare stvari; misli, da se je današnji dogodek drugim ljudem zgodil in povej pošteno, kaj bi od drugih zahteval?« — >250 gol» dinarjev«, se je glasil kratki odgovor. — Požurnik je potresil glavo in rekel: »No, ako s teboj sploh ni govoriti, pa naj gre stvar do tožbe. Jaz se ne bojim, ali mislim, da niti stotaka ne dobiš«. — »250 goldinarjev dobim«, se je smejal Zagoijan. — »V vsej večnosti ne«, je zakričal zdaj Požurnik. »Niti stotaka ne 1 Veš, zakaj sem ti hotel stotak dati, vkljub temu, da ti ga nisem dolžan? Upal sem, da se poneha enkrat staro sovraštvo med nama. Ali zdaj vidim: tega ne napravim, jaz ne in nikdo drugi; tu bi se moral že čudež zgoditi«.
Zagoijan je stal s hudobnim obrazom in sovražnimi očmi: »Misliš, da čudež? Prav infcš I Veš, Požurnik, moje sovraštvo bode ponehalo, kadar bode šla ta-le na potovanje, kakor je to svoj čas tuji mož povedal«.
In Zagorjan se je obrnil ter pokazal na Samsko-goro, katere vrhunec je bil odet s sneženimi oblaki. (Naprej prihodnjič.)
kalizmu in nasprotno! Zato skuša klerikalizem z vsemi močmi uničiti napredno izobrazbo v šoli.
V	Mariboru peljejo dijaki učiteljišča odločni boj proti klerikalno - nezmožnemu, surovemu „profesorju* Majcenu. Zdaj se je tem dijakom vse štipendije in podpore odtegnilo. Klerikalni frančiškani so dijakom celo kos kruha iz ust iztrgali. Sramota!
Vsa javnost stoji za dijakom. Marsikateri dijak, ki je danes izročen Bmrti od gladu, bi se dal rešiti, ako bi vsak naprednjak nekaj malega žrtvoval.
Naprednjaki! Pošljite par krajcarjev dijakom vpomoč. Tudi najmanjši dar se sprejme! Darila je vposlati in se bodo javno potrdili v našem listu.
V	boj proti sovražnikom šole!
Uredništvo „Štajerca".
leto točo in zdaj še Rabuzeka! Pa se bodo branili!)
Sv. Jakob v Slov. gor. Rabuzekov glavni podrepnik — petelin brez grebena — kateri je bil zaradi velikih zaslug letošno jesen z Joklovim „ordnom" okrašenim z brilanti kislega mleka odlikovan, se že menda svojega — bola-nega — komandanta tudi boji, zato pa ga vleče v belo Ljubljano, kjer že delajo za njegov slovesen sprejem baje različne priprave. Tam bode veselje, tam bode življenje, ker padale bodo kronice kakor mana — in neljuba luknja, katero je pomagal kopati tudi Jaka bode spet zamašena, da bodeta lažje dihala stara dva, tudi pa haložka kuharica. — Jakec želi tudi Bpremembo in boljše čase, zato pa je imel nekoč
prijetne sanje uresničile.
o „Halozah" ! In te sanje bo se
Dopisi.
Sv, Križ ob Mariboru. V našem kraju mislijo klerikalci z nami delati, kar jim v glavo pade. Pa mi naprednjaki se proti temu na noge postavimo. Nasledke klerikalne vlade smo videli v prejšnjem občinskem uradu. Vfie črne Btrune so napeli, da bi okrajni odbor mariborski v svoje roke dobili. Hvala Bogu, za 3 leta smo klerikalnih konjskih črev rešeni. Hvale vredno je, kako naprednjaki v tem zastopu delujejo. Koliko podpor dobivamo, kaj se napravi, in imamo le 15% doklad. Ce bi črni klerikalizem zastop v roke dobil, tako bi se za nas nič več ne skrbelo, temveč doklade bi se nad 30% zvišale. Klerikalci se tudi pritožijo, da vera peša, cerkve bo prazne. Kdo je temu kriv ? Tako dolgo, dokler duhovnik zunaj cerkve značajno živi, se pošteno obnaša in le Božjo besedo naznanja, gremo radi v cerkev. Nam se pa studi, če le politika zunaj in znotraj cerkev prvo besedo ima. Posebno pri maši v Kam niči je skoraj cerkev popolnoma prazna. Poprej je v tej občini mir vladal, je bilo v tem lepem kraju zelo prijetno živeti. Razmere so zdaj zelo žalostne; kdo kali mir? Črnosuknježu ni treba misliti, da smo v katerem hrvaškem kotu! Ostudno je bilo tudi pri volitvi v državno zbornico. Naznanilo se je, da se bo križ blagoslovil. Po blagoslovu pride Roškar, da neumnežem svoj špeh nasoli. Prihodnjo nedeljo bo v Kamnici tudi neki križ v cerkvi blagoslovili ; res pride Roškar zopet prežvekat reči, katere se ne dajo doseči. Zakaj potem vera peša ? Smo mi krivi ? Gotovo ne. Klerikalci so znani kot surovi ljudi. V Bresternici je zelo črni klerikalec mislil poštenega kmeta tepsti ; suval in žugal mu je, vse pa le zato, ker je na glasovnici imel ime naprednjaka napisan. Je to svobodna misel? če se to še enkrat zgodi, pridete vi, g. Mole, po domače Kužnjar v „luknjo*. —
Sv. Jakob V Slov. gor. Našemu kaplanu Rabuzeku je zrastel spet greben, ker ga predragi „Štajerc" v zadnjih številkah nisi nič pokrtačil. Fant dobil je spet pogum in začel nas je z novega napadati v smrdljivi ljubljanski cunji. Tebe, dragi „Štajerc" pa na prižnici. Zanimivo pa je, da ne napada samo naročnike „Štajerca", ampak blati tudi naročnike „Slov. Gospodarja", ja celo svoje podrepnike. Ali si prišel Rabuzek res samo iz tega namena k nam, da delaš pri nas nemir? Ali ti dajejo kmeti zato plačo, da jih po časopisih obrekuješ ? Kako pa stoji z teboj ? Ali si ti pravi namestnik božji? Ne! Nikdar ne! Ko bi bil ti pravi namestnik božji, bi ne Bkakal črez potoke, bi te tudi ne spremljali neljubi spremljevalci, in „Štajerc* bi ne imel z teboj toliko opravila, kakor ga je že imel in še ima. Ne imel bi po župniji toliko sovraštva kakor ga imaš, lahko bi se pogodil z našim miroljubnim g. župnikom in ne dajal bi otrokom kakor tudi odrastlim pohujšanja z govorico in dejanjem. Predragi kmetje! Ali še bodete temu rogoviležu nadalje skozi prste gledali ? Zadnji čas je, da ga napodite, če škof — ne bode kmalo storil svoje dolžnosti. Ne ozirajmo se več na jareninskega vsegamogočneža Cižmeka, kateri pri svetlem dnevu zvezde šteje in daje našemu „Joklu" potuho. Gliha vkup štriha! (Op. uredn. Kakor poročamo v „Dovicah" je naš Jakec medtem že prestavljen v Haloze. Haložani imajo smolo; vsako
Iz Koroškega. (Samomorilec — crkne ?) Rad hodim po cerkvah in veliko tolažbe je našlo moje z mnogimi življenskimi grenkosti oblito srce v tistih hišah božjih, kjer duhovniški predstojniki Kristusov nauk : „ Bratje, ljubite se med seboj!" vzgledno izpolnujejo, prižnico samo za razlaganje božje besede porabijo in jo za pod-pihovanje strankarskega sovraštva ne zlorabijo. — P. k. sem dospel v znano farno cerkev, ki jo tudi kranjski pobožni in politični romarji radi obiskujejo. Dopadla se mi je prijazna cerkev, tudi cerkveno opravljanje mi je bilo všeč, a pridiga, drugače dobro izpeljana, se mi je dozdela nekako mrzla, trda, v enem stavku pa celo rovtarsko surova: „Človek, kateri sam sebi življenje vzeme, ne umrje, temuč — — crkne, kakor živina." — Gospodine župnik, ne želim si, vas pridigo vati učiti, a prosim vas: Odšraufajte peto neotesano kolo od vašega krščansko-filozofičnega vozička, da ne zavozite zopet na tihe grobove nesrečnih samomorilcev, ki so le iz slaboumnosti zamenjali solzno dolino tega sveta za hladni grob in katerih duše so po krščanskem mnenju potrebni vaših in naših molitev, nikakor pa farškega prokletstva na posvečeni prižnici. — Gospod župnik, ne zamerite mi današni članek, ker mislim, da z njim ustrežeta vam in vašim farmanom in ker upam, da bodete za naprej odjenjali misliti in pridigovati, da samo morilci crknejo (krepnejo) kakor živina.
Iz Rožne doline. Včasi smo rekli: „Komaj se Kranjc rodi, že noge črez Ljubelj moli*. Marsikaterega med nami pa še nismo črtili, ker je prišel le za poštenim delom in tudi zato, da bi se prinčil za vsakega državljana potrebni nemški jezik. Tako se je godilo pred dobrim četrtstoletjem in še tudi pozneje. Danes pa romajo znani prvaški kričači iz Kranjskega na Koroško, da bi med nami napravili zgago, sovraštvo in pa odirajoči „kšeft" ali pa da bi nas sebično komandirali. Vsiljuje se nam „prvaškega antikrista* in mejine Karavanke pa želijo na nas prekucniti (škoda da premočno stojijo! —), da bi lahkejše do Drave prihrulili in tukaj po lisičji šegi Nemce grizli in po javnih shodih in seveda tudi pri volil vah „tužni Korotan" tulili — — V mislih imamo še neki novi izrek : „Komaj se „Korošec" v Kranju rodi, že svoje limance črez Karavanke drži". Kranjski „Korošec", lepo te prosimo, potegoi jih nazaj in nesi jih v mrzlo peč prvaških dohtarjev in dijakov, da ne bodo njih pisatelske ročiče popolnoma omrznile! Vsi pametni Korošci se še v „Šmirove" zanjke niso pustili zaplesti in zdaj ko umira, jih nikakor ne dobiš na tvoje hinavske šibe, kajti za njimi preži prvaški volk, kateri bi najrajši vse napredne Korošce v klerikalnem kotlu pražil in. jih potem z panslavističnimi
zobmi pohrustal — — —
*
* *
Amerika 20/n. 07. Dragi mi „Štarerc"! Prosim te za malo prostora, da ti naznanim, kako priljubljen Bi mi; vsaki teden te težko pričakujem ; ako priromaš do mene, ne spustim te poprej iz rok, da te prečitam od začetka do konca. Veseli me in tudi mislim, da vsacega, kateri je našega mišljenja, da naB tako izvrstno podučuješ in nas vodiš po pravi poti; ta pot bi nam revčkom lahko pomagala, se znebiti naših nasilnežov, in nasprotnikov našega napredka. Zatoraj, dragi mi „Štajerc", ki Bi nevstrašen
Koledar je tudi v 2. nakladi že razprodan. Ne več naročati in denarja pošiljati!
list in ki nosiš čvrsto tisto ojstro krtaČico ter jo dobro sukaš okoli tistih debelih ušes, — sem ti jaz tudi dolžan kaj storiti zato; ali druzega ti ne morem kakor to, da sem ti nabral nekaj (18) novih naročnikov, ki bodejo zate dobri in zraven tudi za naše nevstrašene rojake, — zato ti pošiljam za naročilike Štajerca in nekaj kolandarjev svoto v znesku 123 K 90 v. Bliža se tudi novo leto ; zato voščim vam, drago uredništvo „Štajerca", veselo novo leto, in zmago pri vsaki stvari Ravno tako tudi vs*m naročnikom in stranki .Štajerca". Živela „Štajerčeva" stranka! Z pozdravom Jakob Zaje, Winter guaters Utah Box 44.
Novice.
Naznanilo! Prihodnja številka „Štajerca" ne bode izšla v petek, 20. t. m., temveč šele v J p o n d e 1 e k , dne 23. decembra. To pa z ozirom na božične praznike. Ta številka bode zadnja pred novim letcm. Obsegala bode zato 12 strani. Vsebina bode izborna, tako da bodejo naši čitatelji zadovoljni. Tiskali bodemo te številke par tisoč več. Tisti, ki prodajajo naš list, naj nam pravočasno naznanijo, koliko želijo te ; božične številke. Koštala bode ravno toliko kakor sploh. Obsegala bode razven uvodnega članka, političnega pregleda, novic in dopisov še druge, gospodarske in politične članke, nadalje nadaljevanje lepe naše povesti „Kadar goie potujejo", nekaj božičnih povestic itd. Vsakdo bode zadovoljen s to številko. — Dopisi za božično številko se sprejemajo do 20. decembra zvečer. — ! Inserate sprejemamo tudi še 21. decembra.
Naše prijatelje in razširjevalce „Štajerca" pro-I simo, naj vzamejo več izvodov božične številke. Z novim letom bodemo pri pridnemu delu „Štajerca" povečali! Na delo za napredno stvar!
Obrekovalci in korajža. Nekaj podlega, nečloveškega leži v klerikalizmu. Vsak pošteni : človek skuša vendar, da ostane tudi v najhujšem političnem boju značajen, da se ne poslužuje nikdar laži in obrekovanja. Naši klerikalci pa
I ravno nasprotno. Vse njih „delovanje" ne obstoji iz druzega nego iz laži ter obrekovanja. .. Ker pa imamo vendar še sodnije, premišljujejo črnuhi vedno, na kakšen način bi se odtegnili odgovornosti za svoje obrekovanje. Dalje časa bo to na ta način omogočili, da so bili kleri-! kalni poslanci obenem odgovorni uredniki kleri-kalnih listov. Poslanca ne moreš tožiti in tako so OBtali črni lažnivci brez kazni. Potem si je klerikalni „Š-Mir" zopet zmislil, da jo je popihal iz Celovca v Ljubljano ter je tam lahko brez nemarnosti najpodlejše laži po svetu trosil. Sledila mu je Benko - Cvenkaničeva cunja „Posavska straža", ki se je pedala istotako na Kranjsko. Pa še nekaj novega so si ti junaki izmislili. Pred kratkem je g. Mahnert v Mariboru vložil tožbo proti nemško pisani prvaški cunji, ki je izhajala v Mariboru. In glej, ko bi imel urednik te cunje svoje laži pred sodnijo dokazati, pobegnil je raje in list je ponehal izhajati. Isto lumparijo so naredili črnuhi v Ljubljani. Klerikalni list „Slovenec" je bil tožen in ko bi se imela obravnava vršiti, jo je popihal urednik MoŠkerc bogve kam... Tako razumejo črnuhi besedo : Ljubite resnico, hčerko božjo!
Iz Spodnje-Stajerskega.
Dr. Brumen in njegove „rajtenge". Opeto-vano smo že naglašali, da so nekateri prvaški odvokatje več kot oderuhi. Ne samo, da silijo zaslepljene kmete naravnost v procese, ne samo da vlečejo razprave cela leta dolgo in delajo vse mogoče rekurze, — ti prvaški požrešneži raču-nijo tudi dvojno ali trojno svoto, kakor bi jo imeli pravico računiti, ako bi se držali odvetniških tarif. Poročali smo svoj čas o računih „vrlega" našega prijateljčka dr. Benko-Cvenko-niča. Poročali smo o nekem prvaškem dohtarju, kateremu je sodnik sam očital, da odira ljudi. In kolikokrat že smo poročali o ptujskemu pr-vaškemu odrešeniku dr. Tonetu Brumen. Mož je sicer grozovito kratkoviden. Ali kadar čuti kje kakšen groš, takrat vidi prokleto dobro. Brumen menda denar v tujih žepih kar voha. Njegovi računi so tako visoki, da se človek kar za glavo prime, ako jih pregleda. Evo slučaj: Neki posestnik ima baje dolga za 190 K plačati. Dpnik je njegov oče in ta nesrečnež se je obr-
nil do dr. Brumena, da mu ta denar iztirja. Naš „narodni" dr. Brumen piše drobno pisemce, datirano z dne 28. oktobra 1907. Za to pisemce pa si zaračuna skupno 6 K 40 h. Koliko bi imel pravico računati ? Glasom tarife odvetnikov za poizvedbe K 1, za pooblastilo 1 K, za pismo 1 K 90 h, skupno torej samo K 3*90. Oatane pa še vprašanje odprto, je-li ima tudi pooblastilo. No, dragi naš Brumen, pojasnite te svoje .,raj-tenge" in povejte, kako to, da računate 2 50 K več nego to določa tarfa?! Radovedni smo na vaš z*govor!
Volitve v okrajni zastop celjski se vršijo v kratkem. Celjski okrajni zastop dokazuje, kaj napravi prvaška nadvlada. Svoj čas je imel prvaški zastop znanega „tajnika" Kozema, ki je lahko velikansko svoto denarja brez vsacega nadzorstva ukradel. Tem ljudem se ravno ne gre za gospodarsko delo v zastopu, temveč le za „narodnost", to se pravi, oni hočejo le parade na ljudske troške delati. Radovedni smo, kako bodejo letošnje volitve izpadle. Na vsak način opozarjamo naprednjake, naj storijo svojo dolžnost v celem obsegu. Prvakom treba dokazati, da niso in ne bodejo absolutni gospodarji na Štajerskem!
„Kardinalu Zadravcu" je postalo dolgčas, ker ga že dolgo nismo počastili z našimi nauki. Zato rogovili zdraj pri vsaki priliki čez naš list. Na Miklavževo je imel v sv. Miklavžu pri Or-mužu opravilo in je pri tej priliki hudo čez naš list psoval. Nam tako divjanje ne škoduje. Nasprotno bi bili žalostni, ako bi nas take vrste duhovniki kakor je Zadravec hvalili. Ali pribiti moramo le, da zlorablja „kardinal Zadravec" božji hram v politične namene. In da bode črno-suknež v prihodnje še več opraviti imel, posvetili mu bodemo odslej pogosteje člančič v „Štajercu". Torej na svidenje, Zadravec! V cerkvi, pri zlorabi božje besede se ti ne sme odogvarjati torej ti bodemo pa v listu odgovarjali. Zob za zob!
Iz sv. Jakoba v slov. gor. se nam piše sledečo najnovejšo vest: „— Šiba božja ali Jakec Rabuzek gre od nas v Haloze. Čestitamo Vam, Haložani, a kaj boljšega ste vredni. Torej pozor!"
—	Kaplan Rabuzek je torej zopet prestavljen. Kolikokrat je moral že vzeti potnikovo palico! In vse to edino zato, ker ta možicelj na noben način ne spada za duhovnika. Povsod, kjer je bil dosedaj, je sejal sovraštvo, povsod je delal nemir in škandale. Kaj vse so knapi v Trbovljah s tem čudnim vitezom žalostne postave delali! Kako je skakal za neoblečenimi deklicami čez potoke ! Mož je povsod — javno pohujšanje! Zdaj so ga prestavili v Haloze. Haložani so že opetovano pokazali, da so naprednega mišljenja. Upamo, da se tudi zdaj ne bodo pustili teptati v blato. Možje in zlasti družinski očetje: p o-z o r! Kajti Rabuzek pride in z njim prepir, sovraštvo ter škandali! Mi pa imamo še vedno krtačo za tega gospoda in porabili jo bodemo, v kolikor bode to potrebno!
Mariborska porota. 3. t. m. se je imela zagovarjati zaradi požiga Tereza Znidar v Pobrežu. Stanovala je s svojim možom v koči posestnika Večernika in jo zažgala, da bi dobila zavarovalnino za svoje predmete. Zato je bila obsojena na 3 leta težke ječe. — Oproščena •ta bila zaradi požiga in goljufije obtožena posestnica Urša Dvoršak in krojač Alojz Pirach iz Spodnje Novevasi. Zločina se jim ni moglo dokazati in zato so ju porotniki oprostili.
—	6. t. m. se je vršila razprava proti tatovom, ki so znatno oškodovali ptujskega trgovca g. L. Slawitscha. Obtoženi so bili ključarski učenci Franc Petrovič iz sv. Barbare, Franc Zimerleit iz Žerovinc in Jos. Kikl iz Hardeka. čez 700 K ukradenega blaga je ležalo na mizi. Mladi tatovi so vse navprek kradli. Obsojeni so bili: Petrovič na 4 leta, Zimerleit na 2 let in Babi na 3 let ječe. Soobdolženci Be bodo imeli še zagovarjati pred redno sodnijo. — Prejšni tovarnar V. Stark je bil obdolžen goljufije. Svoj čas je pobegnil v Švico, ali izročili so ga naši sodniji. Bil je pa oproščen, ker se mu goljufije ni moglo dokazati.
Brat pobil brata. V brežiški klalnici je v prepiru Jurij Runsku z mesarsko sekiro napadel svojega brata in mu tako nogo razsekal, da je ta nezavesten obležal.
Žrtev pijanosti, Hlapec Alojz Aplenc vJur-
kloštru je padel v pijanosti čez neki moBt in utonil.
Mlada tatova. V Mariboru sta ukradla brata Franc in Julij V,erden na šppharskem trgu denarnico z nad 70 K gotovine. Franc je 13, Julij pa 17 let Btar. Srmkolina že sedita.
Zid se je podrl v Mariboru (AugasBe) in ranil hlapca Gregorja S&muha tako težko, da je revež kmalu umrl.
Grozna nesreča. 2. t. m. je padel mlinar Anton Vretič iz Deknasela pri Brežicah v potok. Hotel je vstati in se prijel za neko skalo, ki pa se je odtrgala in padla na nesrečneža ter ga zmučkala. Komaj so zamogli mrliča rešiti.
iz Koroškega.
Iz občine „Loka" na Koroškem se nam piše sledeči pogovor iz leta 19.: Obč. tajnik : Sluga, ali že veš, koga so fajmošter danes črez kancel vrgli ?— Obč. sluga: Ne, nisem bil v cerkvi!
Tajnik : Našega župana---so oklicali in
vzel bo mlado gospodično iz „nemške hiše". Sluga: Dobro je, da se enkrat oženi. Potem ne bo vedno le on komandiral. Pri novo oženje-nih imajo navadno ženske prvo besedo. T.: Pri hiši že, ali pri občini pa to jaz ne pripustim. S.: Boš že videl, Milika je blaga duša, zna dobro nemško, je že tudi nekaj sveta videla in pričakovati je, da bo naš župan vsled dobrega upliva svoje omikane soproge v teku treh let prvaštvu figo pokazal in se potem za napredno občinstvo potegoval. T.: (zamišljen). Potem bomo pa, midva in naši ožji sodružniki s prvaštvom na cedilu ostali! — S.: Ja, taka nam cveti! — Veš kaj, spreobrnima se, postanima tudi midva naprednjaka in delajma z županom vred na to, da dobi naša lepa občina skoz in skoz napredno obličje. Ostudna se mi zdijo imena črnuhi, prvaki, črni prvaki, črna prvaška občina, nazad-njaki i. t. d. T. : Prav govoriš! — Neki notranji čut me že od vigrednih volitev sem h koroški močni napredni stranki mika in zdi se mi tudi, da z nazadnjaškim dohtarjem, farjem, poslancem in občinskim zastopnikom naša občina ne bo nikoli zelene veje dosegla, ja moja skrita pravico-ljubfeost mi zmiraj bolj veli, ljudstvu v gospodarstvu in v napredni politiki pomagati, pri volitvah svojo voljo pustiti in ne jo prvaškim in klerikalnim nakanam v izkoriščanje izdati.
Iz Glinskega okraja se nam piše : Po županovi ženitvi so se prvaki v neki gostilni zavoljo starega „Mira" in novega „Korošca" živahno prepirali, češ da je „Korošec" boljši prvaški list nego „Mir". Vmes poseže tudi stari „Goldina" : „Najboljši list za koroške Slovence je „Štajerc". „Gobec tišči!" mu zareži eden izmed navzočih. Goldina pa se tako le odreže: „Med vami je težko kaj o pravi politiki govoriti, ker vi vsako besedo, katera vam ne prilega, z ukazom „Gobec tišči!" zavrnete. Povem vam pa, daje „Stajerc" zares dober slovenski list. Kamor pridem, povsod ga radi prebirajo kmetje, delavci in gospodi, ali „Mir€ in „Korošca", če jih jim kakšen prvak skrivno v žep vtakne, pa vržejo na gnoj". Je rekel in odšel...
Zastrupil se je bivši posestnik Urban Stuic v Labudn. Stuic je bil pijači udan.
Po svetli.
Rudarska smrt. Velikanska rudarska nesreča se je zgodila v rudniku Fairmontu v zahodni Viržiniji (Am). Zgodila se je razstrelba premogo-vega prahu (Kohlenstaub) in je bilo čez 500 rudarjev zasutih. 475 rudarjev je mrtvih. Mesto Fairmont ima 1100 prebivalcev, ki so skoraj izključno rudarji. Pretresljivo je bilo videti zaostale sirote in vdove. Beda je velikanska.
Rimski župan. Novo izvoljeni župan „večnega mesta" Rim je neki Nathan, ki je obenem Zid ter prostozidar.
Današnji Številki smo priložili naročnikom ptujsko-ormužkega okraja prilogo v obče znane firme Singer & Comp., na katero še posebej opozarjamo.
Oklic.
Dne 21. t. m. se vrši na dverazredni nemški ljudski šoli v Pekarski vasi božična »lavnost v prid vboge šolske mladine. Najpri-srčneje se iz tega povoda vse prijatelje mladini
in dobrotnike prosi, naj to slavnoRt z milimi darovi podpirajo. Najmanjše darilo se sprejme hvaležno. Darila je vposlati podpisanemu.
Julius Ogrisegg,
nadučitelj v Pekarski vasi pri Mariboru.
Gospodarske.
Ko gnojimo v vinogradu, ne stavimo gnoja gregloboko. Najboljše je, če rsztresemo gnoj po vrhu in ga potem podkopamo ali podorjemo. S tem pognojimo vso površino enakomerno in zrahljamo obenem, vrhno zemljo. Redilne snovi, ki se nahajajo v gnoju, izpere voda sama h koreninam. Hlevski gnoj naj služi toraj v vinogradu za zboljšanje vrhnje zemlje ! Redilne snovi nadomestimo prav lahko z umetnimi gnojili.
Če hočeš imeti pozimi dosti jajc, skrbi, dadobijo kokoši piimerno hrano. Samo z zrnjem se kokoši vpitajo, nesejo pa malo. Najboljši so mesni odpadki. Zraven mesnih odpadkov dati je kokošim tudi zelenja, kakor je detelja, vrzote itd. Gorki krompirjev močnik tudi dobio de kot jutranja piča. Kurnik naj bo pozimi dovolj gorak ! Skrbeti je tudi za snago. Stare kokoši ne nesejo rade pozimi. Zato skušajmo si prihodnje leto vzgojiti piščance, ki se izvalijo meseca marca do maja. Spomladanske kokoši nesejo celo zimo, ako jih primerno krmimo.
Metulji malega pedica. — Ker ni bilo še do sedaj hudega mraza, prikazalo se je še malo metuljev, mater onih požrešnih črvov, ki žrejo spomladi majhne črešnjice. Kdor ni še stavil kolobarjev namazanih s petrino okoli črešnjevih debel, ta opravi lahko še vedno s pridom to delo. Tam, kjer se je petrina že strdila, treba jo je razpraskati ali pa vnovič namazati. Če se komu zdi, da je petrina pregosta in ne prijemlje dobro metuljev, primeša ji lahko nekoliko petroleja. Tudi že namazana petrina se s petrolejem zmehča. — Nekateri kmeti so letos jako pridno nastavljali kolobarje po drevju, ne pa tako drugi. Kaj pomeni to ? Mari ne zobljejo tudi ti radi sladkih črešenj ? Ali ne zaupajo sredstvu? Ce je to poslednje, pa naj vprašajo briške kmete, posebno pa one iz Biljane, Medane in (Slavja, pa ne bodo več neverni Tomaži. Letos je rešila ravno petrina marsikaterega briškega kmeta pogube.
Brzojavi.
Ptuj. Kaplan Koprivšek je prosil občinski svet ptujski za zvišanje plače. To predrznost tega črnega petelina je občinski svet v včerajšni seji primerno ožigosil. Občinski svet je namreč sklenil, napraviti na knezoškofijski ordinarijat in na ptujski dekanat vložbo, v kateri zahteva, da se Koprivšek takoj iz Ptuja pobere. Več poročamo prihodnjič!
Leitersberg pri Mariboru. Tukajšni krajni šolski svet je sklenil, da prestroji šolo v nemško. S tem je mladini dana prilika, da si priuči popolnoma potrebne nemščine.
Maribor. Stavka učiteljiščnikov traja nadalje. 4. razred je bil sicer otvorjen, ali takoj zopet zaključen, kčr se dijaki nočejo podvreči „poduku* enega Majcena. Tudi 3. razredu so vse podpore odtegnene. Dijaki pa hočejo na vsak način vstrajati.
Maribor. 10. dec. Pred poroto je bil obsojen viničar Alojz Strgar iz Stadtberga zaradi nevarnega žuganja in požiga na 5 let ječe. — Viničar Johan Katan je v Črešnjevcn pijanega viničarja Maručko ubil. Obsojen je bil na 7 let ječe.
Dunaj, 11. dec. V proračunskem odseku državne zbornice se je danes sklepalo o znižanju davka na sladkor. Sprejelo se je predlo» posl. Sylvester. Po temu predlogu se zniža davek na sladkor za 8 vinarjev pri kili.
Dunaj. Naš Benko Cvenkanič je govoril v državni zbornici za — Hrvate. Ker je tudi glede uradnikov resnico zavijal in mu je pri temu kaplan Korošec pomagal, prijel ga je posl. Malik pošteno za ušesa. Benko - Cvenkovič se vedno osmeši.
Petersburg. 10 dec. Danes je pričela takaj glavna razprava proti generalu ötöiselin njegovim tovarišem. Obtoženi so zaradi boja pri Port Artorju.
Trbiž. Takaj sneži ia imamo že 1 m visoki
sneg.
Detelja in Incerne dajejo kot na fosforjevi kislini in apnu bogate rastline živini močne kosti. Z dobrim gnojenjem z Tomaževo moko zlasti po travnikih* in pašah se pripeljeta zdaj fosforjeva kislina in apno v posebno primerni obliki v rastline. Podpira se to gnojenje tudi z močnim kajnitnim gnojenjem. Na dobro gnojeni zemlji ne raste samo več, ampak tudi boljša krma.
Kašljajoče opozarjamo na inzerat glede Thymome! Scillae, ki je od zdravnikov dostikrat priporočani, splošno znani preparat.
Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem prostoru nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za neveste, gotove obleke, bluze, srajce, otroške vozičke, nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo!
Promet razpoSiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanns Kenrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letniki}» 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja, katerega dobiio vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. K*«*,- Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močnatih jedi. V to je „Ceres-jedilna mast" edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v las'nem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovana, pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem postnih jedil fino „Ceres-jedilno mast". Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi.
Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in paše ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kisline ; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju.
Loterijske številke,
Gradec, dne 30. novembra: 66, 61, 83; 65, 76. Trst, dne 7. deceembra : 61, 63, 76 79, 51.
Ražfc 5
glede špeharskih sejmov v Ptuju,
Glasom sklepa občinskega sveta ptujskega z dnö 22. novembra 1907 «e razglasi, da je VSOm kmetom (posestnikom) v sosednih okrajih dovoljeno, da prinesejo svoje zaklaue prašiče (tudi mlade) na tukajšni špeharski sejem ter jih po živinozdravniški preiskavi razsekajo in prodajo. Torej pozor, špeharji in kmetje!
V Ptuju, decembra 1907.
Jos. Ornig.
župan.
oooooooooooooooooooo
MASTIN
doktorja pl. Trnkoczyja krmilo varstveno sredtsvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali, Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6czy, Ljubljana. 51
fT-f
ali ne držit« tudi
■jedilno mast
(iz kokosovih orehov)
za najboljšo stvar? To ni samo ntjfi-nejša in najčistejša, tem/eč tudi najce-nejša in izdatnejša mast, kar sc jih kupi.
Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo!
Pekovski učenec
oe »prejme v dobri hiši. Ponudbe naj se pošljejo na F. Wilfl in g, pekovski mojster v Leobnn, 810_zgorno Štajersko._
Primerna božična darila za dečke!
Male cene
mašine na para
za kurjavo s špiritom, stoječe, z mesingovim cilindrom, šrav bo za vodo, 21 cm visoka, kompletna s špintno lampo v kartonu K l'50. Večje in finejše mašine po K 2*80, 3 80, 4'—, 6*—, 7 —. 9"50 in naprej se vidi v mojem katalogu.
Naravnost dobite od
Laterna magika
črno lakirana, z niklastim objektivom in 3 opt. linze, lampe na petrolej komplet z 6 slikami 3 cm široka K Ar— „J2 - 3«/, „ „ * 5-60
12 12
, 7-50 11-50
e. in kr. dvornega liferanta
razpošilna hiša Brüx 876, (Češko).
Rozato ilustrovani glavni cenik z nad 3000 slikami po zahtevi vsakomur zastonj in pošlnine pioato.
690
OOOOOOOOOOOOQQG o oooo
PIPE
iz
Bruyerelesa
prima kvalitet, iz pravega, nevničljivega Bruyere-Iesa.
Gladka glava z daleč za-vitimBuyčre-odlivom, viš-njati ror, na-_	ustnik iz roga
~ in šlavh, cena 21 cm. dolga K 150. Ista pipa, ali z okoli rezano Biuyčre-taeno glavo K 1*80 Največja izbera v re-kvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, kj se razpošilja zastonj in poš nine prosto. Dobi selpri: c. in k dvornem liferüntu
Hanns Konrad
razpoäiljevalna hiša
v	690
Brüx št. 876 (Češko.)
Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 8000 podobami zastonj in poštnine prosto.
Učenec za kovačijo
7. bakrom (Kupferschmiedlehr-ling) se sprejme pri Peter Marchett kova*V bakrom Millstatt na jezeru Koroško. 831
Viničar S1S
z večim pomožnimi osebami, kateri je zmožen vinogradstva z novimi trtami, posebno zelenega ceplen a se sprejme. Pojasnila da g. Josef P r s t e c trgovec v Maribora Triester-strasse Nr. 7._
Mehan čarski učenec
(Mechaniker-Lehrling) se takoj sprejme pri G. Spraschina,
mehaničarska delavnica _v Ptnjn. 831
Denarna posojila
vsake velikosti po A do S*/, proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstve. plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Pisojlla na realitete po S'/,9/, na 30—60 let, največje svote;
večja financiranja. 817 Hitro in diskretno se vse izvrši
Administrac ja
„Borsen-Courir"
Budapest Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco.
Naznanilo!! m a x straschill
rele - žganj arij a v Ptuju
nazaanja, da se je preselil s svojo
~	veliko trgovino z žganjem =======
v lastno hišo, FlOliJanskO UliCO štev. 4 (preje Kaiserjeva hiša) in se priporoča cenjenemu občinstvu i zanaprej. Ptuj , v decembru 1907.
„Columbia=kitara=citra"
^igra vsakdo takoj brez poduka, orinese veselje v vsako družino. Te citre „Colum-biaH so 49 X 35 cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s šolo in vsem K 11 —. Note komad 20 h. Akordne c.tre vsake vrste K ^60,^—,
Izmejava dovoljena ali denar nazaj.
c in k. dv. lif. Hanns Konrad,
razp. hiša glasbenih potrebščin p BrfiXU iUV, $76, (Češko). Glavni cenik z nad 3000 pod-bami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko.	741
ööcxxhkhk
Privatni detektiv
k ponuja v različnih razmerah. >pisi na j se pošiljajo na Fritz lyer. Graz, Kepplerstraße 41.
IKXXXXKK
Pekovski učenec
zdrav in krepek fant sprejme se v pekarni g. Losinschek-a pri mostu v Ptuju.J 825
Kolarski pomočnik
za vsa kolarska dela se takoj sprejme. Ponudbe na Panz & Sedlaczek in Weiz.
'ozor:
Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri bežnih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — ri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-estiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sred-rvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:	p. JuPiŠiČa,
gg	lekarnarja v Pakracu št 200 (Slavonija)
Najlepši okrasek za vsako sobo
je moja dobro ido6a Jockele ura
lepo šniclano ohišt«-o, zaneslijivo dobro kolesje, 3 letua pismena garancija, beli. im. koščeni kazalci in ciframi, 18 cm. visoka, kompletna, zlato-broncirani oteži (gevichtš), izredno cena, samo K 2 80. V*ako leto se razpošlje od mene več kot 50 000 ur v najboljšo zadovoljnost p. t. kupcev. To v Avstriji edino stoječe število je najboljši dokaz o solidnosti moje trgovine. Vsaka, tudi najmanjša naročba, se najsolidne.ie efektuira. Razpošilja po povzetju I. fabrika ur v Bruxu
Hanns Konrad, ^Mett».
Bogato ilustrovani glavni ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo na zahtevo zastonj in brezplačno.	692
Franz Schonlieb
puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem.
sdelovateli umetnih pušk, izkušen v c. k. arzenelu. prevzame idi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom,
promer cevi 9*3 in 81 mm. Mnogo ilustrovani cenik	Absolvent c. kr. stro
se dobi brezplačno!
Uradna šajba
ftev. 200: iz puške šl. 1610 07, kal. 16 so je enim strelom iz leve
kovne šole za puškar-
sko industrijo, cevi na 70 korakov s šrotom št. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. direkcija poizkušnega za-
l enim shcivmi»	■	■ * ,
voda za ročno strelno orožje v Borovljah na Koroškem.
Iznajilitelj in edino opravičeni izdelovatelj „bchonhebove-tlianc-boruogeu z najboljšimi in najnatančnejšimi streh sedanjosti o 100 korakov z dobrim „durchšlagom" (glej sliko strela!) Moja liane- borunga" strelja s črnim in brezdimnim smodnikom brez-vomno najzanesljiveje in najbolj ojstro ter presega najboljše ingleške, amerikanske in drug, „borunge". Zato vporablja vsak razumen lovec to „Schiinlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puška se naredi z mojo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. Lena jato K 10—. Vsak dan dobivam 2ah.alna pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih
...	„alianc" puškah :------ =
fseh zistemov z mojo „SchSnlieb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodni g. F. Schonlieb! Z poslano puško kal. št. 16 z mgo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel ¡ne uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. mžener v buczowi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj!
Ure budiin ce s cifermco, Ki sveti
Z 1 zvoncem nav. ... K 2-40
z 2 zvooeoma.....
Z cifernico, ki sveti . . Marka J. Prima .... Železniška bndilnica . . Budilnicas stolpovim zvo-nenjem <Schlagwerk). Bndilniea z mnziko . . 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetju	700
_____Max Böhne! Si.«. 27.
Zahtevajte moj cenik z nad 5000 pod. Zastonj in franko.
, 6--1Ü-—
Po takem izvesku se poznajo skladišča
v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji
Vse od drugih prodaj šivalnih strojev pod imenom >Singer« ponujanj stroji narejeni so po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju
Singer Co, delniška družba za šivalne stroje
Ptuj, glavni trg štev. 1.
Avenarius = ♦ Karbolineum
najbolji lik za les.
Za več kakor 30 let izvrstno izkazan
Tovarna za Karboline R. Avenarius
AIHSTETTEN Sp. Avstrija.
Kopi se v trgovinah: V. Leposcha v Ptuju, Otmar Diermayr v Ormužu, Gustav Stiger v Celju.
a*^ Učenka ^m
iz dobre hiše, nemškega kakor slovenskega jez ka zmožna, se sprejme pri Aloiz-u Koseär v trgovino z mešanim blagom v M slenjn. 829
Nedosežno praktična in cena
je moja najfinejša
garniturama raziranja
Lepo polirani leseni kosten, se zaprt, razirno zrcalo, ki se da prestaviti, obsega vse predmete za raziranje. 1. Dobra britev St. 8701,
iaSc za vsako brado, fino votlo ruSena in gotova za rabo. 2. Dobri jermen za bruSenje. 3. 1 doza mase (SchSrfmasse) .4. 1 doza najboliSe-ga mila za raziranje.^ 5. 1 zjiniktani piskerček za raziranje. 6. Cepič za raziranje. Vse skupaj le K 5'—. Ista garnitura, ali britva z varstveno pripravo zii nevajen« (ranjenje_ nemogoče) z navodilom 7"—. Britev t varstveno pripravo sama K 3*50 Štev. 8762. Milo zaraziranje, čisto fino, najboljša vrsta, lahke pene, fitedilno v rabi in prijetno za kožo lehnati dozi K—"40. Stev.
v lepi pl
876S. Piskerček in čepič za raziranje prvi in ročnik zadnjega fino zanik-lana, v lepem kartonu K 1'20-Jermen za bruienje 20 cm. dolg. K 1*20. Mašina za rezanje las gotova za rabo I-a kvaliteta K 6'—.
Garancija: Izmenjava do-Kompletno le K 5'—. voljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju ali naprej plačilu c. kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD
razp. liiša v Briixu štev. 1727 (Češko). Glavni katalog z nad 3000 podobami dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko.	824



Za božične praznike in novo leto
vabimo cenjeno občinstvo, da si naroči vse potrebno v naši trgovini (to je v FerŠOVi hiši
prej trgovina Sadnik & Kraker.)
Opozarjamo na našo veliko zalogo blaga, lepe novosti. v kateri si vsaki lahko izbere to kar želi. — Pridne iu si oglejte nažo zalogo in prepričanje boste dobili da se kupi
pošteno, solidno in po nizki ceni.
Li F. Slawitsch in Heller v Ptuju
trgovina z manufakturnim blagom.
mmmmmm.
Razglas
Okrajni odbor v Ptuju ima več čistokrvnih pinegav-skih bikecov in teličk za oddati.
Kdor želi to lepo živino imeti, naj se v pisarni okrajnega zastopa oglasi in naj polovico cene, katera bode živina stala, seboj prinese.
Hranilno m posojilno društvo v Celju
(Spar- und Vorschussverein)
reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih pro= štorih hranilnice mestne občine Celje prevzame
hranilne vloge po 4
vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5V|0, kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6°|0, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|0,
nepokriti po 61l20|o.
11 01 2 0
Predsto j nist vo
¥s;™fra-\uiuu. ur m
p Čekovnemu ra- K	'1	N
I čunu št. 808051 E
| pri c. kr. poš- R ^	^ I---
«tno-hranilničneni 9 Mestni de-1 UmKUTO^ uradu. 1 ^ zavod | Giro kontQ pd
{	H	B podružnici avst.
tf&f££SBae8HBS&BEa&&l	H ogersk. banke
priporoča se glede vsa- Lszn^^i^^^^l v Gradcu" koga med hranilnične zadeve spada I jo6eg-a posredovanja, islotako tudi £a posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. n Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od
8-12 ure.
Obienje t mt. ojmk* banko.
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iz-
vršujem že več nego 30 let, se ^^^^^^^
mi je posrečilo iznajti najboljše J§|t^ '¡¡P
sredstvo za rast brk, brade in
proti izpadanju brk in las
in to je KAP1L0R št. 1. On
deluje, da lasje in brke posta-
nejo gosti in dolgi, odstra- ^S^^i^^L
njuje praljaj in vsako drugo ^^^^^^^^^
kožno bolezen glave. Naroči
naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom
Peter Jurišič 5,9
lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji.
V najem se da 821
stara jako dobra gostilna in mesarski obrt v večjem trgu Sredn o štajerske. Ponudbe sprejme H. Boldin sv. Lorenc" pri Mariboru.
Najboljše
budilnice (Wecker)
registrovana znamka ,,Adler-Roskopf-Alarm'k se dobi le pri moji tvrdki
\ krau Ürava Ävif*nJk*
O K.IWI1 patent-AukerRmontvDr-
nra z masivnim solidnim švicarikira kolesjem v pravem, z vaMveno ptomt« ozna&nim niklna^tim ohi£;em, Ž3nir-pokrov, ki gi-e 30 ur (ni 12urna ura), lepi pozlačeni kazalci, nai natančneje rceuiiraua, 5 letna garancija komad K 5-—, 3 kom. K 14 —, 8 sekunJuin kazalcem K 6 —, 8 kom. K 17--'
Najbogatejša libera v glavnem kataloga.
jseh vrst naj se varu-jejo skrbno pred vsako nečistostjo, *
kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sera se rabi omehkajočo Pragerske domačo žavtM kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje
sploh zdravljenje. yftfr razpošilja se vsak dati
1 cela doz* 70 vin., lJt 50 vin. po poäti^^NjSjžgJVJ^' proti napiej-plačilu 3 K 16 vin. se posije ^StepJ^ franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko.
===== Glavni depot: ==
1 B. FRAGNER, c. i. d?orni llferant. 1
Apoteka »zum schwarzen Adler«
Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Ofrske.
Z 1 zvoncem, jekleni an-ker iu „Absteller" K 3 80 Z cifernico, ki se po noči
sveti......K 4-20
Z 2 zvoncoma. jekleni an-ker in „Absteller" K 4 40 Z cifernico, ki se ponoči
sveti......K 4 80
Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se p'»noči
sveti......K 3-30
Z lepo malo leseno posado K 4 40
Z cifern co. ki se sveti po
noči......K 4 80
Spori na budilnica . K 5 50 Ki se sveti ponoči . K 6'— 3 leta pisn eno garancijo ! Ako neaopade, dtnar nazaj! Pošlje po povzetju prva fabrika ur v BrUxu
HANNS KONRAD
c. Ink. dvor. lif BrUx. št 876.
Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 693
Registrovane „Adler-Roskopf" ure
se dobijo edino pri moji tvrdki in jih ne Rme nobene druga firma prodajati. Zlasti piipravne za uradnike, orožnike, kmete, finančne m železniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro.
Fina original ..Adler-Roikepi"-Anker-remontoir-ura z masivnim, pozlačenim, antimagnetičnim, z peresom zavarovanim anker-ko-lesjem, tekoča v kamenju, prava emajlna cifernica, masivno, pravo pokrovje iz nikelna z varstveno plombo in šarnirnim pokrovom, ovalbOgel, okinčani, pozlačeni kazalci, najtančneje regulirana K 7-— Ista s sekundnim kazalcem K 8'— Z dvojnim manteljnom brez sek. kazalca K 10*50. Z dvojnim manteljnom in sek. kaz. K 11 50. V pravem srebrnem pokrovja odprta brez sek. kazalca K 13-50 Ista s sek. kazalcem K 1450 Ista, dvojni mantelj brez sek. kaz K 17-50. Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 18*50. Za vsako nro 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej pošiljatvi denarja prva iabrika ur v Brtixu
Hanns Konrad c. k. dv. lif. v Brtixu št. 876.
Odlikovan s c. k. avst. drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstav" nimi medajlami. Ustanovljena 2887. Export v vse dele sveta. MoJ cenik obsega 200 strani in 3000 slik in se pošlje vsakomur zastonj in franko.

OMINOL"
je najboljše sredstvo za čiščenje rok in ne bi smelo manjkati> nobeni HB&uite hiši ter fabriki.
^SeSdobigpovsod.
Komadi za|poizkušnjo se oddajo na zahtevo zastonj.JI
g Georg! Schiclitfa.gdr. j y
t:: m «ustje (AussIg.a.sE.)
fc— ta» ■■■ i
Varstvena marka „Anker'
¿i^m. Herkules-žepne ure
j^a&Ji, SvfA v lepem ohišju z dobro idočim kolesjem, VKli^SlI sekundnim kazalcem, se sveti po noči fl :IB 150. Ako ne dopade, denar nazaj. — Na VSiič&^J^Mff zahtevo poSljem zastonj in franko pemski i^^Žtr ilustr. katalog čez ure in blago iz zlata, srebra, kina-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glazbeno blago.
F. Paru m, Krakova, Zielonag 133.
(Galicija.)
Važno za krčmarje in vinske trgovce! "ftS
Nova vinska postava« slovenska in nemška, se dobi proti prejplačilu 70 vin. pri W. Blanke V PtUjU.
Najnovejša
Mdilnica (Wecker)
s stolpovim zvonenjem z zvonovi K 6 —
Prva kvaliteta z masivnim kolesjem, bije ure in l/t ure, zbudi z glasnim stolpovim zvoucnifm, lepo polirano okroglo leseno okviije, bela cifernica iz stekla 30 cm. skozi samo K 6 — Ista s c fernico. ki sveti ponoči K T— 3 leta pismene garancije. Kar ne dopade se dobi denar nazaj. Posije po povzetju
Max BotaelK&K.
Zahtevajte moj cenik s 5000 podobami zastonj in franko. 699
Postrežba natančna in urna
Kinematograf. Velezanimivo za otroke in odrašene,
Äse da porabiti tudi kot „Laterna maglca" štev. 1786 s3 barvnimi trakovi slik (Films) in 6 31/, cm. širokimi slikami iz s'ekla, pe-trolejska lampa, reflektor in navodilo za rabo kompletno K 16'— s tem kinematografom se pokažejo na zidu žive podobe, ki jih videjo radi stari in mladi. Mehanizem je natančen in edno-staven, tako da ga zamore predstavljati vsak otrok z lahkoto. Direktno razpošilja c. in k. dvorm
Hanns Konrad, raspnšiljevalna trgovina v Brüx-u štev 876 (Češko).
Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih, La-terna magica, parnih mašinah. meh. igre itd. se razpošljejo po zahtevi zastonj in poštnine prosto.
Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in v;sake vrste dru-zega povojeneg-a blaga
mesar in prekajevalec v Ptuju.
iz Hntuburgu New York«; ^alje v Kanado.
Brazilijo, A gentmno. Afriko. iiat«0čne]§a pojasnila daj* Generaina agentura za Štajersko „Gradec, IV., Annenstrasse 10. Österr. Hof."
Postrežba natančna in urna
^^ Prva češka prodajalna.
Ceno perje za postelj
* sivega, Slišanega, dobrega 2 ^SSjSfe-KiO 1 K< Se ^i3^ 2 K 40 v; i k:> belega, ^fc^Sfe^/vJ Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K
"STBenisch	¿¡° 1 kfr izredn0	S„D t T- °i
belega, Slišanega 6 K 40 v. 8 K; 1
kg najfiuijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K;
najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupu o kg. franko.
Izgotovljene postelje
zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim peljem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; 7. najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; •fazpošiljanje po povzetju ln K naprej. Izmenjanje in vrnitev
franko. Denar nazaj. C RpniSCh v Deschenitz 716 76	DcniaUil Bflhme^aid
Wetizel Schramm
izdelovatolj glasbenih instrumentov (Musik-Inatrnmente), sodnjiski
zaprisežen zvedeiee v Olju, Oraierstrasse 14.
a	Najboljši in najcenejši nakup vsako-
vrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-stvjoče ir> čisle na kvinte; e°s,e 2a š°lerje od 5 K 60 v naprej;
M Mj^Sk Gitare po K 7-10 nap.
Citre za koncert od 15 K naprej; j^ŠVm: i	F»no Izdelane gosle od 15 K naprej;
IrtffiatlS&k	Najfinejše gosle za koncert kakor tudi
stiire italijanske instrumente se zmiraj S' jSSSt	dobijo pri meni. Loke od i K 20 napr.
m Škatle za gosle od 5 K naprej. DunaJ-A	kK, 8|ce harmonike na dvojni glas z 19—
21 tipnami 6 hasami od 26 K naprej. Flugelhorne In trompete od
28 K naprej. Prave francoske lake do najfinejšega izdelovanja.
Strune za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrsUr.a inštrumentov prevzame.
Vsakovrstni otročji godb. instrumenti in ustne harmonike
Íf& Ne kupite nobene ure
O predno niste citali moj cenik.
Dobite :	14 kar zlati prstani . K 4-—
lTI	Ur« na pendelj 70 cm. ,, 7-—
M/M Nikel-Roskopl uro. . . K S—	/. etolpovim zvon. . . 10 —
V U Srebrne Roskopf-ure . . „ 6'- Z muziko ......„ 12-
V- dvojnim manteJjnom . „ S'— Ure-1 oka vice...... 6—
a A S s »rebrnimi manteljni „ 10*—	Urezakuhiuj8d.gr. „ 6 —
5 » 1'lošna jekleno ure . . . ,, 7'—	Bodilnice. 1 zvon . . „ 2-40
Prava „Ornega" . . . .„17—	Z dvojnim zvoncem . „ S —
Srebrno pun& r-verižice . „ 2*—	Z eifernico, ki sveti „ 8'2€
14 kar. zlate ure . . . • „ 19-—	Budllnica 8 stolpovim
14 kar. zlate verižice . „ 20-—	zvon. in „S hlagwerk'1 fl'— 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade* Pošlje po povzetju
Zaloga ur in blaga iz zlata Max Bohnel, Dun* j IV. Margaretenstrme 27
soduijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec.
Zahtevajte cenik » 6000 podobami zastonj in Iran ko.	701
Učenec
s šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slovenščine, se sprjejme pri g.
Anton Jaklin
trgovec z lesom, mešanim blagom itd. v Vitanju pri Celju.	812
Proda se takoj ali da v najem
trgovina s ipecerijo, materialom, barvni» blagom, skladišče pivo bratov Reininghauft.
Priporočam:
I Dobri sir, najboljše sala»«, kisle vode, malino v sok, najboljša žgana kava! — Redil ni prašek aa konje, svinje, redilito apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, fcepie* ■
■C Peljem le dobre Maco pe najnižjih cena* in zagotavljam vedno reelne dobro poatreib«; Omenim * m MfcaM •tvtoa I« v taitiri fei, kjer je bfla p**e «tawa Ma
trgovina z mešanim blagom v vasi tik šole in blizo farne cerkve zavoljo rodbinskih razmer. Letno izkupilo «dokazljivo 10.000 kron. Trgovec strokovnjak lahko promet podvoji. Ugodna lega za trgovino z lesom. Hiša zidana, najlepša v vasi, hlevi v dobrem stanu, 2 orala njiv I-a klasiranih, 4 oral travnika s 160 sadnega drevja; 6 oralov gozda. Cena 8000 kron od katerih 6000 lahko ■vknjiženih ostane. Trgovinska oprava, blago, stiskalnica kmetijski stroji, poljsko orodje, vozovi, 10 glav goveje živine, krma itd. odda se po dogovoru. Letna najemnina 700 kron. Ponudbe sprejme in pojasnila daje iz prijaznosti g. Stiger v Slon. Bistrici. 808
iz domačega platna se dobivajo samo v novi veliki trgovini
Johann-a
v Celju
na kolodrorakem prostoru
Zakaj?
gre vse v ta novo veliko trgovino
Johann-a Koss
v Celju
?
na kolodvorskem prostoru?
Kjer tam se \se dcbi Kaj si človek le poželi Biago je čisto frišno Iv» cene zelo nizke.
215
Zahtevajte
zastônj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z Dad 1000 slikami-
Slik
/. -t. veiik Garancija več let
Vsako ne breznapačno blago se vzeme pri polni svoti nazaj. Nr- 365 Srebrna dam- O. K A ska rementoar gold. °
Nr. 322
Srebrna rementoar za gospode gold. °
Nr. 337 Srebrna an ker 15 karaenjev CM. 5,dvojni 6.50
mantelj gol
N. 341 Srebrna anker dvojni mantelj "JMfcKg 15 kamenje v, po- 7_q.ka ^■H sebno močna gold. • **
Anton Kiffmann
največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele.
Marburg. P I. Štajersko.
Otrokom in odrašenim g
ki kašljajo
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
¿bjjmomel Scillae
kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo
0	presenetljivem promptnem vplivu Thymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugimi vrstami srčnega kašlja.
0G9E*» Prosimo vprašajte zdravnika.
1	steklenica 2*20 H. Po poŠti franko pri naprej-plačilu 2*90 K. 3 steklenica pri naprej-plaiilu T— H» tO steklenic 20'— H«
Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar
c. k. dvorni liferant Praga-III, Nr. 203.
G G Se dobi v vseh apotekah. & G
Pazite na ime preparata izdelovalca in na varstveno znamko.
Hans Wouk
yeletrgoyina z mešanim blagom, vinom in žganjem
«71
v Poličanih
priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo «bornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibabe, kav«, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktarnega blaga, štofi, dreki, platno itd.
Nakupne
»atlo in poljakc pridelka.
Nakup jn prodaja
dobra pristna naturma vina en gw*a in dobco pravo žganje en gre« in en detaai.
Razpošiljatev solidnih čeških —ZZ
glazbenih inštrumentov
po najaižjik iabričnib cenah. 691
■aravt M viru k-ptf aaJbol)>. Glasom mojih ¿^oO*
sina naročitelj rizike, ker je izmenjava davtljena
ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka že za K 4l80, 5-50, 6 —, 6-80, 7-60, 8-60, 9 60, 11—, 12 50; koncertne violine, K 14-—, 17 —, 20-50, 24.— ; orhesterake via-line, močne v tonu K 28 —, 32 —, 36 —, 40 — ; Selo-violine, K 50 —, 60 —, 80 —, 120 —, 160 —; loki za violine po K —-80, 1—. 1-40, 1-80, 2 —, 2 40, 2 80, 3-80 naprej. Pikole in flavte v solidni izpeljavi od K — 90, 180, 2 50. 3-50, 4 80 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9 —, 11'—, 12 —, 14 — in naprej. Polije po povzetju ali denar naprej
Hanns Konrad	Brux «6;
Bogato ilustrovani glavni cenik z več nego 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi aastonj in franko.
N&jgtarejša ividka za špediranjc ..: potnikov zz=
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centraibahnplatz št. 9
»prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in t^fcoj pojasnila.
478


Vozički za otroke
se dobivajo po ceni in sicer:
prvo sorte po.....fl. 6'—
druge „	„.....„ 7 —
^etje „ „.....„ 8 —
četrte „ „.....„ 9-—
pete „	„ . . . . „ 10'—
Za finejše sorte se pošilja posebni cenik nove velike trgovine
Johann-a Koss y Celju
674	na kolodvorskem prostoru.
BiT Jajca
kupuje po najvišji ceni And. Suppanz, nakupo-valec jajc v Ptuju, Rossmanova hiša (blizo posojilnico) in v Središču (Dečkova hiša).
Železniška Roskopf 7 K
Moja originalna „Železniška Roskopf" anker-re-montoir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, šarnirni pokrov, patentni „aufzug" za urno perii, s katerim je strganje nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na mmuto natanko pri vsacem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7 —
Z sekundnim kazalcem..... „ K 8-—
3 leta pismene garancije. Pi šilja po povzetju
Max Bohnel, Dunaj
Margaretenstra88e 27. Sodnijako zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698
SUKNO
humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za?jesenske in zimske obleke
priporoča
Karel Kocian
tovarna za sukna
v H u m p o I c i.
Zorci brezplačno. Tovarniška cena.	622
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ok I url popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ßb Vali uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.)	871 Vsdstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauir Badeanstalt).
U.V!ß»tv«ao varovaac!
Âiiein echter Balsa®
ua in
8*6
Â. Thiwy >« Prjsrada
S«?
Vsakt panarajaaj« kaniro!
Edino pristen je
Thierryjev balsam
7. zeleno varstveno znamko z nu&e 12 majhnih ali 6 dvojnatih atakleaii ali velika specijalna steklenica s pt-tentnim zaklopom K 6'—. Thicrryjevo oentifolijsko mazilo
za vse še za tako 3tare rane, vnetji, poškodbe itd. 2 lončka K S'60. Pofiilji ee samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot iaj-toljfi gploHHoznani in staroalam Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregrad
Zaloga po r,korc vseh lekarnah. KnjiŠ-ioe s tisočiizvraih zahvalnih pisem a-itoni in poštnine prost«
Prima orodje za žagico (Laubsage)
Delo z žagico je p« dučno in lepo opravil« v prostih nrah za mlade in stare.
Št. 9307. Prima orodje za žagico na mečnem kartonu, 7 oridii in načrt, kompletno K3-60 Št. 9308. Isto z 10 prima orodij in načrtom K 5 80 Št. 9306 cena garnitura s 4 orodij in načrtom K 180. Ako ne dopade. denar nazaj! Veliko izbsro v orodju za žagico in leseno režnje v mojem glavnem ceniku, ki ga na zahtevo vsakdo zastonj in franko dobi.
C, in k. dvorni liferant
Hanns Konrad
razp. trgovina v Briixu 876 (Češko). Največja razp. trgovina avstro-ogrske monarhije. Osnovana 1887. Export v vse dežele.
728
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost bres prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji — Nizke vožne cene. Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel na Dunaii
ali
Franc Dolenc, kone. agent
v Ljubljani, Kolodvorska ulice štev. 41. M
Meščanska parna žaga.
Ha novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj«
traven klalnice in plinarske hiše postavljena j«
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ru-iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati it» spahati i. t. d.	58
elika zaloga oblek
za moške in ženske, za otroke vsake Btarosti. — Zimske ženske jopce (Uberjacken) po fl. 5'—, 6'—, 7 —, 8;—, 9'—, 10 — se kupi najugodneje v novi veliki trgovini
Johann-a Koss t Celju
na kolodvorskem prostoru.	673
(sdftjatelj fa odfovoni arodnik: Kari Linhart
Tisak: W. Blanke v Ptuju.