CELJSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
LETO IIL
Štev. 26
1. 7. 1950
CELJE
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
Pripravimo se na žetev
Topli jiuaijski dnevi so spremenili
barvo naših žitnih polj. Blagodejno pi-
hljajoči veter valovi zoreče žito, ki se
od daileč dozdeva kaikor ziartjo morje. Žito
dozoreva — žetev bo tukaj! Ob tej be-
sedi se vzrado&ti vsakdo, ki je marljivo
oral i)n sej al, sedaj pa vidi pred sabo
plod svojega dela — nov kruh.
' Posebno vidno 2x>ri žiito predvsem v
Savinjiski dolini, kjer so prodna zem-
ljišča in je suša v prvi polovici jttnija
mnogo vplivala na zgodnjo zoritev žit.
Ječmen je v Savinjski dolini po večini
že požet V ostalih bolj hri'bovitih pre-
delih pa se bo prva žetev ječmena pri-
čela šele prihodnje dni.
Toda zelo naglo dozorevajo tuidi osla-
la žita. 2^ev pšenice je pred nami. Za
to delo je potrebno vsekakor dobre in
eflcrbne priprave, še bolj kakor je bilo
za košnjo. Marsikdaj gleda kmet-za-
družnik skoraj z obupom na temne o-
blake, ki ise zibirajo na netou, sredi
vročih judiaskih dni. Zaito je potrebno,
da spravimo zrelo žito hitro, kajti to
bo naš kruh prihodnjega leta.
V kmetijsko delovnih zadrugah, ki
imajo ždtokosalnice, bo delo potekalo do-
kaj zadovoljivo. Treba bo le takoj pre-
gledati, če so vsi stroji v uporabnem
stanju, da bodo v trenutku potrebe že
pripravljeni, ne pa da bi šele ta'krat
i^ali sitroikovnjaka, da bi stroj U's|poso-
bil za delo. Tudi vse ostaile priprave k
temu je treba pregledati Pri snopo-
veznikih, če naprava za vezanje deluje,
če je dovolj vrvice na razpolago, če so
vsi strojni deli naoljeni itd. Posebno
važno pa je, da upravljanje takega stro-
ja poverimo res strokovnjaku, da stroj
obvarujemo pred morebitnima nepo-
trebnima okvarami zaradi neznanja
osebe, ki upravlja z njim.
Kmetijsko 'delovne zadruge kakor tudi
kmetje morajo pri tem delu pristofpiti
drug drugemu v pomoč, posebno še tam,
kjer bodo delo s strojem prej končali,
drugje pa bi žetev čakaia zaradi po-
manjkanja delovne sile in potrebnih
strojev. V tem nikakor ne smemo gle-
dati samo svojo korist, ampak korist
skupnosti, da bo s trudom pridelani
kruh hitro in pravočasno spravljen na
varno pod streho.
V predelih, kjer pač ne bo mogoče
opraviti žetev s stroji, je nujno, da s4
že sedaj osiguramo potrebno število ža-
njic, ki bodo žetev opravile ,po naši tra-
dicionalni navadi, s kosami dn srpa. Pri
takem delu so pač najbolj viidni uspehi
brigadno desetinskega dela, kajti tudi
tukaj velja načelo, da »v skupnosti je
moč«. V primerih, kjer bi biHa pravo-
časna žetev v nevarnosti, bo pač nujno
potrebno, da priskočijo na pomoč mno-
žične organizacije, posebno Fronta je
dolžna pomagati v takih primerih, ka-
kor tudi sindikalne organizacije raznih
ustanov in podjetij.
Z žetvijo nikaikor ne smemo predolgo
čakati, da bi nam žito prezorelo, kajti
v takem stanju se pri spravljanju mno-
go osuje in s tem je po nepotrebnem
pridelek mnogo manjši, kar je seveda
škoda nas vseh.
Paziti moramo tudi, da ne pomešana
raznih semenskih vrst žit. To morajo
paziti še posebno oni kmetje-zadružni-
M, ki jim je žito priznano kot semensko
blago. Ce se pri žetvi ne pazi in se po-
meša med seboj z dveh različnih parcel
ali celo vrst, tedaj je selekcijska vred-
nost žita uničena in ni več priznano
semensko blago. Pomešanega žita ne
moremo uporabljati za seme, s katerim
bd hoteli vzgojiti čisto in dobro žitno
vrsto.	L. J.
Nabrusimo kose, že klas dozoreva . . .
DRUGI VPIS LJUDSKEGA POSOJILA •
ponovni dokaz trdne volje naiih narodov
za zgraditev lepše bodočnosti
z neomajnim zaupanjem v naše dr-
žavno vodstvo, bodo naši narodi vpisali
že drugo ljudsko posojilo v prvi Titovi
petletki. Da se delovno ljudstvo zaveda
važnosti ljudske pomoči državi pri iz-
polnjevanju planskih nalog, ni treba po-
sebej povdarjati, kajti tudi prvi vpas
Ijuidskega posojila je dovolj zgovoren
dokaz zavesti delovnega človeka. Pri
prvem vpisu so naši narodi presegli
razpisano vsoto za skoraj pol milijarde
dinarjev.
Cas, kdaj se ibo vpisovanje začelo še
sicer ni ibil objavljen, pravtafeo ni zna-
no kako dolgo Ibo vpisovanje trajalo.
Znesek, ki ga je razpisala Ljud^a
skupščina znaša tri miljarde dinarjev,
to je za pol miljarde dinarjev manj
kot leta 1948. Vendar zavoljo tega ne
smemo držati rok navzkrižem. Da se
bomo izognili napak iz 1948 nam lahko
bogato služijo takratne izkušnje. Sin-
dikalne podružnice, frontne organiza-
cije in zjdruženje obrtnikov in aktivisti
na vaseh se bo^ morali letos bolj pri-
praviti, da ne bo zmešnjav in prehude-
ga tekanja v času vpisovanja.
Nedvomno je med ljudmi letos manj
denarnih srecfetev, kot jih je bdlo takrat
ob i>rvem vpisu. Predmetov široke po-
trošnje je več kot takrat in Ijuidje lažje
spravijo denar v promet. Poleg tega je
Narodna banka zabeležila, da je tudi
število vloženega denarja v hranilnici
naraslo. Treba je torej stremeti za tem,
da se za vpis zajame slehernega držav-
ljana, kajti čim več vpisnikov bo, tem
manj občutne vsote bodo dali ix)sa-
mezniki, da končno lahko izpolnimo, pa
celo preseženmo razpisano posojilo.
Nekaj je treba že* naprej opozoriti
vpisnike in ljudi, ki bodo na vpisnih
mestih. Morda se bo zgodilo, da ho kdo
hotel iz hranilne knjiižice preknjižiti
vsoto denarja v posojilo. Tak postopek
je treba gledati kot špekulacijo? Za-
kaj? Zato, ker edino država pri ljud-
skem posojilu nudi tako visoke otoresti
(8%), medtem ko obresti hranilnih vlog
dosežejo največ 5%. Namen ljudskega
posojila torej ni, preknjižiti že naložene
vsote, temveč sprostiti razpoložljiv de-
nar, ki brez koristi leži pri ljudeh in ga
izrc^ti v promet, v korist izgradnje so-
cializma.
Nič manj budno pa spremljajo zače-
tek in pripo-arve na vpis našd sovražniki.
Informbirojevci bodo skiišaU dokazova-
ti, češ da so imeli prav, da petletnega
plana ne bomo mogli uspešno izpolniti.
Njim v odgovor je treba povedati, da je
ljudsko posojilo bilo že v naprej pred-
videno, in da so tudi oni razpisali že
večkrat ljudsko posojilo. Tudi zahodna
reakcija bo poizkušala prikazovati fi-
neuično krizo v Jugoslaviji in bo pri tem
trdovratno molčala, da je tudi Anglija
letos razpisala ljudsko posojilo za ob-
novo rudnikov, pri čemer navaja Ijudi^
da podprejo kapitalizem s svojimi pri-
hranki.
Domači razdiralni elementi bodo ver-
jetno ljudem govorili, kakor so to delali
že pri prvem vpisu, da je vpisovanje z
drugo besedo nekak poklon in da vpis-
nik ne bo nikoli dobil denarja naiziaj.
Pri tem navajajo nešteto vrst posojil v
bivša Jugoslaviji, ki so v resnici šla po
vodi. Tudi njim danes lahko odgovori-
mo, da so njihove besede neresnične
iin razdiralne. Narodna toanka je v času
od prvega vpisa pa do danes izplačala
veliko vsoto obresti, amortiziranih ob-
veznic in premij v znesku 1,425.485 din.
V nekaterih sindikalnih podružnicaih
so že govorili o drugem ljudskem po-
sojilu. Ponekod so delavci obljubili ze-
lo visoke vsote. Med prvimi, kjer so
naredili povprečen plan, je bila sindi-
kalna podružnica Narodne banke. V
Narodni banM so že pri prvem posojilu
bili najboljši med filijalami v Slove-
niji. Za uspešno poslovanje in vzoren
red so dobili prehodno zastavo v trajno
last. Preteku petek so imeH sestanek,
kjer so odločili, da bodo dali najmanj
50.000 din za posojilo. To obljubo so
dali samo oni, ki so v podjetju, brez
tistih, ki so na tečajih in dopustu.
Najbolj so 'se dosedaj postavili iisltiž-
benci Kmetijskega poverjeništva OLO
Celje-okolica. Na poverjeništvu je 25
uslužbencev, ki so sklenili, da bodo
vpisali 88.0G0 din, kar znaša povprečno
na enega 3.5-20 din. Velike vsote so
obljubili tudi Glostinci in celjski želez-
ničarji. Člani sindilcata Narodne ban-
ke so napovedali tekmovanje vsem sin-
dikalnim podružnicam v Celju za čim
hitrejšo in popolnejšo izvedbo ljudske-
ga posojila.
Celjski železničarji tekmujejo
pri vpisu ljudskega posojila
Železničarji postaje Celje, zbrani na
množičnem sestanku, dne 26. junija, so
obravnavali važna vprašanja.
Na sestanku je bilo podano kratko
poročilo zunanjih in notranjih politič-
nih dogodkov. Govorili so o važnosti
novega zakona o delavskih svetih ter
o vpisu ljudskega posojila, ter delovni'
dLscipfini uslužbencev samih, ki je nuj-
no ipotrebna pri izgradnji socializma.
Na tem sestanku so si zadali železni-
čarji obvezo vpisati 250.000 din ljud-
skega posojila, podružnici Kiirilnice in
podružnici za Gradnje pa so napovedali
tekmovanje v naslednjih točkah:
1. Katera od teh podružnic 'bo do-
segla večji odstotek vpisa pri čla-
nih 'podružnice dn 2. katera podružnica
bo časovno poprej izvršila obvezo vpisa
ljudskega posojila.
Obveze sprejete na sestanku doka-
zujejo, da so naši železničarji jedro
borbenega delavskega razreda Sn da
boido sprejete obveze tudi presegli^ da
bo naše delovno ljudstvo zmagalo v ve-
likem boju za socializem.
Uspehi lokalnega gospodarstva
v okraju Celje - okolica
Lokalno gospodarstvo okraja Celje-
okotica, katerega delen piiikaz bo za-
jela razstava, ki bo v dneh od 1. do
9. julija v prostorih gimnazije v Žal-
cu, živi in se razvija po načelih in
smernicah, ki jih daje naše državno
vodstvo. Delovnti kolektivi sedmih in-
dustrijskih ter preko 150 državnih kra-
jevnih podjeltij se zavedajo nalog, ki so
XX>stavljene pred njih.
Tudi Okrajni ljudski odbor, ki vodi
preko poverjeništva za lokalno indu-
strijo in oibrt podjetja okrajnega po-
mena ter nudi pomoč pri vodstvu kra-
jevnih podjetij, se zaveda nalog, ki so
postavljene pred njega ter jih rešuje na
najboljši in najpo^jnegšd način.
Od sedanjih desetih industrijskih obra-
tov je prevzefl ob priliki nacionalizacij
7 obratov telcstilne in kovinske stroke,
lesno industrio ,pa je ustanovil v letu
1948. Obrati kovinske industrije so bili
zapuščena, v neprimernih, nehigijenskih
prostorih — popolna sMka zanemarje-
nih kapitalističnih malih obratov. Ve-
liko dela in denarja je balo vloženega
iza izboljšanje teh obratov. Uspeh ni iz-
ostali 1 Nova »Kladdvanna« v Vliitanju je
sodoben socialističen obrat, okrajno
podjetje^ljedelskih strojev v Šentjur-
ju je nameščeno v lasitni, modemi zgrad-
ba. V tekstilno ix>d|jetje »Volna« Laško,
Tekstilno tovarno Sentpeter ter v To-
varno volnenih odeg Skofja vas je bilo
pravtako vloženih veliko dnvesticij.
Obrati so se povečali, higienske prilike
izboljšale, sledovi zaostalih obratov so
se izbrisali.
In lesna industrija? Iz žage, dveh mi-
zarskih in kolarske delavnice se je or-
ganizirala močna lesna industrija, ki
sicer še danes obratuje v štirih ločenih
obratih, toda že drugo leto bo namešče-
na v novih prostorih, bodočem lesnem
kombinatu našega okraja, saj ima prav
lesna industrija pri nas najpovoljnejše
pogoje za obstoj in vispešen razvoj —
suTcvineko bazo.
Res je, da bo treba še ogtroanno de-
la za iztooGjšanje delovnih pogojev v teh
indujtsrijskih obratih, toda ob .pravil-
nem sodelovanju s sindikalnimi in par-
itijskimd organizacijami podjetij bodo
rešene vse naloge.
Največ dela bo treba posvetita orga-
nizaciji in izboljšanju poslovanja kra-
jevnih podjetij. Novi krajevni ljudski od-
bori eo .bili postavljeni po prevzemu 'Pos-
lov pred veliko nalogo; izboljšati lokal-
no gospodarstvo svojih področij, izbolj-
šati predvsem poslovanje krajevnih
podjetij, ki so se marsikje razvijala po-
polnoma stihisko, nenačrtno.
Kako dzbolšati, kako urediti ta .pod-
jetja? Predvsem s pravilnim operativ-
nim vodstvom, uporabljajoč pri tem
orožje: plan, evidenca, kontrola! Pover-
jeniištvo za lokalno industrijo in obrt
je priredilo tečaj za poverjenike KLO,
na katerem se je z njimi dolbro pogovo-
rilo, kako uporbaljati to orožje, kako
i^ajati operativo nad podjetji. Nadalje
je priredilo dvomesečni tečaj za knjigo-
vodje fcrajevn'ih podjetij, zavedajoč se, da
brez knjigovodstva ni sodallističnega
podjetja. Uspeh je bil dober. Ustano-
vilo se je takoj po zaključku tečaja de-
vet knjigovodskih centrov, M deklo že
dobro firnkciondrajo ter bodo polletni
zakljtički poslovnih knjig izvršeni slco-
raj v vseh krajevnih podjetjih. Prav-
tako skuša pojasmti tajnikom KLO, ki
so te dni na tečaju, k^co izvajati ope-
rativno vodstvo nad podjetji krajevne-
ga pomena. Pojasnjuje se jim letošnja
osnovna naloga ljudeh odborov v po-
gledu lokalnega gospodarstva: organi-
zacijsko utrditi obstoječa podjetja, da
bodo postala sodal-istična v pravem po-
menu besede, zavedajoč se pri tem, da
nosi vsako krajevno podjetje del bre-
mena petletnega plana, katerega je
tretba doseči in .preseči. Pojasnjuje se
jim v grobih obrisih tudi finančno po-
slovanje, predvsem razdelitev in upo-
raba dobičkov krajevnih .podjetij, ki so
se dosedaj upvorabljali v vse mogoče
svrhe, samo za dvig lokalnega gospo-
darstva ne. Prav tako se jim pojasnjuje
pomen obrtništva ter njegove naloge,
pobijanje špekulantstva in šušmarstva,
kontrola nad razvijanjem privatnega
obrtništva ter nudenje pomoči delov-
nim obrtnikom. Govori se njim o izko-
riščanju lokalnih -virov surovin, usta-
navljanju uslužnostnih podjetij itd.
Poverjeništvo za lokalno industrijo in
obrt ima v načrt.u izvesti še letos daljši
tečaj za vse upravnike gospodarskih
podjetij, na katerem ibi se naj obrav-
navale vse njihove gospodarske naloge,
da bodo dokončno zavrgli i>rikticisti-
čen na&n vodenja podjetij ter postali
perspektivni, poznavajoč ibodoče naloge
našega lokalnega gospodarstva.
S takšnim delom olo-ajnega in krajev-
nih ljudskih odborov tx>mo v pogledu
lokalnega gospodarjenja storili občuten
korak naprej. Ne smejo pa nas uspa-
vati trenxiitni uspehi, ampak prav ti mo-
rajo biti pobuda k še .boljšemu delu.
Izvajati pač moramo naslednji sklep:
če hočemo na področju lokalnega go-
spodarstva odločno stopiti naprej, tedaj
se moramo resno spustiti v borbo z
vsemi pomanjkljivostmi in težavami.
Zares moramo v vsem obsegu razumeti
pomen lokalnega gospodarstva; to po-
meni, da moramo lokalno gospodairstvo
razumeti kot tisto področje naše dejav-
nositi, na katerem se morajo najprej po-
kaizaiti materialni rezultati socialistične
graditve za ljudske množice.
Delovni kolektiv Železarne v Storah
z navduienjem pozdravlja zakon
o upravljanju podjetij
Udarniki, novatorji, racionalizatorji,
tehnično osebje, uslužbenci, sindikalni
in partijski aktivisti Železarne Store so
27. junija na svečani konferenci spre-
govorili o novem zakonu, ki nam izroča
v upravljanje vsa gospodarska pod-
jetja in ustanove.
»Z navdušenjem pozdravljamo novo
sprejeti zakon, ki predstavlja najvaž-
nejši zgodovinski akt v razvoju delav-
skega razreda Jugoslavije. V tem vidi-
mo edino pravilno pot upravljanja so-
cialistične imovine.«
Pripravljeni smo premagovati tudi
največje težave pri svojem delu. Z naj-
večjo požrtvovalnostjo in poletom si bo-
mo prizadevali, da bomo naše podjetje
kot najboljše podjetje v industriji črne
metalurgije, upravljali tako kot to pred
nas postavlja naša Partija in naš ljub-
ljeni voditelj, kovinar TITO. S tem ho-
čemo pred vsem svetom, predvsem pa
pred informbirojevskimi klevetniki do-
kazati in pokazati, kako se gradi res-
nično socializem.
Zvesti tradicijam naše slavne Par-
tije, ki je že pred leti izročila zemljo
v upravljanje delovnemu kmetu, z ve-
seljem sprejemamo v upravljanje svoje
podjetje. V dokaz, da pravilno pojmuje-
mo bistvo naše demokracije, bomo sto-
rili vse, da bo vpisovanje ljudskega
posojila poteklo v našem kolektivu z
največjim uspehom.
Obenem obljubljamo, da bomo pla-
menično peč dogradili vsaj en mesec
pred rokom, to je do 15. avgusta in s
tem pospešili odlivanje najtežjih valjev,
prepotrebnih za našo industrijo.
S ponosom tudi javljamo, da so da-
nes naši martinarji ob 6. uri zjutraj že
odllli prvi šarž za drugo polletje 1950.
Gradbeni delavci so izpolnili
polletni plan
Delovni kolektivi gradbenih podjetij
v Celju so se uvrstili med one, ki so
čaistno izpolnili nalogo I. polletja. Kot
prvi kolektiv »Beton« v Štorah je iz-
polnil nalogo že 10. jamija s 104%, za
njim sledi »Cegrad« Celje s 102,5%,
Ograd (OLO gradb. .podjetje) Celje
105,3%, »Betonova« Celjska gradilišča,
graddlišče Makole in Liboje, dne 20, 6.
je dizpolnil polletni plan kolektiv MLO
Pomožnih stavbenih obratov s 108%.
Med najboljšimi je obrat Slikarstvo s
120,1%, dne 22. 6. kolektiv Celjsikih
opekam, kateri je plan žgane proizvod-
nje izpolnil za 101%. Med obrati pred-
njačijo Bukovžlak 131%, Louibečna 114%
in Brežice 104%. Dne 24. &. je izpolnil
plan surove proizvodnje obrait Brežice
in Žalec, dne 26. 6. obrat Bukovžlak in
dne 27. 6. obrat Ljubečna.
Kljtub raznim težavam, M so se po-
javile, je plan pravočasno izvršen. K
temu je mnogo pripomogel popolni bri-
gadna način dela, boljša delovna disci-
plina in večji čut odgovornosti. Z bolj-
šo disciplino so se znatno izmanjšali
opravičeni in neopravičena izostanki.
Naslov udarnika je prejelo 210 delav-
cev, imajo sedeankratnega udarnika
Ribič Martina na gradilišču »Betona« v
Storah, petkratnega udarnika Bizjak
Franca az Gramoznice pri »Betonu« v
Celju, petkratnega udarnika Kacin Jo-
žeta iz MLO SUkariev dn petkratnega
udarnika Zgajner Rudolfa iz obrata Pe-
čarstva.
Kakor so pokazali svod elan pri delu
za izvTŠenje I. polletnega plana, tako
že govorijo o razpisanem ljudskem po-
sojilu. Do sedaj prednjačijo slčkarji, 25
delavcev omenjenega obrata se je ob-
vezalo da bo vpisalo 31.500 din ljudske-
ga posojila. Med udarniki so vpisali:
petkratni udarnik Kacin Jože 2.000 din,
trukra^tni udarnik Novak Kari 1.000 ddn,
enkratni udarnik Kovač Albin 2.000,
trikratni udarnik Podlesnik Franjo 2
tisoč din
F. F.
Okrajni razstavni odbor lokalne industrije in obrti OLO Celje-okolica
priredi od 1. do 9. julija 1950 v prostorih i^imiiazije v 2alcu
RAZSTAVO LOKALrfEGA GOSPODARSTVA
Razstava jc odprta vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 18. ure. Svečana
otvoritev bo v soboto 1. julija ob 17. urL ^ Prodaja izdelkov plana II.
55» okrepčilo preskrbljeno.	Vabi rarstavni odbor.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Stev. 26. — Stran 2.
Žene samozavestno volijo nove odbore
PVvi odbor, ki je izvedel voOLitve no-
vega odibora je bil Pristava. Dne 11. 6.
se je zbralo 52 žena na predvolivni se-
stanek. V njihovem odboru je 92 žena,
a od teh je 23 bolnih in starih žena.
Stari odbor AF2 skupmo z odborom
OF je sestavil kanidiidatno listo, ikatera
je biia ženam ptredHožena. 2ene so se
strinjale s celotnim odborom ter že-
Me, da se volitve kar izvedejo. Tako
je 'bil v Pristavi odbor soglasno iz-
voljen. Okraona aktivistka, tov. Cerar,
je tovarišicam prikazala gnusno gonjo
Informbiroda. Predsednik KLO Pristava
tov. Malko je po2jdravil žene ter med
drugim dejal, da dosedanji odbor ni
mogel tako uspešno delati, ker se je
tudi v tem kraju potikal bandit Palček
in so žene nasedale njegovim grožnjam
m besedam. PremaJo so se udeleže-
vale masovnih sestankov, kjer bi skup-
no reševale razne itežave in nalLoge.
Vendar niso bile popolnoma nedelavne.
Na Lužarovi diomačiji, katere gospodi-
nja je v .bolnici, so žene naredile 70
prostovoljnih ur, delale so pri ;popravilu
cest, sodelovale pri pregledu krompi-
riSč, pomagaile pri popisu jposejainih po-
vršin itd.
Sklenile so, da bodo pritegnile čim
več žena v članstvo OF, da bodo usta-
novile upravo socialnega fonda, zbirale
za starčke, organizirale ixxliteljske se-
stanke ter skrbele za napredek svojih
otrok.
V važkem ocJboru Gmajna ipri Voj-
ku, ki šteje 37 žena, se je zbralo v ne-
deljo 18. 6. 25 žena v hiši tov. Gorišek.
V imenu okrajnega odbora je žene po-
zdravila članica Izvršnega odbora tov.
Kristanova. Zene so si samozavestno
izvolile nov odbor, za predsednico tov.
Povše Justi, za sekretarko i)a Bostner
Anico. Diskusija je bila živahna. Tov.
ICrajnjčeva je tožila, da je premalo ma-
ščob, v prejšnji Jugoslaviji pa je bilo
vsega dovolj. Takoj jo je prekinila sta-
ra delavka Jamnišekova ter dejala;
»Kaj iboš rekla vsega dovolj — ja za
tiiste, ki so imeli denar. Jaz sem imela
5 otrok in sem hodila delat v tovarno,
pa niisem mogla zaslvižiti toliko, da ibd
bilo za kruh. Druge žene so mi nosile
od svojega kruha — pa ne belega, ki ga
je bilo dosti 'za tiste, ki so imeli denar,
ampak koruznega; nisem ga pojedla
sama, temveč sem ga hranila in ga ne-
sla po delu otrokom. Kaj boš tarnala
danes.
Jaz sem imela 5 otrok, pa me ni ni-
koli nihče vprašal ali jih imam v kaj
zaviti. Tudi mila je bilo, pa še poceni,
toda denarja ni bilo. Žensko delo je
bilo slabo plačano. Zdaj v enem dnevu
zaslužiš več, kakor prej ves teden«.
V nadaljnji diskusiji so žene želele ve-
deti kako bo z oddajo maščobe, kako je
z zakonom o spremembi starih pokoj-
nin, kako je z invalidninami. Se na
mnoga gospodarska vprašanja so žene
želele pogasnMa
Tov. Kristanškova jim je vsa vpra-
šanja pojasnila.
Nato so žene sprejele sklepe, da bodo
sklicevale redne mesečne seje, da bodo
imele 6 množičnih sestankov, da ibodo
ustanovile 3-člansko vzgojil komisijo
ter da bodo sodelovale pri vseh front-
nih akcijaih, predvsem pri obiranju
hmelja.
Tudi v Sv. Jederti nad Laškim so
žene v nedeljo 18. 6. volile. Sestanka se
je udeležilo 96 žena.
Volivno konferenco žena je pozdravil
v imenu ljudske oblasti predsednik
KLO tov. Krašek, v imenu OF pa sekre-
tar tov. Zogec. Konferenco je otvorila
dosedamja sekretarka tov. Hrasteljeva.'
Po izvolitvi delovnega predsedstva in
kandidatoe komisije, je podal politično
gospodarski referat sekretar OF tov.
Zogec. Tov. Stokovnik Nada je pred-
ložila kandidatno listo. Za predsednico
je bila izvoljena tov. Sipek Blza, za
sekretaidko pa Jelen Marija. Po Volitvah
so žene poslale protestno resolucijo CK
KPS v Ljubljano zaradi preganjanja
naših državljanov in. naših diplomat-
skih predstavnikov v deželah Informbi-
roja, predvsem v Češkoslovaški repub-
liki, pozdravno resolucijo Glavnemu od-
boru AFZ v Ljubljani in Okrajnemu
odSboru AFZ Celje-cikolaca.
Najboljši pri podjetju Povrtnina
bodo dobili zasluženo priznanje
Pocijetje »Povrtnina« ima lepe uspehe
v preskrbi Celj'sikega trga s sadjem in
zelenjavo. Ze lani je imelo 'podjetje
velike zasluge in prejelo zasluženo pri-
znanje. Pri tem pa so .pozabili pohvaliti
in nagradili iposameznike, ki so pri teh
uspehih imeli največ zaslug. Največ
krivde leži na tem, da ni bčlo sestan-
kov niti sej upravnega odbora sindikal-
ne podiružnice. Sele sedaj, ko so iz-
volili nov upravni odbor, so začutili po-
ftrebo nagrejjevanja najboljših. ZaičeH
so -voditi točno evidenco o opravljenih
prostovolinih urah. Tekmiovanje za
Zvezno prehodno zastavo je vzbudilo v
podjetju večji delovni zanos. Polletni
plan je podieitje kljub težavam doseglo
že začetkom meseca maja. Veliko zaslug
pri tem ima tov. Deželak Jože, raivna-
telj, skladiščnik Moderc Pavel, ki vodi
tudii delo sindikalne podružnice in ima
že 76 prostovoljnih delovnih ur. Pohva-
ilo zaslftžiita tudi anibaj:ažni referent
Grabner Slavko, tajnik sind. .podruž-
nice, ter tov. Zupančič Albin, komer-
cialist ipodjetja. Oba se zelo trudita in
imata precejšnjo število prostovoljnLh
ur.
Največje priznanje pa zaisluiiijo de-
lavci ki ibodo v najkrajšem času pro-
glašeni za udarnike. Prvi je Cibej Vik-
tor, ki dnevno presega normo za 40%,
ima 107 iprostovoljnih ur. ,ter dela -dnev-
no ,po 12—14 ur. Zato je tudi dobil že
večkrat od podjetja zasluženo priznanje.
Nadalje bo proglašen za udarnika tov.
Hriberšek Ivan, slkladiščnd delavec. Tu-
di on prideva veliko podjetiju s svojim
požnntvovalnim delom. Pravtako se trudi
tov. Bajerič Avdo, skladiščni delavec,
za čamboljšo 'in racionalnejšo preskrbo
prebivalstva mesta Celja ter upravi-
čeni zasluži ime udarnika.
G. S.
Partizanski tabor na Planini
v nedeljo, dne 25. junija je bil na
Planini pri Sevnici Partizanski tabor
v počastitev 6. obletnice osvoboditve
Planine.
Ze v dopoldanskih luirah so hiteli
ljudje iiz vsega planinskega okoliša na
Planino. Iz Senovega se je pripefijala
godba na pihala. Vsa množica je bila
veselo razpoložena. Prisrčna so bila
srečanja med znanci — starimi borci
Kozjanskega odreda.
Ob 10. uri dopoldan je bila otvoritev
Partizanskega tabora. Tov Dabršek,
predsednik krajevne Zveze borcev je
prisrčno pozdravil vse .purisotne, pred-
stavT^e sosednih krajevnih Zvez dn
ostaMh množičnih organizacij ter vse
bivše borce Kozjanskega odreda. Na
kratko je opisal razvoj in pričetek na-
rodnoosvobodilnega pokreta na planin-
skem f>odračju.
Nato je 'predstavnik Mestnega od-
bora Zveze iborcev v Celju poudaril v
svojem referatu, da morajo tudi sedaj
člani Zveze borcev biti prvi pri gra-
ditvi sociailizma v naši državi, kot so
bili prvi v borbi proti okupatorju in
domačim izdajalcem.
Kot najsvečanejši del programa je biio
odlikovanje bivših borcev iKozjanske-
ga odreda. Zastopnik okrajnega odbora
Zveze borcev Celje-okolica, tov. Zelič
Ljubo je izročil odlikovanje 18. naj-
boljšim borcem in aktivistom, ki so
se borili v sestavu Kozjain^ega odreda,
ali ,pa v ostalih enotah na planinskem
področju.
V imenu vseh odlikovancev je tov.
Dobršek poudaril, da so sprejeta odM-
kovanja v ponos in čast, ne samo njim,
temveč celotnim krajevnim zvezam ter
obljubil, da 'bodo še s povečanim ela-
nom delali za čimprejšnjo izgraditev
socializma v naši deželi.
Po svečanosti se je pričelo ljudsko
rajanje. Ves dobiček te prireditve je na-
menjen za postafvitev spomenika padlim
borcem in za odkrit je spominske plošče
prvim talcem na Planini.
Ob zaključku šolskega leta
Te dni so se za našo šoMco mladino
po desetmesečnem vztrajnem delu zo-
pet zaprla šolska vrata. Vesele in raz-
igrane volje čtdhaja naš mladi rod na
dvomesečni počitek, da se v kolonijah
in na taboienjih ob vodi, soncu in sve-
žem zraku krepko odpočije in nabere
svežih moči za novo delo in nove na-
pore v prihodnjem šolskem letu. Prav
in tudi potrebno je, da ob tej priliki
kritično premotrimo delo in uspehe zla-
sti po naših okoliških šolah.
Ugotoviti moramo, da so se učni us-
pehi, v primerjavi s prvim polletjem
znatno dvignili: tako n. pr. na sedem-
letni šoli Store, se je uspeh dvignil na
81% od prejšnjih 48%, kar je znak, da
je učiteljski kolektiv posvečal dovolj
pazomositi učnim in vzgojnim proble-
mom.
K boljšim uspehom je v veliki meri
pripomogel strokovni in Ideološki š.tu-
dii naših prosvetnih delavcev, ki so z
uspehom pokazali znanje marksistično-
leninistične znanosti, posebno pri prvih
konsultacijah. Tudi na rednih roditelj-
skih sestankih so predvsem obravna-
vali učne in vzgojne probleme. Prav
tako gre pohvala pionirski organizaciji
za dvig učnih in vzgojnih uspehov. Ta-
iko smo opazi'li prav pozitiven vpliv
pionirske organizacije v šoli na Po-
nikvi in Grobelnem in na Pištanju.
Zelo dobre učne iispehe so pokazali
tu'di v diiiaških internatih na Pilštanju
in v Kozjem..
Še vidnejši pa bodo učni tispehi za-
radi večje povezave med šolo in do-
mom v bližnji prihodnosti, ko bodo
povsod izvoljeni roditeljski aktivi, ka-
terih naloga bo, obravnavati predvsem
šoljske zadeve kot. n. nr. vprašanje idru-
žin^e vzgoje, vpliv roditeljev na otro-
ke itd.
Tudi vzgojni aktivi bodo odločilno
posegali v pouk in vzgojo naših naj-
mlajših. Imeli bodo predvsem nalogo,
reševati vse težje vzgoje probleme, ki
se bodo po'avti'li na šolah.
Vse to bo v veliki meri pripomoglo
k še lepšim učnim in vzgojnim uspe-
hom, k vzgoji socialističnega človeka.
Vendar na nekaterih osmovnih šo-
lah uspehi ne zadovoljujejo. Vzrokov za
slabe uspehe je več. Med glavne sme-
mo vsekakor prištevati slab šolski obisk.
Tam, kjer ne obravnavajo šolskih za-
mud po odredbi o kaznovanju staršev,
ki neredno pošiljajo sVoje otroke v šolot
so uspehi slabi. Tako je n. pr. na osnov-
ni šoli v Vitanju povprečen šolski obisk
80%. V lanskem šolskem letu pa je zna-
šal koma/^ 79%. Posledice takega stanja
so slabi uspehi, ki znašajo letos na tej
šoli 60'%. Šolsko upravitelj stvo in KLO
bosta morala zastaviti vse sile, da se
stanje v pogledu šolskega obiska po-
pravi, ker bomo v nasprotnem primeru
pod Pohorjem dvigali število anaMa-
betov. Tako tu, kakor na marsikateri
dirugi šoli n. ,pr. v Stranicah, Dobrni
itd. je niz primerov, kjer je vzrok sla-
bih šolskih obiskov in uspehov nečlo-
veško izkoriščanje šoloobveznih učen-
cev po ostankih kapitalističnih elemen-
tov na vasi.
Vaški socialni 'Sveti, šolska upravi-
te'4jstva, KLO, roditeljski im vzgojni
aktivi so dolžni budno pazita na take
primere grobega izikoriščanja, ki se še
tu dn tam pojavljajo kot tipična dedi-
ščina preživete družbene -dobe.
Vsekakor so na učne in vzgojne us-
pehe vplivali še mnogi pozitivni in ne-
gativni činitellji.
Da so šolske kuhinje RK in kuhinje,
ki jih vzdržuje okraj, nudile ogromne-
mu številu učencev dnevno -toplo in iz-
datno hrano, je nadvse ugodno vplivalo.
Pri tem so požrtvovalno pomagale žene
v kuhinjah s prostovoljnim delom, večji
del pa je tudi tu opravilo učiiiteljstvio.
KLO so v večini primerov slabo pod-
prli akcijo, ker niso preskrbeli niti kur-
jave za kuhinje.
Učenci so bili res skromno preskrb-
ljeni z zvezki, .svinčniki in sličnim, ven-
dar je bila vedno vsaka količina raz-
deljena vsem učencem in so šolske uč -
bennke doboili vsi.
Večje težave so imele in še imajo
uprave šol, pri izvajanju svojega pro-
računa. KLO so v pretežni večini na-
kaizovaJi šolam le ostanke dotacij, ^pri
gotovini pa so bih najbolj skopd. Pro-
blem je bil nabaviti novo metlo, še
ležje pa nabaviti novo knjigo za uči-
telj-sko knjižnico. Za primer navajamo,
da polovica šol okraja Celje-okolica ni
mogla dvigniti Makarenkove »Pedago-
ške pesnitve«. Pri krajevnih poverje-
nikih za prosveto je sicer mnogo ra-
zumevanja, vriva pa se še precej biro-
kratizma. Šolski sveti, M se .snujejo pri
KLO, bodo imeli nalogo, da vse slične
pomanjkljivosti korenito odpravijo in
zasigurajo nemoten razvoj kultiire in
prosvete na vasi.
V šoštanjskem okraju imajo točen
pregled nad setveninii površinami
Zadnji ipopis setvenih površin v šo-
štEtnjiskem okraju ie pokazal, .da krajev-
ni ljudski odbori nd-so polagaii dovolj
pozornosti pravilnemu in (točnemu evi-
denitirainju njivskih .površin. Zaradi te-
ga je poverjeništvo za kmetijstvo pre-
jemalo previsoke plane. Posebno je bilo
temu vzrok, da je okraj sprejeiti plan
povečanja ornih površin za 450 ha:, do-
segel le za 24 ha.
Zato na tej podlagi izdelanih pla-
nov v okraju niso dosegli. Plan ozim-
nih žit so dosegli 85%. Po spomladan-
sikem planu setve žit .in ^ostaMh kultur
so -dosegli plan setve pšenice za 63%, rži
29%, ječmena 44%, koruze 75%, ovsa
67%, sončnic 60%, krompirja 77%, hme-
lja 18% in industrijskih ra&tlin 61%.
V privaitnem sektorju so posejali naj-
več krompirja mali kmettje.
Pri popisu setvenih površin so ugo-
tovili da je v privatnem s^torju 515 ha
zelene prahe in 91 ha nezasejanih njiv-
skih .površin. Nezasejane površine se
nahajajo v alpskem pasu Solčavi, Lu-
čah li-n deloma tudi na Ljubnem. Niso
bile posejane zaradi pomanjkanja hlev-
skega gnoja, zemlja^ pa je v teh visoko
ležečih predeiih prk;ej izčrpana. Prav
tako se nahaja v alpskem predelu tudi
zelena praha v rednem koloba-rjenju
tako, da se njivska površina spočije
in zatrejo razni njivski pleveli.
Da ni .dosežen setveni plan v krom-
pirju je del-oma vzrok pomanjkanje se-
menskega krompirja, glavni vzrdk pa je
nedosežen plan povečanja njivskih ipo-
vršin, na katerih je setveni plan v
krompirju .temeljil.
Z zaidnjiim popisom setvenih in njiv-
skih površin, so v šoš.tanjskem okraju
dobili točen pregled, tako da bodo tu-di
plani bodočih odkiroov pravi-lni ter zato
tudi zmogljivi.	F- L-
FIZKULTURA
Mladinska slovenska liga
KLADIVAB : RUDAR 2:1 (2:0)
V	četrtek se je odigrala na Glaziji zaostala
prvenstvena nogometna tekma slovenske mla-
dinske lige, kjer je domače moštvo s po-
žrtvovalnostjo ter borbenostjo zasluženo pre-
magalo doslej še neporaženega Rudarja.- Tek
ma je bila zelo lepa in je zadovoljila sle-
hernega gledalca, ki je bil vzhičen nad zelo
dobro igro mladincev Kladivarja.
Sodil je zelo slabo Brunšek iz Celja, ki je
oškodoval moštvo domačinov ter je zaradi
tega prišlo skoraj do neljubega incidenta
na igrališču.
SOBOTA : KLADIVAB 4:1 (1:0)
V	nedeljo je odigralo mladinsko moštvo
Kladivarja v Murski Soboti prvenstveno no-
gometno tekmo, katero je topot zasluženo
izgubilo. Mladinci, ki so računali na zmago,
so se premalo zalagali ter dopustili, da je
nasprotnik predvedel boljšo igro iz katere
so padli štirje zaporedni goli. Šele tik pred
koncem igre je uspelo Marinčeku zabiti čast-
ni gol. Zadovoljila sta edino Mahkovec ter
Štor.
KLADIVAB : MLADOST (Zabok) 3:3 (3:1)
Ker se je končalo prvenstveno tekmovanje
slovenske lige, je izkoristil celjski Kladivar
proste termine za odigranje prijateljskih te-
kem in tako je v nedeljo povabil v goste
dobro moštvo Mladosti iz Zaboka. Domačini
so predvedli v prvem delu prvega polčasa
zelo lepo igro ter vodili prepričevalno z 3:0.
Medtem so gostje menjali po drugem pre-
jetem golu vratarja in je nasprotnik z nje-
govo odlično igro obdržal do konca rezultat.
Domačini so popustili, pokazali so skrajno
malomaren odnos do- skupne igre, to velja
posebno za napad ter bi v tem primeru po-
vsem lahko zasluženo izgubili. Posinek ter
Čater sta v drugem polčasu slabo igrala ter
razburila gledalce, ki so njihovo vedenje
ostro obsojali. V obrambi je zelo ugajal po-
žrtvovalni Dobrajc, katerega zasluga je, da
ni moštvo izgubilo. Poleg njega se je izka-
zal še Klajnšek ter deloma Dolinšek.
Sodil je Orel iz Celja.
Božo Videnšek
DBŽAVNO POSESTVO V ŠENTJURJU NAJ
JIM SLUŽI ZA VZGLED
Ko sem se napotil v nedeljo skozi šentjur-
ska polja, mimo krompirišC sem se vprašal,
kedaj neki šentjurčani v njihovih vaseh vrši-
jo množičen pregled krompirišč.
Čim pa sem prispel do državnega posestva
Šentjur, sem zagledal ekipe njihovega ko-
lektiva, sestavljene od 6 do 8 članov, kako
so sklonjene, skrbno pregledovale svoja
krompirišča.
Pri upravi posestva sem zvedel, da je vr-
šilo pregled 5 ekip. Te naj služijo za vzgled
vaškim organizacijam Fronte, AFž, LMS itd.
Prav gotovo pa je dolžnost naših šentjur-
čanov, delavcev in njih žena, da pomagajo
množičnim organizacijam pri teh in sličnih
akcijah, če že nimajo šentjurčani dovolj ra-
zumevanja, da bi nudili več pomoči pri
gradnji njihovega zadružnega doma, naj bi
imeli vsaj več razumevanja priskočiti na
pomoč pri pregledu krompirišč, kajti krom-
pir je isto tako osnovna hrana za delavca kot
za kmeta. Zelo zgrešena je misel kmečkih
družin, da zadostuje, če vodja posameznih
vaških ekip pregleduje krompirišča.
Gotovo pa ni to osamljen primer v našem
okraju. Pri prihodnjem pregledu krompirišč
kakor tudi pri ostalih akcijah, kjer so dolž-
ne sodelovati množične organizacije, naj jim
služi za vzgled državno posestvo v Šentjurju.
Okrajni komitet LMS Celje-okolica poziva
vse upnike, da do 15. julija vložijo pri OK
LMS vse svoje terjatve iz leta 1949, zaradi
likvidacije staijih računov. Po določenem
roku se terjatve do OK LMS ne bodo upo-
števale.
OK LMS Celje-okolica
Zatirajmo divii hmeli
Tlmelj je dvodomna rastlina ovijalka,
ki se ovija od leve na desno. Prašni
cveti so -združeni v latasta socvetja, pe-
sti čn i pa tvorijo mačice. Dozorela ina-
čica je podobna visečemu storžu. Opra-
šenje izvršuje veter.
V nasadih gojimo samo ženske, pe-
stične rastline, ki ne smejo biti opra-
šene, zaradi tega je treba uničevati ves
divji in ipodivjani hmelj v okolici.
Moške rastline, ki rastej-o ipo grmovju,
gozdovih, ob potokih, živih mejah iza-
p-uščenih plotovih, povsod taim, kjer
najdejo oporo je treba uničiti. Od tu
nosi veter cvetni prah na kilometre
daleč po naših hmeljiščih.
Kakor rečeno, storžki ne smejo biti
oplojeni. Z oploditvijo se razvije hmelj-
no seme, orešek, ki ne samo, da kvari
kvaliteto piva, ampak zmanjšuje tudi
vrednost hmeilja za^pivovamiške svrhe.
Naš hmelj je v glWnem 'izvozni arti-
kel dn je priznan kot najboljše blago
na vseh svetovnih tržiščih. Da obdržimo
sloves našemu hmeljarstvu moramo
preprečiti oploditev žlahtnega hmelja
v hmeljiščih, da s tem dvignemo ceno
našega odli^čnega blaga.
Pa tudi ženske rastline divjega in
podivjanega hmelja je treba iztrebditi,
ker so v glavnem zatočišče i>eranospore
v vlažnih skrivališčih živih mej in gr-
movja. Tam ravno prezimujejo zimski
trosi te nevarne bolezni in čakajo čez
leto na ugoden trenutek, da se razpa-
sejo po hmeljiščih in povzročijo hme-
ljarjem milijonsko škodo, ljudsko skup-
nost pa opeharijo za prepotrebne tuje
devize.
V splošnem smo pa še zelo malo
storili pri zatiranju -divjega hmelja.
Edino učitelj:stvo s šolsko mladi-no je
uvi-delo p>otrebo in priskočilo na pomoč
k izboljšanju našega bmel!j.aiistva z loni-
čevanjem podivjanega hmelja.
Da se še košatijo po grmovju bujne
rastline divjega in podivjanega hmelja
so krivi sami hmeljarji, saj sede v vseh
KLO-jih in molče, namesto, da bi opo-
minjali člane nehmeljapje na predpise in
važnost uredbe o obveznem iztrebljanju
divjega in podivjanega hmelja. Danes
skrbe za izvedbo uredb široke ljud-
ske množice same. Treba pa je prav
pristopiiti -k stvari in usmeriti njih delo.
Kckzensiki ukrepi za neizpolnitev nalog
pa so mišljeni le za tiste, recike posa-
meznike, ki hočejo plavati proti 'toku
ljudskih množit.
Zaradi izvanrednih vremenskih iprilLk
je letos še zadnji čas, da uničimo ves
divjii in podivjani hmelj. Dolžnost KLO
pa je, da v skladu z uredbo takoj pri-
stopijo k tej na-dvse važni akciji, s so-
delovanjem množičnih organizacij, na
njih leži sedaj odgovornost za naglo in
točno izvedbo te uredbe. Vsi na delo
za iatrebljenje divjega in -podivjanega
hmelja.
OBJAVE
Planinsko društvo Celje otvori v nedeljo 2. 7.
ob 10. uri znano planinsko postojanke
Frischaufov dom na Okrešlju. Dostop iz Lo-
garske doline in Jermanovih vrat.
Pot na Savinjsko sedlo in na Mrzlo goro
je prepovedana. Člapske izkaznice morajo
biti potrjene od notranjega odseka.
PUTNIKOV IZLET NA BLED
Obveščamo vse člane sindikatov, da orga-
niziramo 9. julija izlet na Bled s posebnim
vlakom. Odhod iz Celja 9. julija ob 0.00 uri,
povratek od postaje Bled—iezero, dne 9- ju-
lija ob 21. uri. Cena vožnji znaša po osebi
140 din. Hrano je vzeti s seboj. Prijave
sprejemamo do 7. julija.
B A Z P I S
za sprejem učencev v I. letnik dvoletne po-
ljedelske šole na Grmu pri Novem mesta.
Osebno ali pismeno naj se javijo mladinci
in mladinke, ki imajo veselje do polje-
delstva. šolanje je brezplačno!
V Šolo se bodo sprejemali oni, ki so s
prav dobrim uspehom dovršili 4—7 razredov
ljudske šole v starosti 16—18 let.
Pri sprejemanju bodo imeli prednost mla-
dinci in mladinke iz državnih in zadružnih
posestev, industrijskih in drugih ekonomij.
Ako bo na razpolago mest, bomo sprejeli tu-^
di mladino iz privatnega sektorja, predvsem
hčere in sinove malih in srednjih kmetov.
Pouk se prične 15. septembra 1950. Prošnje
sprejemamo do 25. septembra. Kandidat mo-
ra izpolniti obrazec: >Prošnja za sprejem v
strokovno šolo«. Prošnji mora priložiti: Roj-
stni list, zadnje šolsko spričevalo in kratek
življenjepis.
Absolventi bodo po dovršenih dveh raz-
redih zaposleni kot kvalificirani delavci na
državnih in zadružnih posestvih ter ekono-
mijah.. Pozneje bodo imeli najboljši tudi
možnost prehoda v Kmetijski delavski teh-
nikum.
OBVESTILO MOBILIZIRANIM VOZNIKOM
Mnogi vozniki, ki so na podlagi Uredbe o
dolžnosti v gozdarstvu in lesni industriji v
preteklem letu vršili prevoze in spravilo,
niso prejeli plačila za svoje delo. Zato po-
ziva Generalna direkcija za lesno industrijo
LRS vse prizadete voznike, da do 31. julija
predlože pristojnim Lesno-industrijskim pod-
jetjem dokazila o svojem delu v letu 1949
zaradi obračuna in izplačila. Istočasno naj
javijo svoj točen naslov.
Gen. dir. za lesno indstr. LRS
PUTNIK
OBVESTILO
Razpisana je delitev kuriva na nove ku-
rivo karte, in sicer:
K-I:
drva: pol prm, odrezek IC-I — 1950 — A;
K-II:
drva: pol prm, odrezek K-II — 1950 — A;
premog:
Ilirska Bistrica 100 kg, odrezek K-II-50—F.-
Velenje	100 kg, odrezek K-II-50—G;
K-III:
drva: 1 prm, odrezek K-III-50 — A;
premog:
Ilirska Bistrica 100 kg, odrezek K-III-50—F:
Velenje	100 kg, odrezek K-III-50—G;
Velenje	100 kg, odrezek K-III-50—H;
K-IV:
drva: 2 prm, odrezek K-IV-SO — A in B;
• premog:
Ilirska Bistrica 200 kg, odrezek K-IV-50—F;
Velenje	200 kg, odrezek K-IV-50—G;
Nadaljnja delitev bo razpisana, ko bodo
kriti vsi potrošniki na gornje odrezke.
RAZNO pohištvo je naprodaj. Ogled, Ma-
riborska cesta 86.
PRODAM poceni, krasno stekleno omaro
(Biedermajer) in drugo pohištvo. Selce 14,
Celje.
STANOVANJE. Menjam dvosobno komfort-
no stanovanje s plinom v Mariboru ob
parku za slično v Celju. Ponudbe na Zi-
danšak Antonija, Maribor, Heroja Sta-
neta ul. 12.
DNS 23. junija mi je bila vzeta na trgu
denarnica z vsemi dokumenti. Oseba, ki
jo je vzela, naj si denar obdrži, doku-
mente pa naj vrne na ime: šuln Amalija,
Mariborska 36.
DNE 30. maja mi je bila ukradena denar-
nica z listkom starinarne št. K 733-V,
din 8900 na ime Guček Berta. Listek je
razveljavljen.
PRODAM 151etno kobilo srednje rasti. Po-
izve se: Krašovec Rudolf, Zagrad št, 70
(Gostilna pri Franci ju).
DNE 26. 6. 1950 sem izgubil moško ročno
uro od čreta proti Mariborski cesti. Naj-
ditelja prosim, da jo vrne proti nagradi
v Upravo Celjskega tednika.
PRODAM dva dobro ohranjena fotelja in
okroglo fournier mizico. Naslov v ured-
ništvu Celj. tednika.
ZAMENJAM kompletno flodrano samsko po-
hištvo ali moško dvokolo znamke Rener za
še dobro ohranjen krojaški šivalni stroj.
Naslov v upravi Celj. tednika.
PRODA se hrastova samska soba, kuhinjska
kredenca, pletena vrtna garnitura itd. Na-
slov Celje, Cesta na grad 53. Ogled od
15. do 17. ure.
STANOVANJE iz sobe, kuhinje in pritiklin
v Mariboru se zamenja za enako v Celju.
Naslov v upravi Celj. tednika
Opozarjamo, da so te količine premoga že
z?, zimsko dobo in je nujno potrebno s kuri-
vom čimbolj štediti. Premog iz Ilirske Bi-
strice jo zadnje čase Taoljši zato priporočamo,
da »i potrošniki istega nabavijo, ker za raz-
pisane količine  premoga Ilirska Bistrica ne
bomb mogli z nobenim drugim asortimentom
nadomestiti.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna