LISTEK. Vojaiki noyin\eo. BeldiittKA povMt, Braulo KuiiS^ns; pi-eložil aa J&lav* Oflspo- {D«UaJ Stolnoe 06 je bilo med tem risoKo dvignil« ter Blo avojo lud čez pustinjo kot ognjeno reko. VroCina ^ bila tako huda, da sta p^potnika hropela in jima e pot lil E obraza. Vojafc pa ni tožil o utruienosti in trepko korakal za svojo vodnico, Molčanje je pretrnal samo a opazko, da ga, bol© o6i, kakor bi pekoC© solnoe pohujševalo vnetje, Ko sta bila prehodila flobro uro, e© }e deklicn uaenkrat ustavila, ne da bi bila kaj relda slep(|u, A on 1q zaCuden vpraža: ..Katrica, kaj pa 5e, fla si naenkrat obstala?" *,Leoo sem jo zavozila, Janez!" odgovori Katrtoa. >,Kdo ve, kdaj sva že zašla s prave ceste, selaj pa stojiva pred giroko vodo, ki tefte preko celo PUstinje, brvi pa ne vidim nikjer nobene." vTo pa ni prijetno", pravi Jaaez, Jsa sem res truden, Ali je voda globoka?" fcO ne, samo širok polok. Prav laliko vidim na Bno; ako bi Sla ftez, nama voda nt bo segala Bez kolena." ,,Poslnisiva, Katrica, potem nama ne bo treba ^olati ovinka." ,,A ni mogoSe, Janez, bregova sta previsolča. fl ne prideS niti dol niti gor. Kar sem pojdl, sila «>Ia lomi." Slepoa polje na potofcor breg, vrže etrinjico na drugo stran ter stopi 7 Todo* Mladenifi j« to aliSal in 7prašal: «Kaj pa delaš, Katrica?* ^Roke mi ovij okrog vratu in dobro se Slrži* , odgovori dekle, potegne vojakai za roko k: sebi in ga tljub ugovoru primora. dat s« ix)k»ri ljubeznjivieanu povaljiL In nesla je težki tovor skt>zi vodo na drugi breg in rokla:' ^Janaz, tam na brggu stoji vrba. — Poprimi veje in-sple2aj gor, ti že pomorem." Storil je, kakor mu je rekla in brez truda stopil na kopno. Katrica je stopila k njemu in ei vodo otresla iz obleka. ,,Katrica", je rekel slepec. «Teba je sama dobv rota iii ljubezen. Kako me boli, da ti nikdar ne bom mogel poplafiati tolike prijaznosti in usmiljenosti." wNo, Janez, ali je 7redno prazne besede razdirafi zaradi tega?" mu deklica seže v besedo. ,,Soln-1 oe mi kmalu zopet posuši obleko. Zdaj le počasi za mano. V pol ure sva pri prvem zvoniku, tam bodeva počivala." s,Ali je voda y poloKu Cistaf11 vpraga ou. >,.Cista kotribje oko", odgovori 'i°l.'^a; ,,ali si Žejen? Cak.aj, da ti prinesem požirek." Med temi besedami je bila že odve^i.t.>, roini kotlifiek s tornistra, a vojak je rekel: ,,Ne, Katrioa, ne zaradi tega. O6i me silno peko; daj mi namofteno ruto, da si jih oml)em, tomibo dobro delo.* Stopila ]e k potoku, napolnila 'kotliCek s čisto vodo, stopila k slepou, vzela iz nedrija bel lanen robeo in mu rekla: ,,Sedi, da ti umijem oCl, elcer si zmoCiš svo:o obleko." VojaK je ubogal in sedel v trayo s hrbtom proti solncu. Katrica mu je vzela senfilo z glave in mu ofii umila a mokro ruto. Ker Je rekel, df. mu to dob- r Seje, mu je moSila obraz in Celo, dokler ni oflmaknil njene roke, rekod: MNehaj, Katrica, Je že dosti.* Ko je bila stopila malo vstraia po senOilo, Jft slepeo zdajci s čudnim vzkrikom planil pokonoi Ibb roke iztegujofi proti tovarišici. tresofi se obstal, mik mrajož nerazumljive besede« \Moi Bog, Janez, kaj pa ti je?" vzklijjtna deklica ter preplašena sko6i k njemu. On pa jo rahlo odmakne ter prosla ,,Katrijca, pojdi nazaj tja, kjer si bila, Iepo |l prosim!" Oudeč se njegovemu lzpramenjenemu glasa in nerazumljivemu veselju, ki mu je sijal z obraza, s.tori deklica, kafcor je želel ter se ustopi nekaj ko •¦ rakov od njega. On pa odpre ugasle ofii tar taklige z iztegnjenimi rokami: ,,Katrif^a., križani Bogi Videl sem te^t L0yo ofo le ni popolnoma mrtvo!" Ona je vztrepetala po oelem telesu, kakorbijo bila strela zadela; opotekajoo ee gr© proti yo]aku , rekoS: -,Ne, B8. -Tanez, to ni mogfcSe! Ne flaj, da jeiro« rim od v J.ja! Solnce te je zmotilo, siromak!" ^Vid«! sem te", pravi vojak vos zbegan od veselja, ,,yi temi, kakor senco. Levo oko še ni popoiaoma mrtvo, ti pravim. — O Katrica, tvoje sinofinje sanje!" D«klici se lzvije iz grla krik, rezek, kakor d« Vi bil priSel iz izmuftenii1' prs; trepetaje s povzdig njenimi fokami pade na kolena ter pošlje k Bogu tiho, a iskreno zahvalno molitev. Vojak jo je, dasi nerazločno in meglenOj videl ter tudi pokleknil poleg moleče dekiioe. Ta je bila taKo vtopljena v hvaležno molitev^ da ga ni opazila in nepremitno klefiala nekaj časa / (Dalje prihodnjifi^