pune ili izmjene u predloženim pravilima i uputstvima, čime bi se u znatnoj mjeri 
obogatila njihova sadržina i na ovaj način radnici ce ih više poštovati i lakše 
sprovoditi u praksi (operativi). 
U konstruktivnim predlozima radnika kriju se znatne »unutrašnje rczerY~c< za 
poboljšanje zaštite na radu i postizanje boljih proizvodnih i ekonomskih efekata 
u OOUR i preduzeca u cjelini. 
Ing. Krum Angelov (Kavadarci, Makedonija) 
XIII. ZBOROV ANJE VZHODNOALPSKO-DINARSKEGA DRUšTVA ZA 
PROUčEVANJE VEGETACIJE·.~-
V času od 10. 7. do 15. 7. 1972 je bilo 13. zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega 
društva fitoceno1ogov v švici. Prireditelj je bil Geobotanični inštitut ETH Stiftung 
Ri.ibel, Zi.irich. Organizacijo sta vodila dr. F. KLbTZLI in prof. dr. E. LANDOL T. 
Za 13. zborovanje je bila izbrana tema »Rastlinske združbe mokrih rastišč v Alpah 
in Dinariclihcc. 
Zbralo se je okoli 80 udeležencev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Zvezne re-
publike Nemčije, švice in Francije. Program je obsegal uvodne referate iz sim-
pozijske tematike. Prireditelji (F. KLbTZLI, E. LANDOLT, P. MARMIER) so v svojih 
prispevkih obravnavali različno problematiko, npr. rastline na mokrih rastiščih, 
pregled negozdnih mokrih rastišč švice, barja v recentnem in ekološkem pomenu, 
njihovo geografsko razširjenost in njihov pomen pri proučevanju vegetacije. Za 
skupino referatov, ki je obravnavala gozdne zdmžbe mokrih rastišč v Vzhodnih 
Alpah in Dinaridih, je podal skupno poročilo P. SEIBERT, Mi.inchen. O referatih, 
ki so poročali o traviščnih združbah mokrih rastišč Vzhodnoalpsko-dinarskega 
prostora, je s·eznanil udeležence LJ. ILJANič, Zagreb, nakar je sledila diskusija. 
Omenjeni sistem poročanja o celi skupini referatov se ni najbolje obnesel kljub 
temu, da je časovno skrajšal njihova ~zvajanja. 
Sledile so ekskurzije, prva na Mittelland, ~everno in južno od Zuricha (Klaten, 
Wetzikon), v področje nizkih in visokih barij- (Caricetum elatae, Scirpetum lacu-
str~s, Phragmžtetum, Primulo-Schoenetum itd), ki so iz)očena kot naravni rezer-
vati vodnih ptic. Naslednja ekskurzija je bili v predalpsko območje (Voralpen) 
na visoka barja, povimate močviri)e komplekse s prikazom antropogene povzro-
čenih razvojnih stadijev. Pot naslednje ekskurzije nas je vodila v Alpe, Barja 
v ombočju Gotthard (Val Pim·a-Lago Ritom) so bogata na subalpski :ln alpski 
jezerski in barjanski vegetaciji. Ekskurzija v Tessin je _zajela poplavno veg~taei]o 
logov v delti Ticina in Verzasca v Lago Maggiore, ki je zadnja naravna delti v 
insubrijski ~vici. 
Dobro organizirano zborovanje in skrbno izbrani objekti so orriogočili ude-
ležencem, da so se seznanili s številnimi posebnostmi in značilnostmi vegetacije 
in ekološkiriri razmerami mokrih rastišč v švici. 
i. Puncer, M. Zupančič 
XIV. ZBOROVANJE VZHODNOALPSKO-DINARSKEGA DRUSTVA ZA 
PROUCEVANJE VEGETACIJE 
Zborovanja društva so po statutu vsako oziroma vsako drugo leto v drugi 
deželi članici združenja. Na letni generalni skupščini društva v Ziirichu leta 1973 
je bilo sklenjeno, da naslednje posvetovanje organizira Jugoslavija oz. Slovenija. 
Organizacija je bila zaupana Slovenski akademiji. znanosti in umetnosti, njenem 
Biološkem inštitutu Jovana Hadžija. Tematiko in shemo celotnega programa 
simpozija je soglasno sprejelo in potrdilo razširjeno predsedstvo društva na svoji 
seji na Tappenkarseehutte (Radtsteter Tauern) leta 1973. 
* Zaradi popolnosti objavljamo z dokajšnjo zamudo poročilo o predzadnjem 
zasedanju omenjenega društva; doslej smo objavili poročila o prejšnjih. 
409