URBANI ŠOLSKI VRT P R I R O Č N I K Z A U Č I T E L J E 2 0 2 5 Urbani šolski vrt, priročnik za učitelje Izdalo: DRUŠTVO DOVES – FEE SLOVENIA, Portorož Napisala in uredila: Maša Meznarič Majcen Vsebina publikacije je nastala s pomočjo sodelavcev programa Ekošola v projektu CoFarm4Cities: Jasmina Mlakar, Lucija Marovt, Tina Hribar, Barbara Gašperlin Oblikovanje: Pia Zavodnik in Maša Meznarič Majcen Prva elektronska izdaja: Portorož, marec 2025 Brezplačna publikacija Publikacija je dostopna na povezavi: https://ekosola.si/cofarm4cities/ Priročnik je nastal v sklopu projekta CoFarm4Cities. Projekt finančno podpira program Interreg Central Europe s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V sodelovanju z Fotografije, uporabljene v gradivu, so ustvarjene s pomočjo knjižnice Canva. Uporabljene so v skladu z licenčnimi pogoji platforme Canva. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 241777667 ISBN 978-961-7111-17-0 (PDF) Kazalo Spremna beseda .......................................................1 0 Šolski vrt - učilnica na prostem ...........................2 1 Iskanje prostora ........................................................4 2 Orodje in potrebščine .............................................7 2.1 Kako do orodja? .....................................................................8 2.2 Primernost in kakovost orodja .........................................8 2.3 Seznam vrtnarskega orodja ..............................................9 Priloga 1: Kartice s sličicami vrtnarskega orodja 3 Priprava tal .................................................................10 3.1 Spoznajte svojo prst .............................................................11 3.2 Odstranjevanje plevela in večjih predmetov ..............13 3.3 Rahljanje tal ............................................................................13 3.3.1 Uporaba zastirke .............................................................................13 3.2 Dodajanje organskih snovi ................................................14 4 Kompost .....................................................................15 4.1 Kompostiranje .......................................................................16 4.2 Kompostnik in kompostni kup .........................................16 4.3 Vpliv zraka, vlage in toplote na kompostiranje ..........17 4.4 Kaj sodi v kompost? .............................................................18 4.5 Kaj ne sodi v kompost? .......................................................18 4.6 Pospeševanje razgradnje ..................................................18 4.7 Uporaba komposta ..............................................................18 4.8 Vermikompostiranje ...........................................................19 Priloga 2: Kartice s sličicami stvari, ki sodijo oziroma ne sodijo na kompost 5 Gnoj in gnojila ..........................................................20 5.1 Pomembna hranila za rastline .........................................21 5.1.1 Mikroelementi in njihova vloga ..................................................21 5.2 Vrste gnojil .............................................................................22 5.2.1 Organska gnojila ............................................................................22 5.2.2 Anorganska gnojila ........................................................................23 5.2.3 Naravna gnojila iz lokalnih virov ................................................24 6 Kolobarjenje ..............................................................27 6.1 Osnovna načela kolobarjenja ..........................................28 Priloga 3: Delovni list: pH in temperatura prsti 6.2 Načrtovanje kolobarjenja .................................................32 7 Mešani posevki ........................................................33 8 Zatiranje plevela ......................................................37 8.1 Zastiranje tal ..........................................................................38 8.2 Ročno odstranjevanje plevela .........................................38 8.3 Uporaba ročnega orodja ...................................................38 8.4 Plitvo okopavanje ................................................................38 8.5 Uležani gnoj ...........................................................................39 8.6 Zeleno gnojenje in pokrovne rastline ...........................39 8.7 Plevel kot gnojilo ..................................................................39 9 Zaščita rastlin ..........................................................40 9.1 Bolezni ......................................................................................41 9.2 Škodljivci .................................................................................43 9.2.1 Naravni sovražniki škodljivcev ...................................................45 9.3 Zaščita pred vremenskimi vplivi .....................................47 9.3.1 Veter ...................................................................................................47 9.3.2 Toča .....................................................................................................47 9.3.3 Vpliv temperature ..........................................................................48 9.3.4 Rastlinjak ...........................................................................................48 10 Koledar letnih opravil ............................................49 10.1 Jesen (september–november) ......................................50 10.2 Zima (december–februar) ................................................51 10.3 Pomlad (marec–maj) ..........................................................51 10.4 Poletje (junij–avgust) .........................................................52 Priloga 4: Urnik poletnega dežurstva 11 Setveni koledarček .................................................54 Priloga 5: Setveni koledarček 12 Priprava grede .........................................................56 12.1 Preprosta greda ...................................................................57 12.2 Jesenska greda .....................................................................57 12.3 Zeleno gnojenje ....................................................................58 12.4 Oblikovanje gred in robnikov ..........................................58 12.5 Oznake za grede ..................................................................58 12.6 Visoke grede .........................................................................60 12.6.1 Prednosti visokih gred ..................................................................61 12.6.2 Izdelava visoke grede ....................................................................61 12.6.3 Izbira rastlin .....................................................................................62 12.7 Vrt v lončkih ...........................................................................63 12.7.1 Prednosti vrta v lončkih ...............................................................63 12.7.2 Izbira lončka za vrtnarjenje ........................................................64 12.7.3 Oblikovanje vrta v lončkih ...........................................................65 12.7.4 Nega in vzdrževanje ......................................................................66 13 Sejanje semen in sajenje rastlin .........................67 13.1 Sejanje v različne posode .................................................68 13.1.1 Sejanje v jajčne lupine ..................................................................69 13.2 Priprava zemlje ......................................................................71 13.3 Pogoji za vzgojo sadik .........................................................71 13.4 Pikiranje sadik .......................................................................72 13.4.1 Pomembnost prostora in pogojev po presajanju ...............73 14 Zalivanje ......................................................................74 14.1 Osnovna pravila zalivanja .................................................75 14.2 Varčevanje z vodo ...............................................................76 15 Izbor rastlin ................................................................77 15.1 Zelenjava .................................................................................78 15.1.1 Paradižnik ..........................................................................................79 15.1.2 Paprika ...............................................................................................80 15.1.3 Korenje ...............................................................................................81 15.1.4 Cvetača .............................................................................................82 15.1.5 Brokoli ................................................................................................83 15.1.6 Špinača in blitva .............................................................................84 15.1.7 Bučke in buče ..................................................................................85 15.1.8 Solata ..................................................................................................87 15.1.8.1 Motovilec ........................................................................................................87 15.1.9 Čebula in šalotka ............................................................................88 15.1.10 Fižol .....................................................................................................90 15.2 Sadje .........................................................................................91 15.2.1 Jagode ................................................................................................91 15.2.2 Borovnice ..........................................................................................93 15.2.3 Maline .................................................................................................94 15.3 Zelišča ......................................................................................95 15.3.1 Bazilika ...............................................................................................95 15.3.2 Peteršilj ..............................................................................................97 15.3.3 Drobnjak ............................................................................................98 15.3.4 Timijan / Materina dušica ...........................................................99 15.3.5 Rožmarin .........................................................................................100 15.3.6 Origano / Dobra misel .................................................................101 15.3.7 Kamilica ...........................................................................................102 15.3.8 Sivka ..................................................................................................103 15.3.9 Meta ..................................................................................................104 15.3.10 Melisa ................................................................................................105 15.4 Cvetlice .................................................................................106 15.4.1 Ognjič ................................................................................................107 15.4.2 Kapucinka ........................................................................................107 15.4.3 Vrtnica ..............................................................................................108 15.4.4 Tulipan in narcisa .........................................................................109 15.5 Hotel za žuželke ...................................................................110 15.5.1 Izdelava hotela za žuželke ..........................................................110 16 Kam gre naš pridelek ............................................113 16.1 Zeliščni čaj .............................................................................115 16.2 Smuti .......................................................................................115 16.3 Metin/melisin sirup ............................................................116 16.4 Zelenjavna juha ....................................................................117 16.5 Namaz z zelišči .....................................................................117 16.6 Sladki kotiček (jagode) .....................................................118 16.7 Izdelava mila .........................................................................118 16.8 Sivkini žepki ..........................................................................119 16.9 Izdelava vrtnarskih priročnikov .....................................119 16.10 Organizacija dogodka ......................................................120 17 Viri in literatura .......................................................121 18 Priloge .......................................................................124 18.1 Navodila za tiskanje ...........................................................125 Priloga 1: Kartice s sličicami vrtnarskega orodja ....126 Priloga 2: Kartice s sličicami stvari, ki sodijo oziroma ne sodijo na kompost .......................................................130 Priloga 3: Delovni list: pH in temperatura prsti ........133 Priloga 4: Urnik poletnega dežurstva ..........................134 Priloga 5: Setveni koledarček .........................................135 1 Spremna beseda V programu Ekošola si skozi različne okoljske vzgojno-izobraževalne vsebine prizadevamo otrokom in mladim približati vrednote trajnosti, odgovornosti in povezanosti z naravo. V teh prizadevanjih igrajo pomembno vlogo tudi šolski vrtovi, saj združujejo praktično delo, okoljsko ozaveščenost in medsebojno sodelovanje. Priročnik je zasnovan kot pripomoček za vse učitelje, ki želite učence na aktiven in vključujoč način navdušiti nad vrtnarjenjem. Čeprav je prvotno namenjen učiteljem, ki poučujejo na mestnih šolah, pa ga lahko brez težav uporabljate tudi ostali učitelji. Priročnik predstavlja zbirko koristnih napotkov za vzpostavljanje in vzdrževanje (urbanih) šolskih vrtov, vodnik za spodbujanje razmišljanja o trajnostni prehranski samooskrbi in pomenu lokalne pridelave hrane. Ne pozabite, šolski vrt je veliko več kot le mesto za gojenje rastlin – je prostor, kjer se gradijo temelji trajnostnega odnosa do narave in skupnosti, mesto, kjer mladi pridobivajo veščine, znanja in navade, ki jih bodo spremljali vse življenje. Naj priročnik Urbani šolski vrt služi kot vir navdiha in podpore vsem, ki verjamete v moč izobraževanja za trajnostni razvoj. S šolskimi vrtovi ustvarite prostor, kjer se bodo mladi učili spoštovanja do narave, spoznali pomen sodelovanja in razumeli, da še tako majhen korak k trajnosti prispeva k boljšemu jutri. GREGOR CERAR, NACIONALNI KOORDINATOR PROGRAMA EKOŠOLA 22 Šolski vrt -učilnica na prostem Šolski vrtovi so že od nekdaj igrali pomembno vlogo v vzgoji in izobraževanju mladih, saj omogočajo neposreden stik z naravo in praktično pridobivanje znanj o pridelavi, predelavi in uporabi hrane ter skrbnem odnosu do okolja. V današnjem času, ko je vse več otrok in mladih odtujenih od naravnega sveta, postajajo šolski vrtovi ključni prostori za spodbujanje razumevanja naravnih procesov, trajnostnega življenja in prehranske samooskrbe ter pomembnosti le-te. V urbanih okoljih, kjer so zelene površine pogosto omejene, šolski vrtovi pridobivajo še večji pomen. Učencem, ki sicer nimajo rednega stika z naravo, ponujajo možnost, da izkusijo gojenje rastlin, spoznajo cikle rasti in pridobijo praktična znanja o tem, od kod prihaja hrana, ki jo uživajo. Šolski vrtovi v mestih niso le prostor za gojenje zelenjave, sadja in zelišč, temveč delujejo kot celostna učna okolja, kjer se povezujejo različne učne vsebine, od naravoslovja in matematike do umetnosti in športa. Poleg tega šolski vrtovi pozitivno vplivajo na zdravje učencev, saj jih spodbujajo h gibanju na prostem. Aktivnosti na vrtu krepijo njihovo fizično in duševno počutje, hkrati pa skozi sodelovanje pri pridelavi hrane razvijajo pozitiven odnos do zdrave prehrane. Učenci, ki sodelujejo pri gojenju zelenjave in sadja, se pogosteje odločajo za uživanje teh živil, kar prispeva k bolj zdravemu življenjskemu slogu. 3 Šolski vrtovi imajo tudi pomembno socialno vlogo. Spodbujajo sodelovanje, medsebojno pomoč in skupinsko delo, kar krepi socialne sposobnosti učencev. V mestih, kjer je družbena povezanost praviloma šibkejša, postanejo vrtovi prostor povezovanja in gradnje skupnosti. Učenci se skozi sodelovanje na vrtu učijo vrednot, kot so odgovornost, skrb in sodelovanje, kar prispeva k njihovemu socialnemu razvoju. Šolski vrtovi pomembno prispevajo tudi k izboljšanju urbanega okolja. Zelene površine, ki jih vrtovi ustvarjajo, izboljšujejo kakovost zraka, povečujejo biotsko pestrost in pomagajo pri uravnavanju mestne mikroklime. Tako šolski vrtovi prispevajo k bolj zdravemu in trajnostnemu življenjskemu okolju. Učitelji na šolskih vrtovih imate ključno vlogo pri usmerjanju učencev skozi te izkušnje. S svojim zgledom in znanjem pomagajte učencem razvijati odgovoren odnos do narave, predstavite jim pomen trajnostne pridelave hrane in jih spodbujajte k sodelovanju pri skrbi za vrt. V priročniku Urbani šolski vrt bomo raziskali pomen šolskih vrtov kot edinstvenega učnega orodja v urbanih okoljih, ki ne le povezuje otroke z naravo, temveč jih tudi opremlja z veščinami za bolj trajnostno prihodnost. Učiteljem bo priročnik ponudil smernice za učinkovito delo z učenci, da bodo ti skozi vrtnarske dejavnosti razvijali ljubezen do narave, odgovornost do okolja in razumevanje trajnostnih praks, ki so ključne za našo prihodnost. V priročniku boste našli smernice, nasvete in skrivnosti izkušenih vrtnarskih mentorjev, ki vam bodo pomagali pri vzpostavitvi ali dopolnitvi vašega urbanega šolskega vrta. Ne pozabite, urbani šolski vrt lahko predstavlja vse od zelišč v lončkih, sadja in zelenjave v koritih ter visokih gredah do klasičnega vrta na osnovni zemlji, zato izgovor »Pri nas pa nimamo prostora« ne pride v poštev. V priročniku smo zbrali poglavja, ki bodo vam in vašim učencem pomagala, da bo vaš urbani šolski vrt postal mesto za osvajanje novih znanj, veščin in navad, ki ostanejo za celotno življenje. 1. POGLAVJE Iskanje prostora Prvi korak pri vzpostavitvi urbanega šolskega vrta je izbira primernega prostora, kar v mestnem okolju marsikdaj predstavlja svojevrsten izziv. Lokacija vrta lahko namreč bistveno vpliva na uspešnost vrtnarjenja in pridelek, saj mora izbrani prostor zagotavljati optimalne pogoje za rast rastlin, hkrati pa omogočati enostaven dostop (tudi med počitnicami) in možnost zaščite samega vrta (če šola ni ograjena, od vrta morda ne bo ostalo prav veliko). 5 a Grah, špinača, solat uspevajo tudi z manj svetlobe. Pri izbiri prostora za vrt imejte v mislih, da bo učiteljem in učencem lahko dostopen. Nahaja naj se v bližini učilnic ali drugih šolskih prostorov, saj ga bodo tako učenci lahko redno obiskovali. Če pa ste s prostorom res zelo omejeni, lahko vrt ustvarite kar v učilnici, jedilnici, na terasi ali celo strehi in stopnicah. Večina vrtnin za uspešno rast potrebuje veliko sončne svetlobe. Pri izbiri lokacije bodite pozorni, da je le-ta soncu izpostavljena vsaj 6 ur dnevno. Če rastline ne bodo dobile dovolj svetlobe, bo pridelek manjši, bolj dovzetne pa bodo tudi za napade žuželk in bolezni. Na senčne dele lahko sicer posadite vrtnine, ki dobro uspevajo tudi z manj svetlobe (grah, špinača, solata …). Rastline potrebujejo tudi redno zalivanje, zato je dostop do vode eden izmed ključnih dejavnikov pri izbiri prostora za urbani šolski vrt. Izberite prostor, ki je blizu vodnega vira, razmislite pa tudi o zbiranju deževnice, kar je zagotovo najbolj trajnostna in ekološka rešitev. Zelo pomembna je tudi kakovost prsti. Če je ta polna organskih snovi in rodovitna, lahko vrtnarite kar na osnovni zemlji, sicer pa razmislite o alternativah, kot so visoke grede ali korita. 6 Poskrbite tudi za varnost. Zemljišče dobro preglejte, odstranite morebitne strupene rastline in nevarne predmete. Nenazadnje pa upoštevajte tudi estetski vidik urbanega šolskega vrta. Ta naj se vizualno spoji s šolskim okoljem oziroma ga dopolni. Če imate na voljo več prostora, razmislite o postavitvi klopi, informacijskih tabel, zbiralnika deževnice ali hotelov za žuželke, ki bodo vrt naredili še zanimivejši. V proces izbire prostora je priporočljivo vključiti tudi učence, saj se bodo ti tako počutili bolj vključene in bodo bolj zavzeto sodelovali tudi v nadaljnjih vrtnarskih aktivnostih. S SKRBNO IN VNAPREJ IZBRANIM PROSTOROM, KI BO DOSTOPEN, VAREN IN PRIMEREN ZA RAST RASTLIN, BO ŠOLSKI VRT POSTAL POMEMBEN DEL URBANEGA ŠOLSKEGA OKOLJA IN BO UČENCEM OMOGOČAL STIK Z NARAVO TER UČENJE O URBANEM KMETIJSTVU IN SAMOOSKRBI S HRANO. 2. POGLAVJE Orodje in potrebščine Vsak vrtnar, pa najsi bo to otrok ali odrasel, potrebuje za delo na vrtu primerno orodje, izbira katerega je ključna za uspešno in varno vrtnarjenje. S pravilnim orodjem in skrbno nego lahko učenci uživajo v vzgoji rastlin in pridobivajo dragocene izkušnje, ki jih bodo lahko unovčili tudi v kasnejših obdobjih svojega življenja. 8 2.1 Kako do orodja? ORODJE ZA VRTNARJENJE LAHKO PRIDOBITE NA RAZLIČNE NAČINE: 1. Nakup - najpreprostejša rešitev, a pogosto tudi najdražja. 2. Donacije - povprašajte starše učencev, če imajo odvečno orodje, ki bi ga lahko darovali šoli. 3. Lokalna skupnost - morda lahko orodje prispevajo sosedje, kmetje. V lokalnem okolju lahko organizirate zbiralno akcijo vrtnarskega orodja. Ne pozabite opozoriti na primerno kakovost orodja. 4. Rabljeno orodje - preverite spletne tržnice ali sejemske ponudbe, kjer lahko najdete kakovostno rabljeno orodje. 2.2 Primernost in kakovost orodja Pri izbiri orodja je ključno, da je primerno za uporabo pri učencih. Poskrbite, da bodo učenci lahko orodje udobno držali in uporabljali. Pomembno je, da ga preizkusijo in se seznanijo z osnovnimi tehnikami uporabe. Izjemno pomembna je tudi sama kakovost vrtnarskega orodja. Pri nakupu se izogibajte prevelikemu orodju; manjša orodja so pogosto bolj praktična in varnejša za otroke. Držite se načela »Manj je več« – izberite le orodje, ki ga resnično potrebujete. Po uporabi ga vedno očistite in pospravite. Ne pozabite, da je ključ do uspeha tudi skrbno ravnanje z orodjem ter redno čiščenje in vzdrževanje. S tem boste zagotovili dolgotrajno in varno uporabo za vse udeležence. 9 2.3 Seznam vrtnarskega orodja ZA USPEŠNO VRTNARJENJE NA ŠOLSKEM VRTU PREDLAGAMO NASLEDNJE OSNOVNO ORODJE: 1. Lopata - za kopanje in prenašanje zemlje. 2. Motika – za kopanje in okopavanje zemlje. 3. Vile - za prekopavanje in rahljanje tal. 4. Grablje - za grabljenje zemlje in odstranjevanje odpadkov. 5. Sadilni klin - za izdelovanje lukenj za sajenje. 6. Vrvica - za označevanje vrstic in ravnih linij. 7. Sadilna lopatka - za natančno sajenje. 8. Vile na kratkem ročaju - za lažjo uporabo pri mlajših otrocih. 9. Kultivator - za obdelovanje in pripravo zemlje. 10. Holandska motika - za odstranjevanje plevela. 11. Škropilnica - za zaščito rastlin. 12. Samokolnica - za prevažanje zemlje in drugih materialov. 13. Vrtne škarje - za obrezovanje rastlin. 14. Dvojna motika, rahljalnik, okopalnik - za rahljanje in pletje. 15. Lopata za obračanje zemlje, peska - za težja dela. 16. Zalivalka - za zalivanje rastlin. 17. Velike vrtne škarje - za natančna obrezovalna dela. 18. Rokavice - za zaščito rok. 19. Setveni pladenj, razgradljiv pladenj z razdelki - za setev in vzgojo sadik. 20. Palice - za označevanje in podporo rastlin. OB UPOŠTEVANJU ZGORAJ NAPISANIH NASVETOV IN SMERNIC BOSTE LAHKO VZPOSTAVILI UČINKOVITE IN VARNE RAZMERE ZA VRTNARJENJE NA ŠOLSKEM VRTU. PRIMERNO ORODJE IN Priloga 1: PRAVILNA UPORABA LE-TEGA OMOGOČATA, DA BODO UČENCI Kartice s sličicami vrtnarskega LAHKO USPEŠNO VRTNARILI – orodja DELO, OB TEM PA RAZVIJALI za lažje prepoznavanje pripravili kartice s UČILI SE BODO SKOZI PRAKTIČNO Za mlajše učence smo SPOŠTOVANJE DO NARAVE IN sličicami orodja. VSEGA, KAR NAS OBKROŽA. 3. POGLAVJE Priprava tal Priprava tal je eden izmed temeljnih korakov pri vzpostavitvi urbanega šolskega vrta in vključuje tako tehnične kot vzgojne vidike. Učenci se skozi delo na vrtu naučijo pomembnih veščin, kot so prepoznavanje vrste tal, prekopavanje in kompostiranje. Z vključitvijo teh aktivnosti v šolski vrt ne boste le izboljšali pogojev za rast rastlin, ampak boste pri učencih spodbujali okoljsko odgovornost. 3.1 Spoznajte svojo prst 11 PRVI KORAK K USPEŠNEMU VRTNARJENJU JE PREPOZNATI VRSTO PRSTI, S KATERO BOSTE DELALI. VSAKA VRSTA IMA SVOJE ZNAČILNOSTI, KI VPLIVAJO NA RASTLINE, KI JIH GOJITE. POZNAVANJE PRSTI V ŠOLSKEM VRTU JE ZELO POMEMBNO, SAJ UČITELJEM IN UČENCEM OMOGOČA, DA PRAVILNO PRIPRAVIJO ZEMLJO IN ZAGOTOVIJO USPEŠNO RAST RASTLIN. NAJPOGOSTEJŠE VRSTE TAL SO: Peščena tla Značilne rastline: So suha, zrnata in zelo prepustna. Primerna so mak, ivanjščica, za rastline, ki prenašajo sušo. Ker hitro deltasti nagelj, pelin, izgubljajo hranila, jih je potrebno pogosto njivska detelja, smolnica. obogatiti z organskimi snovmi. Najprimernejše vrtnine: korenje, čebula, bučke. Kako jih prepoznate? Na otip so zrnata, suha in se hitro drobijo. Ko jih poskušate stisniti, delci niso zlepljeni. Ilovnata tla So bogata s hranili, topla, zračna in dobro Značilne rastline: zadržujejo vodo, zato so idealna za večino vrst regrat, kamilica, zlatica, zelenjave in vrtnin. osat, sončnice. Najprimernejše vrtnine: Kako jih prepoznate? paradižnik, krompir, Na otip so gladka in rahla. Če iz zemlje fižol. naredite svaljek, se ta sveti in ne ostane cel. Glinena tla So zelo gosta in lepljiva ter lahko zadržijo veliko vode, a slabo prepuščajo zrak. Čeprav primerna za številne rastline, če jih pravilno regrat, gabez, trpotec, njivska meta, kopriva. so zahtevna za obdelavo, so zelo hranljiva in Značilne rastline: zračite (z jesenskim obračanjem oziroma oranjem zemlje) in dodajate organske snovi. Najprimernejše vrtnine: solata, brokoli, ohrovt. Kako jih prepoznate? Na otip so lepljiva in mehka. Košček zemlje lahko oblikujete v gladko kroglico, ki obdrži obliko. 12 Muljasta tla So sestavljena iz zelo majhnih delcev, ki otežujejo drenažo, zaradi česar se tla pogosto zbijajo in prekomerno zadržujejo vodo. Ko so se lahko sesedejo in ustvarijo brezzračne vrba, topol, jelša, lokvanj, močvirska preslica. mokra, postanejo lepljiva, v suhem stanju pa Značilne rastline: plasti. Pomembno je, da muljasta tla redno prekopavate in bogatite z organskimi snovmi. Najprimernejše vrtnine: kumare, blitva, zelje Kako jih prepoznate? Ko so mokra, so lepljiva, iz koščka zemlje lahko oblikujete kroglico, ki sicer ni tako kompaktna kot tista iz gline; ko so suha, pa se zdrobijo v zelo drobne delce. Šotna tla So bogata z organsko snovjo, vendar pogosto kisla in zato manj primerna za rastline, ki zahtevajo nevtralna tla. Potrebujejo pogosto borovnice, rdeča detelja, Značilne rastline: izboljševanje z gnojili. rjasti sleč, mah, šotna trava. Kako jih prepoznate? Najprimernejše vrtnine: borovnice, rdeča pesa, Če so vlažna, so na otip mehka, mokra in rahlo koleraba. lepljiva; ko pa so suha, postanejo lahka, rahla in prašna. Če košček zemlje stisnete, se drobi. Za učitelje je pomembno, da učencem razložite, kako različne vrste prsti vplivajo na rastline ter jih naučite preprostih tehnik za ugotavljanje vrste tal, na primer z otipom prsti ali na podlagi rastlinja, ki raste na njih. 13 Odstranjevanje plevela in 3.2 večjih predmetov PRED PREKOPAVANJEM MORATE TLA OČISTITI KAMENJA, KORENIN IN PLEVELA. Učencem razdelite vloge. Mlajši učenci lahko z rokavicami ročno odstranjujejo plevel, starejši pa lahko pri tem uporabljajo manjša orodja. Del učencev zadolžite za pobiranje kamnov, vej in drugih predmetov, ki lahko ovirajo rast rastlin. Poberite tudi kakršnekoli smeti in učence opozorite na vestno pospravljanje in odlaganje smeti v za to namenjene koše. Rahljanje tal 3.3 Po odstranitvi plevela in ovir tla zrahljate in omogočite boljšo zračnost in dostop do hranil. Učenci lahko sodelujejo pri rahljanju zemlje s pomočjo manjšega orodja. Tla morajo biti ustrezno zračena, da omogočajo koreninam dostop do kisika. Če so tla preveč zbita, korenine ne morejo dihati, kar zavira rast rastlin. 3.3.1 Uporaba zastirke ZASTIRANJE TAL JE NARAVNA TEHNIKA, KI POSNEMA PROCESE V NARAVI, KJER TLA SKORAJ NIKOLI NISO GOLA. V NARAVI ODMRLI RASTLINSKI DELI PRAVILOMA OBLEŽIJO NA TLEH, KAR PRIPOMORE K ZAŠČITI TAL IN HRANJENJU TALNIH ORGANIZMOV. Tla na vrtu pokrijte z zastirko iz organskega materiala, kot so slama, listje, trava ali kompost. Pomembno je, da zastirko nanašate v zadostni debelini, da učinkovito ščiti tla pred izsuševanjem in izpiranjem hranil ter preprečuje rast plevela. Zastirka omogoča tudi boljše zadrževanje vode v tleh, kar je še posebej pomembno v sušnih obdobjih. Zastiranje tako prinaša številne prednosti. Zastirka preprečuje izsuševanje tal ter nastajanje trde skorje, ki bi preprečevala dostop vode in zraka do rastlinskih korenin, pomaga vzdrževati enakomerno temperaturo tal, služi kot vir hranil za mikroorganizme in pomaga ohranjati rodovitnost tal, zmanjšuje možnost za rast plevela ter spodbuja razvoj talnih mikroorganizmov, ki krepijo odpornost rastlin. 3.4 14 Dodajanje organskih snovi Tla je priporočljivo obogatiti z organskimi materiali, kot so kompost, odpadlo listje ali slama. Dodajanje teh materialov izboljšuje strukturo tal in povečuje njihovo rodovitnost. Učitelji lahko učencem razložite pomen naravnega kroženja snovi v naravi. Priprava tal ni samo tehnični postopek, ampak je tudi pomemben del okoljske vzgoje. Skozi delo na vrtu učenci spoznavajo naravne procese, kot sta razgradnja organskega materiala in krogotok hranil v tleh. PRIPRAVA TAL UČENCE UČI ODGOVORNOSTI DO NARAVE IN JIH SPODBUJA K TRAJNOSTNEMU NAČINU RAZMIŠLJANJA. UČENCI SE NAUČIJO, DA TLA NISO LE PODLAGA ZA RASTLINE, AMPAK SO ŽIV EKOSISTEM, POLN MIKROORGANIZMOV, KI SODELUJEJO PRI RAZGRADNJI ORGANSKEGA MATERIALA IN USTVARJANJU HRANIL ZA RASTLINE. S PRIPRAVO TAL Z DODAJANJEM NARAVNIH GNOJIL IN ZASTIRANJEM SE UČENCI NAUČIJO, KAKO ZMANJŠATI POTREBO PO KEMIČNIH GNOJILIH IN PESTICIDIH TER SKRBETI ZA OHRANJANJE RODOVITNOSTI TAL. 4. POGLAVJE Kompost Kompost je dragoceno naravno gnojilo, ki nastane s postopnim razpadanjem organskih snovi, kot so rastlinski odpadki, kuhinjski ostanki in vrtni material. Gre za izjemno bogato snov, ki vsebuje vse ključne elemente, potrebne za zdravo rast rastlin – od dušika, fosforja in kalija do številnih mikroelementov. Uporaba komposta na vrtu izboljšuje strukturo tal, povečuje njihovo zmožnost zadrževanja vode ter jih obogati s hranili, ki jih rastline potrebujejo za optimalno rast in razvoj. Kompost ni zgolj gnojilo, temveč tudi učinkovito orodje za izboljšanje tal, 16 saj spodbuja aktivnost mikroorganizmov in deževnikov, ki so ključni za ohranjanje zdravega talnega ekosistema. Poleg tega kompostiranje, s katerim kompost nastane, omogoča kroženje organskih snovi znotraj vrta in šole, kar zmanjšuje količino odpadkov in prispeva k bolj trajnostnemu ravnanju z viri. S POMOČJO KOMPOSTA UČENCI SPOZNAJO, KAKO LAHKO ORGANSKE ODPADKE PREDELAJO V UPORABNO SNOV, KI PRIPOMORE K USPEŠNEJŠEMU VRTNARJENJU IN TRAJNOSTNEMU RAVNANJU. KOMPOSTIRANJE NA ŠOLSKEM VRTU TAKO NI LE PRAKTIČNA METODA RAVNANJA Z ODPADKI, TEMVEČ TUDI POMEMBNO UČNO ORODJE ZA SPODBUJANJE EKOLOŠKE ZAVESTI PRI MLADIH. Kompostiranje 4.1 Kompostiranje temelji na izmeničnem nalaganju dveh vrst organskih snovi: zelenega in rjavega materiala. Zeleni material vsebuje veliko dušika (ostanki sadja in zelenjave, pokošena trava, kuhinjski odpadki, jajčne lupine, rastlinski odpadki z vrta), medtem ko rjavi material vsebuje veliko ogljika (suho listje, vejice, žagovina, kavna usedlina, slama, seno, prah). Ta kombinacija omogoča učinkovito razgradnjo, saj mikroorganizmi za delovanje potrebujejo uravnotežen vnos obeh elementov. Kompostnik in 4.2 kompostni kup Pri postavitvi kompostnika je ključno izbrati primerno mesto na šolskem vrtu. Najboljše je, da kompostnik postavite na senčno in zračno mesto, kjer se kompost ne bo izsušil, hkrati pa bo imel dostop do zraka, saj mikroorganizmi za razgradnjo potrebujejo kisik. Primerno mesto je na primer pod drevesom ali v zavetju grmov, ki nudijo naravno senco. Pomembno je tudi, da je kompostnik postavljen na rahlo vlažna, a prepustna tla, da odvečna voda ne zastaja v kompostu. KOMPOSTNIK LAHKO SESTAVITE IZ LESENIH PALET, SAJ TE OMOGOČAJO KROŽENJE ZRAKA, KAR JE NUJNO ZA UČINKOVITO RAZGRADNJO. Pomembno je, da so reže med deskami dovolj široke za prezračevanje, a hkrati ne preveč, da kompost ne bo uhajal ven. Višina kompostnega kupa naj bo okoli 1,5 metra, s čimer boste zagotovili ustrezno zadrževanje toplote za razgradnjo, širina pa naj bo prilagojena glede na prostor. 17 Na dno kompostnika je priporočljivo položiti plast grobih materialov, kot so vejice ali koruznice, ki bodo služile kot drenaža in izboljšale zračnost. Nato izmenično nalagate plasti zelenega (bogatega z dušikom) in rjavega materiala (bogatega z ogljikom). Plasti naj bodo debele približno 20 cm, pri čemer je pomembno, da kup redno premetavate, da zagotovite dotok kisika in preprečite nastajanje neprijetnih vonjav. Za zaščito pred izsušitvijo lahko na vrh kompostnika položite preprogo iz prepustne tkanine, ki preprečuje vdor dežja in izhlapevanje vlage, hkrati pa omogoča prezračevanje. Če kompost postane preveč suh, ga občasno zalijete, da ohranite ustrezno vlago. S PRAVILNO POSTAVITVIJO IN VZDRŽEVANJEM KOMPOSTNIKA BODO UČENCI LAŽJE SLEDILI PROCESU KOMPOSTIRANJA IN USTVARJANJU KAKOVOSTNEGA KOMPOSTA, BOGATEGA S HRANILI. Vpliv zraka, vlage 4.3 in toplote na kompostiranje Za uspešno kompostiranje je pomembno, da kompostni kup redno prezračujete, saj mikroorganizmi potrebujejo kisik za delovanje. Pomanjkanje kisika vodi v gnitje, zato je potrebno kup vsaj enkrat na mesec premetati. Prav tako je pomembno vzdrževati enakomerno vlago – kompost naj bo vlažen kot ožeta goba. Poleti lahko zaradi vročine vlaga izhlapi, zato kompost občasno zalijte. 18 Kaj sodi v kompost? 4.4 V kompost lahko vključite skoraj vse organske snovi: ostanke zelenjave in sadja, jajčne lupine, pokošeno travo, suho listje, kavne usedline in ostanke čaja. Prav tako lahko vključimo lesne ostružke, karton in papir, če ne vsebujejo barvnih tiskovin. Pomembno je, da materiali ne vsebujejo plastike ali drugih škodljivih snovi. Kaj ne sodi v kompost? 4.5 V kompostni kup ne sodijo živalski odpadki, maščobe, plastika, steklo, kosti, bolne rastline, iztrebki živali in težko razgradljive snovi. Te snovi lahko zavirajo proces kompostiranja ali celo povzročijo neprijetne vonjave. Pospeševanje razgradnje 4.6 Kompostiranje lahko pospešite z rednim premetavanjem kupa in dodatkom vode, če je kompost preveč suh. Obstajajo tudi naravne metode za pospešitev procesa, kot je priprava zeliščne mešanice (kamilice, koprive, rman), ki spodbuja hitrejšo razgradnjo materialov. Še ena možnost pospeševanja razgradnje je uporaba aktivnih mikroorganizmov, ki si jih lahko priskrbite v za to specializiranih trgovinah. Uporaba komposta 4.7 Ko kompost dozori (običajno po 4–6 mesecih), ga prepoznate po tem, da postane drobljiv, temno rjav in ima prijeten vonj po zemlji. Kompost nato uporabite na šolskem vrtu za gnojenje zelenjavnih gredic in okrasnih rastlin. KOMPOST IZBOLJŠUJE STRUKTURO TAL, POVEČUJE ZADRŽEVANJE VODE IN BOGATI TLA S HRANILI, KAR PRISPEVA K ZDRAVEMU RAZVOJU RASTLIN. 19 Vermikompostiranje 4.8 Vermikompostiranje je še ena učinkovita metoda, kjer za hitrejšo razgradnjo organskega materiala uporabite deževnike. Z uporabo kalifornijskih deževnikov lahko v krajšem času ustvarite visokokakovostno gnojilo. Deževniki se hranijo z rastlinskimi ostanki, medtem ko organske snovi predelajo v humus. POGLAVJE O KOMPOSTU IN KOMPOSTIRANJU VAM PONUJA OSNOVNE NAPOTKE ZA UVAJANJE KOMPOSTIRANJA NA URBANEM ŠOLSKEM VRTU. KOMPOSTIRANJE NI LE PROCES PREDELAVE ORGANSKIH SNOVI, TEMVEČ TUDI UČNA PRILOŽNOST, DA UČENCI SPOZNAJO POMEMBNOST TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z NARAVNIMI VIRI IN PRISPEVAJO K SKRBI ZA OKOLJE. Priloga 2: Kartice s sličicami stvari, ki sodijo oziroma ne sodijo na kompost 5. POGLAVJE Gnoj in gnojila Za zdravo rast rastlin so ključna hranila v tleh, ki jih morate s pravilnim gnojenjem redno obnavljati. Zdrava tla so osnova za zdrave rastline, zato je pomembno, da jim z učenci z gnojili zagotovite ustrezno prehrano. Gnojenje pa ni pomembno samo zaradi dodajanja hranil, temveč tudi zaradi izboljšanja strukture tal in dolgoročne rodovitnosti. 21 Pomembna hranila 5.1 za rastline RASTLINE ZA SVOJO RAST POTREBUJEJO PREDVSEM TRI GLAVNA HRANILA: 1. Dušik (N): ključen za rast stebel in listov ter za fotosintezo. 2. Fosfor (P): pomaga pri razvoju korenin, cvetenju in zorenju plodov. 3. Kalij (K): prispeva k razvoju korenin, odpornosti rastlin na bolezni in splošni rasti. POMANJKANJE OMENJENIH HRANIL LAHKO RESNO VPLIVA NA RASTLINE. POLEG TEH GLAVNIH HRANIL PA RASTLINE ZA SVOJO RAST POTREBUJEJO TUDI MIKROELEMENTE, KI SO SICER POTREBNI V MANJŠIH KOLIČINAH, VENDAR SO BISTVENEGA POMENA ZA ZDRAVJE IN PRODUKTIVNOST RASTLIN. 5.1.1 Mikroelementi in njihova vloga 1. Železo (Fe): pomanjkanje 2. Baker (Cu): pomanjkanje bakra povzroča rumenenje listov vodi do sušenja in odpadanja (klorozo) in moti rast plodov. listov. Uporaba bakra je še Dodajanje železa je pogosto posebej pomembna pri potrebno zaradi presežka rastlinah, ki potrebujejo večje fosforja v tleh ali visoke količine tega elementa. vsebnosti apnenca. 3. Bor (B): pomanjkanje bora se 4. Molibden (Mo): Potreben je za kaže v deformiranih listih in vezavo dušika pri rastlinah iz gnilobi pri pesi. Bor je ključnega družine metuljnic, kar prispeva pomena za rast in razvoj cvetov k boljšemu izkoriščanju hranil iz ter plodov. zraka. 22 Vrste gnojil 5.2 Gnojila so bistvenega pomena za rast in razvoj rastlin, saj dodajajo v tla ključna hranila, ki jih rastline potrebujejo za zdravo rast. Obstajajo različne vrste gnojil, ki se razlikujejo po sestavi, delovanju in učinkih na tla. Gnojila se delijo na organska in anorganska, pri čemer vsak tip gnojila prinaša svoje prednosti in izzive. 5.2.1 Organska gnojila Organska gnojila so naravna gnojila, ki nastanejo z razgradnjo organskih snovi in vsebujejo pomembna hranila za rastline. Njihova prednost je, da izboljšujejo strukturo tal, povečujejo vsebnost humusa in spodbujajo delovanje talnih mikroorganizmov. Sem sodijo na primer kompost, gnoj, odmrle rastline in alge. Hlevski gnoj: je eno najstarejših in najpogosteje uporabljenih organskih gnojil. Bogat je z dušikom, fosforjem in kalijem, zato je odličen za izboljšanje rodovitnosti tal. Hlevski gnoj deluje počasi, a dolgoročno, saj se hranila sproščajo postopoma, ko gnoj razpada v tleh. Priporočljivo je, da ga uporabite pred začetkom rastne sezone, saj tako tla obogatite z organskimi snovmi, ki rastlinam omogočajo boljšo rast skozi vse leto. Zeleno gnojenje: je postopek, pri katerem sejete rastline, ki jih kasneje vdelate v tla. Rastline, kot so detelja, grah in gorčica, so bogate z dušikom in drugimi hranili, ki se ob njihovi razgradnji sproščajo v tla. Zeleno gnojenje ne le, da dodaja hranila v tla, ampak tudi izboljšuje strukturo tal in povečuje njihovo sposobnost zadrževanja vode. Poleg tega pomaga zmanjševati rast plevela in na dolgi rok izboljšuje rodovitnost tal. 23 Morske alge: so izjemno hranilno bogato organsko gnojilo, ki vsebuje široko paleto mineralov in mikroelementov, kot so magnezij, kalcij, kalij in železo. Zaradi svoje sestave so alge odlične za izboljšanje strukture tal in spodbujanje rasti rastlin. Uporabljate jih lahko v obliki moke ali kot tekoče gnojilo. Morske alge delujejo hitro in učinkovito ter pripomorejo k večji odpornosti rastlin na stresne razmere, kot so bolezni in suša. 5.2.2 Anorganska gnojila Anorganska gnojila so pridobljena z industrijskimi postopki in vsebujejo mineralna hranila, ki so rastlinam takoj dostopna. Zaradi hitrega delovanja so anorganska gnojila pogosto uporabljena za takojšnje izboljšanje rasti rastlin, vendar ne prispevajo k dolgoročnemu izboljšanju strukture tal. Kamninske in bazaltne moke: so naravni vir fosforja, kalija in drugih mikroelementov. Uporabljajo se za izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje odpornosti rastlin. Njihova prednost je, da sproščajo hranila počasi, kar omogoča dolgotrajno gnojenje brez nevarnosti izpiranja hranil. ANORGANSKA GNOJILA IMAJO SICER HITRO DELOVANJE, VENDAR JIH JE TREBA UPORABLJATI PREVIDNO, SAJ LAHKO OB PREKOMERNI UPORABI POVZROČIJO ZAKISANJE TAL ALI DRUGE TEŽAVE V EKOSISTEMU. 5.2.3 24 Naravna gnojila iz lokalnih virov IZDELAVA NARAVNIH GNOJIL IZ LOKALNIH VIROV JE ODLIČEN NAČIN, DA Z UČENCI USTVARITE OKOLJU PRIJAZNA IN CENOVNO DOSTOPNA GNOJILA, KI BODO RASTLINAM ZAGOTOVILA VSA POTREBNA HRANILA ZA ZDRAVO RAST. SESTAVINE ZA TA GNOJILA LAHKO NAJDETE V OKOLICI ŠOLE ALI DOMA, NJIHOVA UPORABA PA ZMANJŠA POTREBO PO UMETNIH GNOJILIH. Zeleni čaj: je nežen vir naravnega gnojila, bogat z antioksidanti in minerali, ki rastlinam pomaga krepiti korenine in izboljšati splošno zdravje. NAVODILA ZA UPORABO: NAMOČITE ENO VREČKO ZELENEGA ČAJA V 4 LITRE VODE IN S TO TEKOČINO ZALIVAJTE RASTLINE ENKRAT NA ŠTIRI TEDNE. PRIMERNO JE PREDVSEM ZA SOBNE RASTLINE IN MLADE VRTNE RASTLINE. Želatina: je odličen vir dušika, ki je ključen za rast listov in stebel. Vendar bodite pazljivi, saj nekatere rastline ne prenašajo visokih koncentracij dušika. NAVODILA ZA UPORABO: RAZTOPITE ENO VREČKO ŽELATINE V SKODELICI VROČE VODE, NATO DODAJTE ŠE TRI SKODELICE HLADNE VODE. Z MEŠANICO ZALIJTE RASTLINE ENKRAT MESEČNO, ŠE POSEBEJ TISTE, KI POTREBUJEJO VEČ DUŠIKA (NA PRIMER LISTNATA ZELENJAVA). Akvarijska voda: je bogata z organskimi snovmi, kot so nitrati in fosfati, ki so odlični za rast rastlin. To je naravno gnojilo, ki pomaga izboljšati rodovitnost tal brez nevarnosti prekomernega gnojenja. NAVODILA ZA UPORABO: PRI ČIŠČENJU AKVARIJA UPORABITE ODVEČNO VODO ZA ZALIVANJE SOBNIH ALI VRTNIH RASTLIN. Lesni pepel 25 : je bogat s kalijem, fosforjem in kalcijem, zato je idealen za gnojenje rastlin, ki potrebujejo bazična tla. Pomaga tudi izboljšati kisla tla. NAVODILA ZA UPORABO: PEPEL ENAKOMERNO VMEŠAJTE V TLA PRED SAJENJEM ALI GA POSUJTE PO SETVENIH BRAZDAH IN SADILNIH JAMICAH. PRIMEREN JE ZA KAPUSNICE, KORENOVKE, PLODOVKE, SADNO DREVJE, JAGODIČEVJE IN TRTO. BODITE PREVIDNI PRI RASTLINAH, KI POTREBUJEJO KISLA TLA, SAJ PEPEL DELUJE BAZIČNO. Gnojilo iz gabeza: gabez vsebuje veliko kalija, kalcija in fosforja, zaradi česar je popoln za pripravo tekočega gnojila. Uporablja se za paradižnike, bučke in druge plodovke, prav tako pa deluje kot aktivator komposta. NAVODILA ZA UPORABO: ODREŽITE PRIBLIŽNO 20 CM DOLGA STEBLA GABEZA IN JIH POTISNITE V DVOLITRSKE PLASTENKE. PLASTENKE NAPOLNITE Z VODO DO 2 CM POD VRHOM, JIH ZAPRITE IN PRETRESITE. PUSTITE GNOJILO STATI MESEC DNI, NATO TEKOČINO PRECEDITE IN RAZREDČITE V RAZMERJU 1:10 Z VODO. UPORABITE ZA ZALIVANJE PARADIŽNIKOV, BUČK IN ZELENJADNIC. Regratov čaj: regrat je bogat z vitamini in minerali, zaradi česar je odličen za pripravo naravnega čaja za krepitev rastlin. Regratov čaj izboljšuje kakovost plodov in krepi odpornost rastlin. NAVODILA ZA UPORABO: 40 G SVEŽIH LISTOV IN CVETOV REGRATA PRELIJTE Z 2 LITROMA VRELE VODE. PUSTITE, DA ČAJ POČIVA, DOKLER SE TEKOČINA NE OHLADI, NATO PRECEDITE IN S ČAJEM ŠKROPITE LISTE RASTLIN, DA OKREPITE NJIHOVO RAST IN POVEČATE PRIDELEK. 26 Plevel kot gnojilo: plevel je bogat z minerali, ki jih črpa iz globokih plasti zemlje. Lahko ga uporabite za pripravo močnega naravnega gnojila. NAVODILA ZA UPORABO: NASEKLJAJTE PLEVEL NA MANJŠE KOSE IN JIH PRELIJTE Z DEŽEVNICO ALI POSTANO VODO V RAZMERJU 1 KG RASTLIN NA 10 LITROV VODE. MEŠANICO PUSTITE FERMENTIRATI IN JO VSAK DAN PREMEŠAJTE. KO SE TEKOČINA NEHA PENITI, JO REDČITE V RAZMERJU 1:10 IN UPORABITE ZA ZALIVANJE RASTLIN. Vključevanje učencev v proces gnojenja urbanega šolskega vrta je zelo pomembno, saj jim s tem omogočate praktično učenje o naravnih procesih. S tem pridobijo globlje razumevanje, kako hranila v tleh vplivajo na rast rastlin. Sodelovanje pri gnojenju pri učencih razvija občutek odgovornosti in zavedanje, da njihova skrb za tla neposredno vpliva na uspeh pridelka. Učenci se naučijo trajnostnega vrtnarjenja in izdelave naravnih gnojil iz lokalnih virov, kar povečuje njihovo okoljsko ozaveščenost in jih spodbuja k odgovornemu ravnanju z naravnimi viri. Poleg tega gnojenje šolskega vrta učence spodbuja k sodelovanju in skupinskemu delu, saj morajo med delom usklajevati naloge, s čimer krepijo svoje socialne veščine. Priprava naravnih gnojil, kot so gnojila iz plevela ali gabeza, spodbuja ustvarjalnost in inovativno razmišljanje o uporabi naravnih materialov. Učenci pridobivajo pomembne izkušnje, ki jim bodo koristile v vsakdanjem življenju ter prispevale k oblikovanju zdravih in okoljsko odgovornih vrednot. 6. POGLAVJE Kolobarjenje Kolobarjenje je metoda načrtovanega menjavanja vrst rastlin na gredicah skozi več let, s čimer se izboljša kakovost tal, preprečuje bolezni, odganja škodljivce ter povečuje pridelek. Vsaka vrsta rastlin ima namreč specifične zahteve glede hranil in tla obremenjuje na različen način. Če na isti gredi več let zapored sadite iste rastline, se hranila izčrpajo, tla 28 postanejo manj rodovitna, hkrati pa se poveča tveganje za bolezni. S kolobarjenjem torej ohranjate rodovitnost tal, saj različne vrste rastlin iz tal jemljejo različna hranila, hkrati pa nekatera, kot so stročnice, tla obogatijo z dušikom. TO JE TUDI ODLIČNA PRILOŽNOST, DA UČENCE NAUČITE OSNOV EKOLOŠKEGA VRTNARJENJA, VZDRŽEVANJA ZDRAVJA TAL IN SKRBNEGA NAČRTOVANJA. POTREBE PO HRANILIH VRTNINA Osnovna načela 6.1 kolobarjenja PRI KOLOBARJENJU UPOŠTEVAJTE NASLEDNJE SMERNICE: 1. Potrebe po hranilih: Različne vrste rastlin imajo različne potrebe po hranilih. Glede na to se delijo na štiri skupine. POTREBE PO HRANILIH VRTNINA križnice: Z E L O V E L I K E brokoli, cvetača, kolerabica, ohrovti, zelje bučevke: kumare, bučke, melone, lubenice kobulnice: V E L I K E pastinak, zelena metuljnice: visok fižol razhudnikovke: paradižnik, paprika, jajčevec, krompir kobulnice: korenček, sladki komarček S R E D N J E križnice: črna redkev, koleraba, kitajski kapus, repa lobodovke: 29 blitva, rdeča pesa lukovke: S R E D N J E čebula, česen, por nebinovke endivija, radič, solata špajkovke: POTREBE PO HRANILIH motovilec VRTNINA križnice: azijska listna zelenjava, kreša, redkvica, rukola kobulnice: M A J H N E peteršilj lobodovke: špinača metuljnice: bob, čičerika, grah, nizki fižol Vir: Jerneja Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, str. 58. 2. Zahteve rastlin po kislosti tal: Večina vrtnin uspeva v rahlo kislih tleh, kjer se vrednosti pH gibljejo med 5,6 in 6,7. Pri načrtovanju kolobarjenja upoštevajte kislost tal in razporedite rastline glede na to, kakšno okolje jim ustreza. Na primer plodovke najbolje uspevajo v bolj kislih tleh, medtem ko korenovkam, gomoljnicam in čebulnicam bolj odgovarjajo alkalna tla. Če je potrebno, lahko s predhodnim dodajanjem apna ali organskega gnojila prilagodite pH tal. Z učenci lahko izmerite pH vrtne prsti. Za izvedbo meritve potrebujete čašo, žličko, vodo, vrtno prst in testni pH listič. Učencem povejte, da testni pH lističi pokažejo stopnjo pH, ter jim razložite, da so tla kisla, kadar so revna z apnencem ali so brez njega, in alkalna, kadar ga imajo veliko. Postopek meritve: V čašo vsipajte 2 čajni žlički vrtne prsti in dolijte 0,3 dl vode ter zmešajte. Vsebino pustite stati eno uro, vmes jo občasno premešajte. V tekočino potopite testni listič, ki ga v tekočini pustite nekaj sekund (poglejte navodila. Zelo pomembno je, da se listič ne dotika prsti, torej da je potopljen res samo v tekočino). Listič bo spremenil barvo glede na pH vrednost tekočine. Primerjajte barvo testnega lističa s priloženo barvno lestvico in odčitajte pH vrednost. Za merjenje pH vrednosti lahko uporabite tudi digitalni pH meter, ki je bolj natančen, ali komplet za analizo zemlje s hitrimi metodami določanja parametrov kakovosti zemlje, ki poleg pH-ja omogoča še merjenje drugih parametrov, kot je vsebovanost dušika, fosforja in kalija. 30 3. Botanične družine: Rastline, ki spadajo v isto botanično družino, pogosto črpajo enaka hranila in so dovzetne za iste bolezni. Zato jih ne sadite zaporedoma na isto gredico. Na primer, na gredi, kjer ste gojili kumare, vsaj nekaj let ne gojite kumar in rastlin, ki spadajo v isto botanično družino. BOTANIČNA DRUŽINA VRTNINA bučke, buče, kumare, B U Č N I C E : lubenice, melone K O B U L N I C E : korenje, pastinak, peteršilj, sladki komarček, zelena K R I Ž N I C E : cvetača, črna redkev, koleraba, kolerabica, ohrovt, redkev, azijska listna zelenjava, brokoli, redkvica, zelje L U K O V K E : čebula, česen, drobnjak, por, šalotka M E T L I K O V K E A L I L O B O D O V K E : blitva, rdeča pesa, špinača M E T U L J N I C E : bob, čičerika, fižol, grah, leča, soja N E B I N O V K E A L I K O Š A R I C E : artičoka, črni koren, endivija, radič, solata R A Z H U D N I K O V K E : feferoni, jajčevec, krompir, paprika, paradižnik S L A K O V K E : sladki krompir Š P A J K O V K E : motovilec Vir: Jerneja Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, str. 60. 31 4. Globina korenin: Rastline imajo različno globoke korenine, kar vpliva na to, kako izkoriščajo hranila iz različnih slojev zemlje. Rastline s plitvimi koreninami, kot sta solata in špinača, črpajo hranila iz zgornjih plasti zemlje, medtem ko rastline z globokimi koreninami, kot sta korenje in krompir, izkoriščajo globlje sloje. Načrtovanje kolobarjenja glede na globino korenin pomaga bolj enakomerno izrabiti hranila v tleh. DOLŽINA KORENIN RASTLINA endivija, jajčevec, kumare, lubenice, P L I T K E : melone, motovilec, paprika, peteršilj za list, radič, solata, špinača S R E D N J E G L O B O K E : blitva, bob, brokoli, cvetača, čičerika, fižol, grah, ohrovt, zelje G L O B O K E : korenje, krompir, pastinak, peteršilj za korenino, zelena Vir: Jerneja Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, str.60 Delovni list za spremljanje meritev pH vrednosti in temperature prsti: Med prilogami lahko najdete delovni list, s pomočjo katerega učenci lahko spremljajo in beležijo podatke o pH vrednosti ter temperaturi prsti na globini 5 in 10 cm. Učenci bodo tako pridobili praktično izkušnjo z meritvami in analizo le-teh ter opazovali povezave med temperaturo ozračja in temperaturo prsti. Učenci naj zabeležijo tudi posebne vremenske razmere, kot so močne Priloga 3: padavine ali ekstremno suho vreme, ter spremljajo, kako takšne razmere vplivajo na pH Delovni list: pH in in temperaturo prsti ter rast rastlin. Učitelji temperatura prsti učence spodbujajte, da se o ugotovitvah med seboj pogovarjajo, jih primerjajo ter raziščejo, kateri zunanji dejavniki vplivajo na rast rastlin. Namen delovnega lista je namreč spodbuditi učence k raziskovanju in razmišljanju o vplivu okolja na rast in razvoj rastlin. Meritve je priporočljivo opravljati vsake dva tedna (dvakrat mesečno), lahko pa jih opravite tudi več. 32 Načrtovanje 6.2 kolobarjenja VRTNINA PRIPOROČAMO, DA UČITELJI Z UČENCI PRIPRAVITE PREPROST NAČRT KOLOBARJENJA, KI BO TRAJAL TRI ALI ŠTIRI LETA. TAKO BODO UČENCI SPOZNALI POMEN NAČRTOVANJA, RAZDELITVE RASTLIN PO HRANILNIH POTREBAH TER PRILAGODITVE TAL GLEDE NA ZAHTEVE POSAMEZNIH VRST RASTLIN. LETO PRVO DRUGO TRETJE ČETRTO PETO brokoli, čebula, bob, brokoli, bučke, 1 . G R E D A korenje, por, čičerika, cvetača, cvetača, kumare, ohrovt, zelje rdeča pesa grah, nizki ohrovt, zelje paprika, paradižnik fižol bučke, čebula, bob, brokoli, bučke, 2 . G R E D A kumare, korenje, por, kumare, čičerika, cvetača, paprika, rdeča pesa grah, nizki ohrovt, zelje paprika, paradižnik fižol paradižnik čebula, bučke, čebula, bob, brokoli, 3 . G R E D A korenje, por, kumare, korenje, por, čičerika, cvetača, rdeča pesa paprika, rdeča pesa grah, nizki ohrovt, zelje fižol paradižnik bob, brokoli, bučke, bob, čebula, 4 . G R E D A čičerika, cvetača, kumare, čičerika, korenje, por, grah, nizki ohrovt, zelje paprika, grah, nizki rdeča pesa fižol paradižnik fižol Vir: Jerneja Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, str.60 Kolobarjenje je odličen način, kako učence poučiti o trajnostnem ravnanju z naravnimi viri, obenem pa jih aktivno vključiti v procese načrtovanja, skrbi za tla in dolgoročne pridelave hrane. 7. POGLAVJE Mešani posevki Mešani posevki so metoda vrtnarjenja, pri kateri na isti gredi rastejo različne vrste rastlin, s čimer je poskrbljeno za ugodno okolje za njihovo rast, zmanjšanje tveganja za bolezni in pojav škodljivcev. Pomembno je, da rastline ustrezno razvrstite glede na to, kako dobro delujejo ena na drugo, ter se izognete monokulturam, kjer so vse rastline iste vrste. PREDNOSTI MEŠANIH POSEVKOV: 34 Boljša odpornost proti boleznim in škodljivcem: Nekatere rastline, kot je na primer čebula, s svojimi vonjavami odganjajo škodljivce, na primer korenjevo muho, ki napada korenje. Spodbujanje rasti: Nekatere rastline med seboj pozitivno vplivajo na rast. Bazilika na primer spodbuja rast paradižnika, stročnice, kot je fižol, pa bogatijo zemljo z dušikom, kar koristi kumaram. Zmanjšanje širjenja bolezni: Škodljivci in bolezni se težje širijo, če rastline, dovzetne za isti bolezni, niso posajene skupaj. Pri mešanih posevkih upoštevajte tudi končno Boljše izkoriščanje prostora: njihove rasti, kar vam bo velikost rastlin in hitrost pomagalo pri načrtovanju in Z mešanjem počasi in hitro rastočih rastlin učinkovitejšemu lahko bolje izkoristite prostor na vrtu. Zgodnjo pridelovanju hrane na solato tako na primer posadite skupaj s papriko, ki potrebuje daljši čas za rast. majhnem prostoru. UČENCE LAHKO VKLJUČITE V NAČRTOVANJE MEŠANIH POSEVKOV IN JIM OMOGOČITE RAZISKOVANJE, KATERE RASTLINE SO SI DOBRI SOSEDJE IN KATERE SLABI. NA PODLAGI RASTLIN NA URBANEM ŠOLSKEM VRTU LAHKO PRIPRAVIJO SVOJE SHEME DOBRIH IN SLABIH SOSEDOV IN RAZIŠČEJO, KAKO KOMBINACIJE RASTLIN VPLIVAJO NA RAST IN ZDRAVJE OSTALIH. PRIPRAVILI SMO UNIVERZALNO SHEMO DOBRIH IN SLABIH 35 SOSEDOV, KI JO LAHKO UPORABITE PRI RAZLAGI METODE MEŠANIH POSEVKOV. VRTNINA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE BLITVA nizki fižol, redkvice, kapusnice, rdeča pesa, špinača korenček, solata BROKOLI blitva, bob, grah, solata, korenček, redkev, paradižnik krompir, fižol BRSTIČNI fižol, grah, solata, blitva, čebula, redkvica, paradižnik OHROVT krompir BUČKE čebula, fižol, paradižnik, kumare, krompir špinača, bazilika CVETAČA zelena, paradižnik, nizki fižol, čebula, koleraba blitva bučke, solata, radič, rdeča grah, fižol, kapusnice, por, ČEBULA pesa, kumare, paradižnik, špinača korenček ČESEN paradižnik, kumare, rdeča fižol, grah, kapusnice pesa, korenček ENDIVJA por, fižol, grah, kapusnice, radič špinača, paradižnik, redkvica krompir, kumare, paradižnik, čebula, česen, por, korenček, FIŽOL redkvice, kapusnice, šetraj, paprika, grah solata zelena, solata, korenček, paprika, paradižnik, čebula, GRAH kapusnice, kumare, bučke, česen, por, fižol rdeča pesa HREN kumare, krompir, zelje, špinača grah, fižol, česen, čebula KITAJSKO ZELJE fižol, grah, solata, korenček, redkev, redkvica, čebula, špinača česen solata, grah, fižol, zelena, sladki komarček, paradižnik, KOLERABICA rdeča pesa, krompir, kumare, špinača, redkvica čebula KORENČEK čebula, por, paradižnik, peteršilj, rdeča pesa, janež, redkvice, solata, špinača zelena 36 VRTNINA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE špinača, hren, pastinak, fižol, bučke, paradižnik, kumare, KROMPIR grah, peteršilj čebula KUMARE čebula, solata, fižol, grah, krompir, paradižnik, redkvice brokoli, zelena MOTOVILEC kumare, paprike, paradižnik, baldrijan špinača, čebula OHROVT krompir, špinača, solata, čebula, ostale kapusnice zelena, kumina PAPRIKA kolerabica, solata, drobnjak, fižol, grah, krompir, zelje kumare, česen čebula, česen, bučke, kumare, krompir, grah, zelje, korenček PARADIŽNIK peteršilj, fižol, solata, špinača, zelena, bazilika PETERŠILJ redkvica, paradižnik, kumare, radič, solata, korenček, zelena česen, krompir POR paradižnik, solata, zelena, fižol, grah, čebula, česen endivija, korenček RADIČ paradižnik, korenček, fižol, peteršilj šetraj RDEČA PESA kumare, čebula, česen, krompir, špinača, por, korenček kapusnice, fižol, solata fižol, grah, korenje, blitva, kumare, čebula, brokoli REDKVICA paradižnik, solata, peteršilj, špinača SLADKI kumare, solata, motovilec, fižol, paradižnik, peteršilj, bučke, špinača KOMARČEK kumina SOLATA korenček, kumare, bučke, paradižnik, rdeča pesa, por, čebula, fižol, grah, peteršilj, zelena redkvica ŠPARGELJ fižol, grah, kolerabica, kumare, krompir, česen, por, čebula solata, korenček ŠPINAČA fižol, krompir, paradižnik, rdeča pesa, blitva, čebula kapusnice, kumare ZELJE zelena, grah, fižol, kumare, čebula, česen, paradižnik, solata, špinača brokoli ZELENA por, fižol, kapusnice, kumare, krompir, peteršilj, endivija paradižnik Vir: Program Ekošola 8. POGLAVJE Zatiranje plevela Pri vrtnarjenju na urbanem šolskem vrtu je pomembno, da učence poučite o trajnostnih metodah, ki so prijazne do narave in okolja. Zatiranje plevela je ena od dejavnosti, pri kateri lahko učenci sodelujejo in se naučijo veliko o naravnih procesih, ne da bi pri tem posegali po kemičnih herbicidih. 8.1 38 Zastiranje tal Zastiranje je preprost, a učinkovit način zatiranja plevela. Učencem lahko razložite, kako zastirka iz naravnih materialov, kot so slama, seno, listje ali kompost, prekrije tla in prepreči, da bi plevel kalil, saj blokira dostop svetlobe. Skupaj z učenci lahko zbirate omenjene naravne materiale in jih uporabite za prekrivanje tal okoli rastlin. Ročno odstranjevanje 8.2 plevela Ročno odstranjevanje plevela je osnovna in najbolj neposredna metoda za obvladovanje plevela. Učencem lahko poveste, kako pomembno je, da plevel izruvajo skupaj s koreninami. Ta naloga je odlična priložnost za učence, da se naučijo prepoznavati različne vrste plevela in razvijejo občutek odgovornosti za vzdrževanje šolskega vrta. Najbolje je, da se plevel odstranjuje po dežju ali zalivanju, ko so tla mehkejša in plevel lažje izruvate. Uporaba ročnega 8.3 orodja Pri učencih lahko veščine vrtnarjenja razvijate tudi z uporabo ročnih orodij, kot so motike, ročni kultivatorji ali posebni pripomočki za odstranjevanje plevela. Učencem lahko razložite, kako naj orodja pravilno uporabljajo, ter jim naročite, naj bodo pozorni, da ne bodo poškodovali tal ali rastline. Plitvo okopavanje 8.4 Z motiko približno 2 cm globoko okopavajte tla, da zrahljate zgornji sloj prsti. S tem boste spodrezali plevel ter prezračili prst. 39 Uležani gnoj 8.5 Tla prekrijte s plastjo uležanega gnoja, ki bo preprečil rast plevela, hkrati pa izboljšal tla. Zeleno gnojenje in 8.6 pokrovne rastline Zeleno gnojenje je naravna metoda, pri kateri sejete pokrovne rastline, kot so detelja, gorčica ali ajda, ki preprečujejo rast plevela. Te rastline hitro prekrijejo tla, dodajo v tla hranila (predvsem dušik) in izboljšajo strukturo tal. Skupaj z učenci lahko posejete pokrovne rastline, ki jih kasneje vdelate v tla, da delujejo kot naravno gnojilo. To je odličen način za poučevanje o koristih naravnih metod v vrtnarjenju in trajnostnemu kmetovanju. Plevel kot gnojilo 8.7 Plevel, ki ga odstranite, lahko uporabite kot vir hranil za šolski vrt. Namesto da ga zavržete, lahko skupaj z učenci pripravite tekoče gnojilo iz plevela, bogatega z minerali. Ta proces vključuje rezanje plevela na manjše dele, prelivanje z vodo in fermentacijo. Učenci lahko spremljajo ta proces in nato uporabijo tekoče gnojilo za rastline na vrtu. AKTIVNA UDELEŽBA PRI SPOPADANJU S PLEVELOM NA ŠOLSKEM VRTU UČENCEM POMAGA PRI RAZVOJU ODGOVORNOSTI, VZTRAJNOSTI IN PRAKTIČNEGA ZNANJA O VRTNARJENJU. UČENCI PRIDOBIJO ZNANJE O PREPOZNAVANJU RASTLIN TER SPOZNAJO EKOLOŠKE NAČINE ZATIRANJA PLEVELA BREZ UPORABE KEMIKALIJ, HKRATI PA FIZIČNO DELO KREPI NJIHOVO FIZIČNO IN PSIHIČNO ZDRAVJE TER JIH SPODBUJA K SPOŠTOVANJU PRIDELAVE HRANE. 9. POGLAVJE Zaščita rastlin Zaščita rastlin je pomemben korak pri vzgoji zdravih vrtnin in ohranjanju ravnovesja v urbanem šolskem vrtu. Učenci bodo s spoznavanjem najpogostejših škodljivcev, bolezni, ki lahko prizadenejo rastline, ter zunanjih dejavnikov, kot sta vročina ali prekomerna vlaga, opremljeni z znanjem o uspešni vzgoji rastlin. Spoznali bodo, kako z naravnimi in trajnostnimi metodami zaščititi pridelek. 9.1 41 Bolezni Ena izmed nevšečnosti, s katerimi se soočajo vrtnarji, so bolezni vrtnin. Pogosto se pojavijo zaradi neustreznih pogojev rasti, ki pa niso nujno povezani z vrtnarji, pač pa nanje vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot sta prekomerno deževje ali suša. Pomembno je, da prepoznate bolezni vrtnin in ob pojavu le-teh pravilno ukrepate. Siva plesen: Peronospora: Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? V toplih pogojih. V toplih, vlažnih pogojih. Kaj povzroči? Kaj povzroči? Prekrije plodove, ki nato zgnijejo. Na listih se pojavijo rjavi madeži in belkaste plesni (na spodnji strani). Kaj narediti? Okužene plodove uničite. Kaj narediti? Okužene dele rastlin uničite. Padavica: Rja: Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? Pri motnji dovoda kisika do korenin V vlažnih, razmočenih pogojih. (zbitost zemlje). Kaj povzroči? Kaj povzroči? Na listih in steblih se pojavijo oranžne Glivična bolezen; na koreninskem lise ali mehurčki. vratu in koreninah se pojavijo rjave lise, rastline propadejo. Kaj narediti? Okužene rastline odstranite in Kaj narediti? uničite. Kolobarite. Povečajte kroženje zraka, uporabljajte čiste lončke in vodo iz vodovoda. Učencem učitelji omogočite, da prepoznajo škodljivce ali znake bolezni na rastlinah, saj s tem spodbujate njihovo sposobnost opazovanja in analitičnega mišljenja. 42 Pepelasta plesen: Gniloba plodov: Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? V vročih, suhih pogojih. Zaradi pomanjkanje kalcija ali kalija. Kaj povzroči? Kaj povzroči? Na poganjkih in listih se pojavi Napada predvsem papriko in belkasta prevleka. paradižnik ter povzroči gnitje vršičkov plodov ali pa plod sploh ne Kaj narediti? dozori. Odstranite obolele dele (lahko na kompost). Rastline redno zalivajte. Kaj narediti? Obolele plodove odstranite, če so že dovolj zreli, jih lahko pojeste (odrežite gnil del). Paradižnikova (krompirjeva) plesen: Kumarni mozaik: Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? Kdaj/Kje/Zakaj se pojavi? V toplih, vlažnih pogojih. V vlažnih pogojih, kjer so prisotne listne uši, ki prenašajo virus. Kaj povzroči? Glivična bolezen; plod gnije, na steblu Kaj povzroči? in listih se pojavijo rjavi madeži. Virusna bolezen, ki napada kumare in zelenjadnice; zavira rast rastlin in Kaj narediti? povzroči lise na listih. Okužene dele odstranite in uničite. Paradižnikom redno odstranjujte Kaj narediti? zalistnike, tla pod rastlino zastirajte. Okužene rastline odstranite in Kolobarite. uničite. UČENCE SPODBUJAJTE K OPAZOVANJU RASTLIN. NAJ SI BELEŽIJO, KAKO VREME VPLIVA NA RASTLINE IN RAZVOJ MOREBITNIH BOLEZNI. SKUPAJ RAZIŠČITE, KATERI UKREPI BI BILI NAJUSTREZNEJŠI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA BOLEZNI. Škodljivci 9.2 43 ŠKODLJIVCI SO POGOST IZZIV PRI VRTNARJENJU IN LAHKO POVZROČIJO OBSEŽNO ŠKODO NA RASTLINAH IN PRIDELKIH, SAJ SE HRANIJO Z RASTLINSKIMI SOKOVI, LISTI ALI PLODOVI, KAR RASTLINE LAHKO OSLABI ALI JIH CELO UNIČI. POMEMBNO JE, DA UČENCI OZAVESTIJO DEJSTVO, DA SO ŠKODLJIVCI SESTAVNI DEL VSAKEGA VRTA. UČITELJI UČENCE NAUČITE PREPOZNATI ZNAKE NAPADA ŠKODLJIVCEV IN JIH SEZNANITE Z NARAVNIMI METODAMI ZAŠČITE PRED NJIMI. Listne uši: Ukrepi: Škoda: Uši z napadenih rastlin odstranite z rokami ali Rade napadajo mlade več rastlin, ki privabljajo naravne sovražnike rastlinske sokove, listi se kodrajo in sušijo, rastline močnim curkom vode. Na vrtu posadite čim poganjke rastlin; sesajo uši (pikapolonice, muhe trepetavke, strigalice hirajo. …) ali ušem smrdijo. Posadite žametnico, sivko, ognjič, kapucinko, česen, čebulo, redkvico, hren, šetraj, baziliko, meto, kumino, timijan. Polži: Ukrepi: Okoli rastlin nasujte gramoz, pesek, zastirko, bakrene žice ali žlebovi. Na vrt privabite Škoda: otrobe ali postavite fizične pregrade, kot so polževe naravne sovražnike (ježe, kače, Hranijo se z vsemi deli položite liste rastlin, ki jih polži ne marajo cvetove in plodove. Če je rastlina mlada, jo lahko žabe, kuščarje, ptice, race), okoli vrtnin rastlin, pojejo liste, stebla, klek), posadite rastline, ki polžem smrdijo rastlinah pa za seboj pustijo velike, nepravilne luknje na (kapucinke, ognjič, kalifornijski mak, črnika, (bezeg, gozdna praprot, rman, preslica, pojejo celo, pri večjih listih in sluzasto sled. česen, čebula). Lahko jim zvečer nastavite Najbolj aktivni so zgodaj njim ljube prigrizke (hren, jabolko, krompir) zjutraj in zvečer. in jih zjutraj ročno odstranite. Privlači jih tudi pivo (v kozarec natočite pivo in ga zakopljite v zemljo, tako da je njegov rob poravnan z zemljo – polži bodo popadali v kozarec). PRIPRAVEK IZ KAVE: MOČNO TURŠKO KAVO RAZREDČITE Z VODO V RAZMERJU 1:10; S TEKOČINO POŠKROPITE OBMOČJA, KJER SE ZADRŽUJEJO POLŽI. 44 Gosenice: Ukrepi: Škoda: Z zaščitnimi rokavicami z rastlin odstranite Hranijo se z listi, stebli, cvetovi in tudi plodovi. Če gosenice in jajčeca. Privabite njihove naravne je rastlina mlada, lahko sovražnike, kot so pikapolonice, ptice in uničijo celotno rastlino. netopirji. Na vrt posadite rastline, ki jih gosenice ne marajo (meta, bazilika, pelin). Koloradski hrošči: Ukrepi: Škoda: jajčeca, gosenice in hrošče. Koloradski hrošči pa jim grejo tudi jajčevci in druge razhudnikovke. so priljubljena hrana kokoši, žab, ptic in Z zaščitnimi rokavicami z rastlin odstranite Najraje imajo krompir, v slast Odrasli hrošči in njihove zelo marajo (kapucinke, ognjič, hren, meta, česen, listi rastlin, kar vodi do oslabitve rastline in pikapolonic. Posadite rastline, ki jih hrošči ne požrešne ličinke se hranijo z fižol). manjšega pridelka. Strune (ličinke hroščev pokalic): Ukrepi: Škoda: Okopavajte tla, s čimer boste na površje past (na žeblje nabodite na koščke narezano mlada stebla rastlin pod zemljo. Najraje imajo spravili ličinke, ki bodo hrana ptičem. Izdelajte Grizejo korenine, gomolje in korenje ali krompir in jih zakopljite v globino 5– krompir, korenje, solato, Strune uničite. korenine naredijo luknje in »tunele«, zaradi katerih 6 cm. Vabe redno pregledujte in menjajte. koruzo. V gomolje in rastlina propade. Voluharji: Ukrepi: Poskrbite, da vrt obiskuje čim več voluharjevih Škoda: roparice, kače). Na vrt posadite rastline, ki Hranijo se s koreninami in gomolji različnih rastlin. Pod voluharjem smrdijo (medena detelja, kristavec, naravnih sovražnikov (mačke, ježi, ptice zemljo ustvarjajo rove, ki rove potiskajte krpe s petrolejem ali ribjim sistem rastlin, zaradi česar rastline slabše rastejo ali križnolistni mleček, narcise, tulipani). V njegove lahko poškodujejo koreninski oljem, ostanke od česna, limon, citronke, vejice celo odmrejo. brina, na vrt zapičite bezgove veje, naredite bezgovo brozgo (bezgove liste namočite v vodo za 10 dni) in jo precejeno vlijte v rove, izdelajte pripomočke, ki bodo povzročali hrup (vetrnice, v tla zakopana steklenica brez dna). 45 9.2.1 Naravni sovražniki škodljivcev Naravni sovražniki škodljivcev so zelo pomembni pri ohranjanju ravnovesja v ekosistemu šolskega vrta. Namesto da škodljivce zatirate s kemičnimi preparati, se jih lahko učinkovito znebite z naravnimi plenilci. Njihova prisotnost na vrtu pomaga ohranjati zdravo okolje ter prispeva k trajnostnemu vrtnarjenju in varovanju narave. Ježi: S čim se hranijo: Gosenice, bramorji, ogrci, polži, miši. Kako jih privabite: Radi imajo gosto grmičevje. Na vrtu imejte čim več grmovnic. Pripravite jim skodelico z vodo. Krti: S čim se hranijo: Ličinke žuželk, ogrci, sovke, mravlje, stonoge. Kako jih privabite: Radi imajo dobro prezračena in vlažna tla. Zemljo s krtin lahko uporabite za kompost ali sajenje balkonskih rož. Kuščarji: S čim se hranijo: Gosenice, črvi, kobilice, žuželke, polži. Kako jih privabite: Lahko jim pripravite bivališče v obliki kupa kamnov. 46 Netopirji: S čim se hranijo: Sovke, jabolčni in češnjev zavijač, pedici, majski hrošči, komarji, gosenice. Kako jih privabite: Lahko jim postavite bivališče v obliki netopirnice (hiške za netopirje), ki jo postavite na sončno mesto, vsaj 2 metra od tal. Hišica naj bo zaprta z vseh strani razen s spodnje, kjer je vhod. Notranja stran hišice naj bo hrapava ali opremljena s palicami, da se netopirji lahko primejo. Ptice: S čim se hranijo: Gosenice, uši, škodljive žuželke. Kako jih privabite: Na območju vrta postavite ptičjo hišico, krmilnico in/ali valilnico, napajališče (krožnik ali glinena posodica z vodo). Pikapolonice: S čim se hranijo: Listne uši, pršice, kaparji, ostale žuželke. Ličinka lahko v štirih tednih požre tudi do 800 listnih uši. Kako jih privabite: Poskrbite za čim več lesenih elementov na vrtu, kjer lahko prezimijo. Žabe in krastače: S čim se hranijo: Mravlje, gosenice, žuželke, polži. Kako jih privabite: Če imate možnost, na območju šole postavite ribnik. 47 Race – indijske tekačice: S čim se hranijo: Rdeči polži. Kako jih privabite: Če imate možnost, jih naselite na vrt; potrebujejo prostor za gibanje, dostop do vode in zavetje. Zaščita pred 9.3 vremenskimi vplivi VREMENSKE RAZMERE IMAJO POMEMBEN VPLIV NA RAST IN RAZVOJ VRTNIN, ZATO JE USTREZNA ZAŠČITA PRED VETROM, TOČO IN TEMPERATURNIMI EKSTREMI ENA KLJUČNIH NALOG VSAKEGA VRTNARJA. NA ŠOLSKEM VRTU TO NI POMEMBNO LE ZA ZAGOTAVLJANJE DOBRE LETINE, TEMVEČ TUDI ZA VZGOJNO IZKUŠNJO – UČENCI SE NAMREČ PREKO RAZLIČNIH NAČINOV ZAŠČITE RASTLIN UČIJO ODGOVORNEGA RAVNANJA Z NARAVO IN RAZUMEVANJA DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA USPEŠNO PRIDELAVO HRANE. 9.3.1 Veter Če rastlin na šolskem vrtu ne zavarujete, jih lahko poškoduje veter, čemur pa se lahko izognete s preprosto zaščito. Ta naj bo prepustna, ne postavljajte zidov ali ograj, če imate možnost, posadite živo mejo ali postavite leseno mrežo. Če želite zaščititi zgolj mlade rastline, lahko postavite nizko ograjico. 9.3.2 Toča Toča vsako leto na vrtovih povzroči nemalo škode. Da se le-tej izognete, lahko na šolskem vrtu uporabite nekaj preprostih metod. Najpogostejša je namestitev protitočne mreže, ki jo napnete nad vrtom in ublaži udarce ter prepreči poškodbe rastlin. Lahko jo namestite na nekaj visokih kolov, ki jih zapičite v zemljo. Manjše rastline lahko zaščitite s plastičnimi tuneli, kozarci ali plastenkami. 9.3.3 48 Vpliv temperature Tudi zaščita rastlin pred mrazom in vročino je na šolskem vrtu zelo pomembna, saj neprimerna temperatura predstavlja enega izmed glavnih vzrokov slabega pridelka. Pri zaščiti proti mrazu lahko učenci pod vodstvom učitelja aktivno sodelujejo pri prekrivanju rastlin s pregrinjali in koprenami ali poskrbijo za naravno zaščito z zastiranjem. Ena izmed najučinkovitejših metod, ki je koristna tudi pri ogrevanju tal, so tuneli, ki jih lahko izdelate tudi sami. Potrebujete le nekaj palic (lesenih, kovinskih ali plastičnih), ki jih preko gredice postavite v obliki loka, ter močno, prozorno plastiko , ki jo napeljete preko palic. Tunel lahko izdelate tudi iz kosa stare cevi za zalivanje, ki jo uporabite za oporne oboke, obnje pa naslonite manjše steklene plošče. Manjše tunele za zaščito sadik lahko izdelate iz prozornih plastenk. Zelo pomembna je tudi zaščita pred izredno visokimi temperaturami (nad 30 stopinj Celzija), ko rastline ne funkcionirajo več. Proti temu se lahko borite z zastiranjem, zgodnjim jutranjim zalivanjem, ko omogočite vodi, da se vpije v zemljo in ne izhlapi, mulčenjem, ki preprečuje pregrevanje tal, in celo senčenjem (na primer s starimi rjuhami), s katerim preprečite neposredno izpostavljenost soncu. 9.3.4 Rastlinjak Rastlinjak je zelo koristen dodatek k vsakemu vrtu, saj vam omogoča, da rastline začnete gojiti prej, pridelujete tudi občutljive sorte in podaljšate rastno sezono. Postavite ga na sončno mesto, zaščiteno pred močnimi vetrovi. Učence boste učitelji s pomočjo rastlinjaka spodbudili k razmišljanju o različnih metodah vrtnarjenja. Učenci bodo lahko primerjali rast rastlin na različnih vrstah tal, na osnovni zemlji, v visokih gredah in v nadzorovanih pogojih v rastlinjaku. Lahko bodo opazovali razlike v rasti ter odvisnost od pogojev, kot sta temperatura in vlaga. S tem bodo pridobili razumevanje, kako različni dejavniki vplivajo na rast in razvoj rastlin, kar jim bo omogočilo bolj poglobljeno razumevanje vrtnarjenja in same pridelave hrane v različnih okoljih. Nakup novega rastlinjaka lahko za šolo predstavlja velik strošek, zato preverite ponudbo na spletu ali lokalnih sejmih. Za pomoč lahko prosite tudi starše ali lokalno skupnost. Sredstva za nakup rastlinjaka lahko zbirate na šolskih dogodkih, na katerih se predstavite tudi s pridelki in delom na vrtu. 10. POGLAVJE Koledar letnih opravil Šolsko leto se začne jeseni, ko je vrt pripravljen na obiranje pridelkov, hkrati pa čaka na pripravo za prihodnjo sezono. Pomembno je, da z učenci na vrtu načrtujete in izvajate aktivnosti skozi celotno leto, s čimer ne boste skrbeli le za zdravje rastlin in uspešen pridelek, pač pa boste pri učencih razvijali trajnostna vrtnarska načela ter njihov občutek za odgovornost in pomembnost njihovega doprinosa k pridelavi hrane. Pripravili smo okviren koledar letnih vrtnarskih opravil, ki 50 vam bo pomagal organizirati delo na urbanem šolskem vrtu in vključiti učence v različne sezonske dejavnosti. Jesen 10.1 (SEPTEMBER–NOVEMBER) Jesen je čas obiranja pridelkov in priprave vrta na zimsko obdobje. Z učenci lahko pobirate pridelek, ki je dozorel čez poletje in ga še niste uspeli pobrati (paradižnik, bučke, krompir, paprika in druge vrtnine). Pobiranje pridelka je odlična priložnost za učence, da se naučijo vrednotiti delo, ki so ga opravili že pred poletnimi počitnicami, ter spremljati kakovost in količino pridelka. Poleg tega so jesenski meseci rezervirani za pripravo vrta na zimo. Gredice, ki jih pozimi ne uporabljate, prekopljite in obogatite s kompostom ali organskim gnojilom. Gredice lahko prekrijete z zastirko (slama, listje ali kompost), kar bo pomagalo zaščititi tla pred erozijo in mrazom. Poskrbite za sajenje jesenskih vrtnin, kot so zimska solata, špinača in motovilec, ki bodo za nabiranje pripravljeni zgodaj spomladi. Zgodaj jeseni oziroma ko temperature še niso prenizke, lahko posadite ajdo, ki jo uporabite za zeleno gnojenje. Ajda bo zrastla v nekaj tednih, izboljšala strukturo tal ter jih obogatila z organskimi snovmi. Pomembno je, da jo pokosite oziroma vdelate v tla pred zmrzaljo, saj ne prenaša mraza in ne bi preživela zime. Jesen je tudi odličen čas za načrtovanje zasaditev za naslednje leto. Učence vključite v načrtovanje vrtnarjenja, novih kolobarjev in same setve oziroma sajenja. Skupaj z njimi se odločite, katere vrtnine boste posejali ali posadili spomladi in kje bodo najboljše uspevale. Učencem lahko razložite tudi pomen tal in predvsem pomen njihove priprave za prihodnjo sezono. Ajda predstavlja idealno izbiro za zeleno gnojenje. 51 Zima 10.2 (DECEMBER–FEBRUAR) V zimskem obdobju rastline navadno mirujejo, kar pa ne pomeni, da dela na vrtu ni. Gredice, ki ste jih jeseni prekrili z zastirko, bodo dobro zaščitene, tla pa bodo ohranila svojo strukturo. V tem obdobju lahko učitelji učence poučite o pomembnosti ohranjanja zdravja tal in zaščite rastlin pred mrazom. Zima je tudi čas, ko lahko obnovite vrtnarsko orodje ter načrtujete, kako bo potekala nova sezona na urbanem šolskem vrtu. Skupaj z učenci pripravite sadike za zgodnjo spomladansko setev ali raziskujte, kako so rastline prilagojene na zimsko mirovanje. Ne pozabite na živalske obiskovalce vašega vrta. Postavite ptičjo hišico in opazujte, katere ptice jo bodo obiskovale. Zimo lahko izkoristite tudi za vzgojo mikrozelenja ali kalčkov v notranjih prostorih, kar bo učencem omogočilo, da se tudi pozimi ukvarjajo z vrtnarjenjem, hkrati pa spoznajo hitro rastoče rastline in njihov pomen v preskrbi s hrano. Rastline, kot so česen, čebula in druge čebulnice, lahko čez zimo mirujejo, rasti pa bodo začele že zgodaj spomladi. Pomlad 10.3 (MAREC–MAJ) Pomlad je najaktivnejši čas na vrtu. Z aktivno pripravo tal na vrtnarjenje lahko z učenci začnete že v začetku marca. Gredice prekopljite, prezračite ter obogatite z organskim gnojilom ali kompostom. V maju, ko ni več nevarnosti pozebe, pa lahko presadite sadike, ki ste jih predhodno vzgojili v notranjih prostorih. Pomladanski meseci so tudi idealni za poučevanje učencev o pomenu vrtnarjenja, saj se narava prebuja in rastline začnejo ponovno rasti ter se razvijati. 52 Učenci naj aktivno sodelujejo pri vseh vrtnarskih opravilih, pri odstranjevanju plevela, zastiranju ter skrbi za mlade sadike, saj bodo tako pridobili praktično znanje in spoznali pomen trajnostne pridelave hrane. Učence lahko poučite, kako pripraviti in zaščititi mlade sadike pred neugodnimi vremenskimi vplivi (izdelava tunelov, plastičnih pokrival). V zgodnjih spomladanskih mesecih lahko začnete s setvijo vrtnin, kot so solata, špinača ali redkvica. Poletje 10.4 (JUNIJ–AVGUST) Med poletnimi meseci, ko je večina učencev na počitnicah, urbani šolski vrt še vedno potrebuje pozornost. Vročina in suša lahko hitro izsušita zemljo, tako da sta redno zalivanje in rahljanje tal ključnega pomena za zdrav vrt. Pomembno vlogo pri zadrževanju vlage in preprečevanju rasti plevela ima zastiranje tal s slamo ali kompostom, tako da priporočamo, da pred zaključkom šolskega leta vrt prekrijete z zastirko. Ker šolske počitnice trajajo praktično celotno poletje, je pomembno, da se vnaprej dogovorite, kdo bo v tem obdobju skrbel za vrt. To nalogo lahko prevzamejo učitelji, starši, stari starši ali ostali prostovoljci iz lokalne skupnosti. Organizirate lahko tudi »poletne vrtnarske ekipe«, ki jih sestavite iz učencev, ki se prostovoljno javijo, da bodo za vrt skrbeli med počitnicami. Vanje lahko vključite tudi sosede, ki bodo v zameno za pridelek skrbeli za vrt. Urnik vrtnarskih opravil in seznam nalog, ki jih je treba opraviti med poletjem, sestavite že vnaprej. To vključuje zalivanje, pletje, pobiranje pridelkov in spremljanje zdravja rastlin. Prostovoljci lahko v zameno za poletni pridelek skrbijo za vrt. 53 DELO NA URBANEM ŠOLSKEM VRTU JE SKOZI CELOTNO LETO POMEMBNO NAČRTOVATI TER SEZONSKA OPRAVILA OPRAVLJATI V SKLADU Z NAČRTOM TER SEVEDA SPROTNIMI POTREBAMI. Z učenci lahko ustvarite trajnosten vrt, ki bo vsem sodelujočim nudil poligon za trajnostne izkušnje ter obilen pridelek. Urnik poletnega dežurstva: Pripravili smo preprost osnutek urnika, kamor se lahko učenci ali drugi prostovoljci vpišejo za poletno delo na šolskem vrtu. Priporočamo, da vsak teden sodelujejo Priloga 4: vsaj 3 učenci oziroma prostovoljci. Poletno dežurstvo se začne 25. junija ter Urnik poletnega konča 31. avgusta. V stolpec dežurstva Opombe/Naloge lahko vpisujete opravljene vrtnarske aktivnosti, kot so zalivanje, pletje, obiranje pridelkov. Urnik lahko pripravite tudi v digitalni obliki, kar bo omogočalo enostavno vpisovanje in spremljanje aktivnosti na vrtu. 11. POGLAVJE Setveni koledarček Setveni koledarček je ključno orodje za načrtovanje vrtnarskih aktivnosti skozi leto. Učiteljem in učencem omogoča, da spoznajo, kdaj in kako sejati različne vrtnine, ter spodbuja bolj optimalno načrtovanje in uspešnejšo rast rastlin na urbanem šolskem vrtu. Za vas smo pripravili 55 osnutek setvenega koledarčka , kamor z učenci za vsako vrtnino posebej vpišite čas sejanja, razmik med semeni in razmik med vrstami. Podatke poiščite v priročniku, spletu, pri starših, starih starših, sosedih ali lokalnih kmetih. V duhu aktivnega učenja naj učenci sami raziščejo, kdaj in kako se sejejo rastline, ter tako razvijajo veščine načrtovanja in odgovornosti. Priloga 5: Setveni koledarček 12. POGLAVJE Priprava grede Priprava grede je pomemben del vsakega šolskega vrta in odlična priložnost za vključitev učencev v praktično učenje o naravi in vrtnarjenju. Učenci skozi proces priprave grede spoznavajo osnove vrtnarjenja ter razvijajo spretnosti, kot so načrtovanje, skrb za zemljo in opazovanje naravnih procesov. Preden na vrtu začnete s fizičnim delom, se z učenci najprej 57 posvetite načrtovanju. Učence spodbudite, da skicirajo načrt vrta in določijo prostor za gredo. Skupaj premislite, kje bo greda, kako velika bo, ali jo boste ogradili, boste med gredicami naredili potke. Učenci lahko narišejo grede in poti ter vključijo tudi klopce, ptičje hišice ali hotele za žuželke. Skupaj se dogovorite, katere materiale boste uporabili za robnike (les, kamen, reciklirani materiali ipd.), ki bodo popestrili vizualni izgled vrta, hkrati pa ga zaščitili pred zunanjimi dejavniki. Preprosta greda 12.1 Preprosta greda je odlična izhodiščna točka za delo z mladimi vrtnarji. Uporabite metodo s kartonom ali časopisi, ki jih položite neposredno na travo ali zemljo. Na to plast nato nasujte približno 40 cm kakovostne vrtne zemlje, pomešane s kompostom. Karton ali papir bo preprečil rast plevela, medtem ko bo zemlja nad njim postala rodovitna in primerna za sajenje. Takšna greda ne zahteva prekopavanja, zato je primerna tudi za mestna okolja, kjer so tla lahko zelo zbita. Učencem lahko naročite, naj vsak izmed njih od doma prinese kos kartona ali časopis. Na vrtu jim nato pokažite, kako pravilno razporediti karton in dodati zemljo. Pri tem naj učenci mešajo zemljo in kompost ter poskrbijo za enakomerno razporeditev po površini. Jesenska greda 12.2 Jesenska hitra greda je primerna, ko želite gredo pripraviti hitro in učinkovito, brez odstranjevanja trave ali plevela. Na označeni površini pokosite travo in jo shranite za kasnejšo uporabo. Nato razprostrite karton, časopis ali staro tkanino. Na to plast dodajte kompost, pokošeno travo in kuhinjske odpadke, kot so olupki ali ostanki zelenjave. Vse skupaj pokrijte s plastjo suhega listja ali vej. Plast bo do pomladi razpadla in postala bogata podlaga za sajenje. Učenci naj sami naberejo suho listje in veje, ki jih uporabite za zaključni sloj plasti. Skupaj z njimi lahko na vsake toliko časa preverjate, kako poteka razgradnja materiala ter jih spodbujate k opazovanju sprememb v strukturi tal. 58 Zeleno gnojenje 12.3 Zeleno gnojenje je pomemben del vrtnarjenja, saj pomaga obogatiti zemljo in izboljšati njeno strukturo. Rastline, kot so ajda, detelja ali grašica, rastejo hitro in preprečujejo rast plevela. Ko jih pokosite in vdelate v tla, s tem tlom dodate dragocene organske snovi in pripomorete k njihovemu zdravju. Z učenci delite prednosti zelenega gnojenja in jih vključujte v proces setve rastlin ter samega gnojenja z njimi. Oblikovanje gred in 12.4 robnikov Oblikovanje robnikov okrog grede lahko predstavlja zabaven in ustvarjalen projekt za učence. Uporabite reciklirane materiale, kot so stara keramika, pnevmatike ali lesene deske, in z učenci ustvarite unikatne robnike, ki bodo gredam dali poseben videz. S tem ne boste zgolj izboljšali izgleda vrta, temveč boste tudi preprečili širjenje plevela in zaščitili gredice. Učence spodbujajte, da sami zberejo materiale za robnike. Doma ali v lokalni skupnosti naj poiščejo stare predmete, ki jih lahko ponovno uporabijo. Naj obrobe za grede ustvarijo sami, uporabijo lahko tudi naravne materiale, kot so kamni in les. To jih bo spodbudilo k ponovni uporabi materialov in kreativnemu razmišljanju. Oznake za grede 12.5 Označevanje gred in rastlin v šolskem vrtu je pomembno tako za organizacijo vrta kot tudi za učence, ki se s tem učijo prepoznavanja rastlin, razvijajo občutek za red in sledijo napredku rasti posamezne vrtnine. Če učenci vejo, katera rastlina raste v gredi, lahko lažje sledijo spremembam v rasti ter se naučijo, kako okoljski dejavniki vplivajo na rastline. CVETLIČNI VRT Oznake gred in vrtnin predstavljajo tudi dobro didaktično priložnost 59 za učitelje. Lahko jih uporabite za različne vrste rastlin, opazovanje rasti ter primerjanje različnih rastnih pogojev. UČENCE VKLJUČITE V CELOTEN PROCES OZNAČEVANJA, OD IZBIRE MATERIALA ZA OZNAKE DO SAME IZDELAVE OZNAK IN POSTAVITVE LE-TEH NA GREDICE. PRI TEM SPODBUJAJTE NJIHOVO KREATIVNOST IN PUSTITE DOMIŠLJIJI PROSTO POT. Izdelate lahko zgolj oznake s poimenovanjem gredice (na primer »Sadna gredica«, »Zelena gredica«, »Rožice«) ali pa izdelate oznake za posamezno vrtnino in ji dodate še nekaj značilnosti rastline. PRIPRAVILI SMO NEKAJ PREDLOGOV ZA OZNAČEVANJE GRED IN RASTLIN: Lesene oznake (kuhalnice, količki, ploščice …) Enostaven način označevanja gred in vrtnin je uporaba lesenih oznak. Učenci lahko na les s flomastrom, kredo, tempera barvicami ali vodoodpornimi pisali napišejo ime, nato pa oznake preprosto zabijejo v zemljo. Kamnite oznake Učenci lahko za oznake uporabijo večje ploščate kamne, na katere z vodoodpornimi barvami napišejo imena rastlin. Učenci naj kamne sami dekorirajo. Oznake iz recikliranih materialov Učence spodbudite k razmišljanju, katere reciklirane materiale oziroma predmete bi lahko uporabili za oznake gredic. Razmislite o steklenih kozarcih za vlaganje, steklenicah, plastičnih posodah, starih pločevinkah ali keramičnih ploščicah. Z uporabo takšnih materialov učenci razvijajo zavest o ponovni uporabi in trajnostnemu ravnanju. 60 Oznake iz naravnih materialov Učence lahko spodbudite, da material za oznake najdejo kar v okolici šole. Pozorni naj bodo na veje in vejice, iz katerih lahko naredijo okvir, nato pa naj nanj prilepijo kos kartona, na katerem je napisana ali narisana določena vrtnina. Podobno lahko uporabijo tudi lubje. Če naberejo večje kose, jih lahko uporabijo za podlago ter nanjo z vodoodpornimi pisali napišejo ime vrtnine. Uporaba QR kod Če želite v vrtnarjenje vpeljati še malce digitalne pismenosti, na spletu ustvarite QR kode s povezavami na spletne strani o vrtninah. Na oznake dodajte QR kode, ki učence vodijo do preverjenih povezav, na katerih bodo našli osnovne informacije o rastlini. Visoke grede 12.6 Visoke grede predstavljajo eno najbolj praktičnih rešitev za urbane šolske vrtove, saj učencem omogočajo lažji dostop in opazovanje rastlin ter zmanjšujejo potrebo po fizično napornih opravilih. Ker omogočajo nadzor nad kakovostjo tal, so visoke grede še posebej primerne za območja, kjer so tla manj rodovitna, kar pogosto velja za mestna območja. Poleg tega visoke grede ponujajo možnost poučevanja in učenja o trajnostnem vrtnarjenju, saj jih lahko izdelate iz naravnih ali recikliranih materialov in jih napolnite z organskimi sloji, ki skrbijo za rodovitnost in zdravje prsti. 12.6.1 61 Prednosti visokih gred VISOKE GREDE V URBANEM ŠOLSKEM VRTU PONUJAJO ŠTEVILNE PREDNOSTI: 1. Prilagodljiva višina: gredo lahko prilagodite glede na potrebe učencev, kar omogoča enostavnejše obdelovanje rastlin in boljši dostop do njih. To še posebej pomaga mlajšim učencem ali učencem s posebnimi potrebami. 2. Boljša kakovost tal: s polnjenjem visoke grede s sloji komposta, organskimi odpadki in zemljo lahko ustvarite popolno mešanico tal za različne rastline. 3. Zgodnejše vrtnarjenje: ker organske snovi med razkrajanjem oddajajo toploto, se zemlja prej segreje in omogoča, da začnete s sejanjem in sajenjem prej kot na osnovni zemlji. 4. Manj dela: ni vam treba prekopavati ali dodatno gnojiti. Če boste uporabljali zastirko, bodo tla ostala zdrava in rodovitna. 5. Voda: voda na površini ne zastaja, zato obstaja manjša možnost za razvoj gnilobe; na drugi strani pa visoka greda v notranjosti zadrži dovolj vlage, tako da je le-ta rastlinam na voljo tudi v vročih, sušnih dneh. 12.6.2 Izdelava visoke grede IZDELAVA VISOKE GREDE JE LAHKO PRAKTIČEN IN ZABAVEN PROJEKT ZA UČENCE. Z USTREZNIMI MATERIALI LAHKO ZGRADITE GREDO, KI BO V UPORABI VRSTO LET, OBENEM PA BOSTE UČENCEM PREDSTAVILI OSNOVE VRTNARJENJA, TRAJNOSTNE PRAKSE IN UPORABO ORODIJ. Za izdelavo preproste visoke grede potrebujete: 1. lesene deske (idealna sta macesnov ali smrekov les), 2. žičnato mrežo za zaščito pred voluharji, 3. vijake, kotnike in druge pritrdilne elemente, 4. nepremočljivo folijo za zaščito lesa pred vlago, 5. organski material (veje, listje, kompost) in vrtno zemljo. Postopek izdelave: 62 1. Izberite primeren prostor: najprej na šolskem dvorišču poiščite sončno lego, kamor boste postavili gredo. Priporočljivo je, da učence vključite v izbiro prostora, saj bodo tako razvijali sposobnost načrtovanja in razumevanja potreb rastlin. 2. Sestavite ogrodje: učenci naj pomagajo pri sestavi lesenega okvirja. Deske zložite v obliko pravokotnika in jih pritrdite s kovinskimi vijaki. Poskrbite, da bo okvir stabilen in vodoraven. 3. Zaščitite dno: položite mrežo za zaščito pred škodljivci. Tako boste preprečili, da bi škodljivci, kot so voluharji, poškodovali korenine rastlin. 4. Polnjenje grede: zgradba visokih gred temelji na več plasteh, ki omogočajo zadrževanje vlage in počasno razgradnjo. Priporočamo, da učenci visoko gredo napolnijo z naslednjimi sloji: Zgornji sloj naj bo kakovostna vrtna zemlja, pomešana s kompostom, pripravljena za sajenje. Srednji sloj naj bo organski material, kot so zeleni rastlinski odpadki, pokošena trava, listje in manjši ostanki rastlin. Spodnji sloj naj bo sestavljen iz debelejših organskih odpadkov, kot so veje, sekanci ali debelejša stebla rastlin. Ti materiali ustvarjajo drenažo in zagotavljajo, da voda ne zastaja. S POLNJENJEM GREDE LAHKO UČENCEM POJASNITE POMEN RAZPOREDITVE MATERIALOV V GREDI IN JIM RAZLOŽITE, KAKO RAZLIČNI SLOJI PRIPOMOREJO K ZADRŽEVANJU VLAGE IN SPROŠČANJU HRANIL. LAHKO JIH SPODBUDITE, DA DOMA ZBIRAJO ORGANSKE MATERIALE (KOT SO SUHO LISTJE) IN JIH PRINESEJO NA ŠOLSKI VRT. 12.6.3 Izbira rastlin Priporočene rastline za visoke grede: Pri izbiri rastlin za visoke grede je pomembno upoštevati lokacijo grede ter potrebe rastlin po svetlobi in vlagi. Zelenjava: paradižnik, V visoki gredi je zemlja običajno bolj paprika, solata, fižol, suha kot na klasičnih gredicah, zato kumare. izberite rastline, ki dobro prenašajo Zelišča: bazilika, toplejša in bolj suha tla. Učitelji rožmarin, meta, timijan. učencem dovolite, da sami izberejo nekaj rastlin, ki jih bodo posadili v gredo. Na ta način bodo bolj vpleteni žametnice, sončnice. Cvetlice: ognjič, v proces in bodo za rastline skrbeli z večjim zanosom. 63 Visoke grede so izjemno uporabno orodje za vzgojo in izobraževanje na urbanih šolskih vrtovih. Ne samo, da so praktične in enostavne za vzdrževanje, učencem tudi omogočajo, da se vključijo v trajnostne vrtnarske prakse. Z vključevanjem učencev v vse faze priprave in skrbi za grede boste ustvarili okolje, v katerem se bodo učili skozi izkušnje in razvijali odgovoren odnos do pridelave hrane in samooskrbe. Vrt v lončkih 12.7 V MESTNEM OKOLJU JE ENA IZMED NAJVEČJIH TEŽAV, ZARADI KATERE UČITELJI POGOSTO CELO OPUSTIJO IDEJO O ŠOLSKEM VRTU, POMANJKANJE PROSTORA. PROSTORA NI NITI ZA KLASIČNI VRT NA OSNOVNI ZEMLJI NITI ZA POSTAVITEV VISOKIH GRED. KAJ SEDAJ? NIČ ZATO. URBANI ŠOLSKI VRT LAHKO USTVARITE KAR V LONČKIH. 12.7.1 Prednosti vrta v lončkih 1. Prilagodljivost: lončke lahko postavite na Vrtnarjenje v sončne površine, balkone, terase, stopnice ali lončkih ima številne okenske police. prednosti, še 2. Možnost premikanja: rastline v lončkih lahko posebej za mestne enostavno prestavljate glede na sončno šole, kjer ni veliko svetlobo ali vremenske pogoje. prostora. 3. Učenje o potrebah rastlin in rasti: učenci lahko spremljajo različne pogoje za rast (voda, svetloba, hranila) in primerjajo rast rastlin v različnih lončkih. 12.7.2 64 Izbira lončka za vrtnarjenje Posode oziroma lončki za rastline so lahko različnih oblik in velikosti ter izdelani iz različnih materialov. Pomembno je, da so posode dovolj velike, da rastline dobijo dovolj prostora za korenine, ter da imajo drenažne luknje za odtekanje odvečne vode. KAJ VSE POLEG KLASIČNIH KUPLJENIH CVETLIČNIH LONCEV LAHKO UPORABITE? Glinene posodice ali stari lonci: So estetsko privlačni in trajnostni, saj omogočajo ponovno uporabo starih predmetov, ki bi jih sicer zavrgli. Keramične ali plastične posode: V lončke za vrtnine lahko predelate vsakdanje predmete. Učencem lahko pokažete, kako pomembna je reciklaža in kako lahko s kreativnostjo za stare stvari poiščejo nov namen. Drevesna debla in veje: Iz večjih kosov drevesnih debel ali vej lahko izdolbete prostor za rastline, s čimer boste učence povezali z naravnimi materiali. Avtomobilske ali kolesarske gume: Stare gume lahko uporabite kot posode za sajenje. Prebarvane ali celo okrašene postanejo zanimive posode za vaše vrtnine. Odsluženi predmeti: Učencem naročite, naj od doma prinesejo stare predmete, ki bi jih lahko po njihovem mnenju uporabili kot lončke za rastline. S tem boste spodbujali trajnostno razmišljanje celotne družine. Dejavnost lahko povežete z likovnim poukom, kjer učenci okrašujejo ali barvajo posode. 12.7.3 65 Oblikovanje vrta v lončkih PRI OBLIKOVANJU VRTA V LONČKIH JE POMEMBNO, DA RASTLINE POSTAVITE NA LOKACIJE, KJER BODO PREJELE DOVOLJ SVETLOBE IN BODO ZAŠČITENE PRED NEUGODNIMI VREMENSKIMI POGOJI. PRAV TAKO JE SMISELNO LONČKE POSTAVITI TAKO, DA SO UČENCEM DOSTOPNI, DA LAHKO OPAZUJEJO RAST RASTLIN TER ZANJE SKRBIJO. Nekaj nasvetov za oblikovanje oziroma organizacijo lončkov: 1. Skupine rastlin: lončke z rastlinami, ki imajo podobne potrebe po vodi in svetlobi, postavite skupaj. Tako bo oskrba enostavnejša, učenci pa bodo lažje razumeli, katere rastline potrebujejo podobne pogoje. Lončke organizirajte tako, da bodo učenci lahko 2. Postavitev po višini: spremljali spremembe pri rastline, ki so višje, postavite v »zadnji del vrta«, manjše rastline začetku naj učenci posameznih rastlinah. Na pa spredaj. To učencem omogoča jasen zabeležijo začetno višino pregled nad vsemi rastlinami. rastlin in jo nato tedensko spremljajo. 3. Barve in oblike: popestrite svoj vrt v lončkih in uporabite lončke različnih barv in oblik. Učencem dovolite, da lončke okrasijo z barvami in različnimi vzorci, kar bo vrtu dodalo edinstven videz. V LONČKIH LAHKO POSEJETE ALI POSADITE RAZLIČNE RASTLINE, OD ZELENJAVE IN ZELIŠČ DO CVETLIC. POMEMBNO JE, DA IZBERETE RASTLINE, KI SO PRIMERNE ZA GOJENJE V LONCIH IN NE POTREBUJEJO PREVELIKE KOLIČINE ZEMLJE. Priporočamo naslednje rastline: Zelenjava: Učitelji učence spodbudite, paradižnik, paprika, solata, rastline za lončke, saj njihove korenine rastlin, ki jih bodo posejali ali posadili v svoje lončke. ne potrebujejo veliko prostora. redkvice, grah in bučke so idealne da sami izberejo nekaj Tako se bodo počutili bolj povezane z vrtom in bodo Zelišča: za rastline skrbeli s še večjo bazilika, rožmarin, meta, timijan in origano rastejo dobro tudi v manjših odgovornostjo. lončkih in so idealni za urbani šolski vrt. Cvetlice: ognjič, žametnice in marjetice so privlačne cvetlice, ki bodo vrtu v lončkih dodale barvo in privabile opraševalce. 66 Krompir v