Promet na enem najnevarnejših križišč v Ljubljani bodo odslej urejali semaforji. S tem se bo tudi število nesreč zmanjšalo, vozniki in pešci pa se bodo morali pokoriti varnim signalom. In vendar! Članek berite na 4 strani Polletno poročilo o razvoju gospodarstva Z družben itn načrtom za leto 1064 je predvideno, da se bosta povečala na vseh področjih gospodarstva družbeni. bruto proizvod za 10 %, narodni dohodek pa za 14,7 %. Iz dosežene realizacije celotne proizvodnje I. polletja letošnjega leta je razvidno, da je družbeni bruto proizvod v primerjavi z istim razdobjem leta 1963 večji za 17,9%, letni načrt tega pa je dosežen s 56,5 odstotka. Narodni dohodek je v primerjavi z letom 1963 za 25,3 % večji, načrt za leto 1964 pa je dosežen z 51,7 %. Na uspehe celotnega gospodarstva v letu 1964 so vplivali stabilnejši pogoji gospodarjenja in sprememba ekonomskih instrumentov, s katerimi je bila dana delovnim organizacijam boljša materialna podlaga za nadaljnji razvoj. S tem razvojem je zagotovljen dvig življenjske ravni, večja produktivnost dela in intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. INDUSTRIJA Nove proizvodne zmogljivosti, rekonstrukcija obratov in uvedba 3. izmene so vplivali na povečanje proizvodnje tako, da znaša stopnja rasti industrijske proizvodnje 11,1 % v primerjavi z letom 1963. Dosežena letošnja količinska proizvodnja je za 4,9% pod načrtom. Vzroke za odstopanje je iskati v uvajanju in proučevanju novih Strojinih naprav v nekaterih podjetjih (Žima, To-tra), v rekonstrukciji obrata kožnega kleja v Tovarni kleja. SE VEDNO 8 NEZAPOSLENIH CUANOV ZB BREZ STANOVANJA, 31 JIH IMA SLABO, 21 PA PREMAJHNO STANOVANJE! Začenjamo s pripravami na 20-letnico osvoboditve. Dvajset let! Ogromno je bilo storjenega — na vseh področjih, tudi MOŠČANSKA za borce... in vendar —! Tajnika komisije za vprašanje invalidov in borcev NOV Pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Poije Lojzeta Vršnika smo našli v njegovi pisarni sredi pisanja. Pozdrav. Želja. SKUPNOST Ravno prav. Pravkar pišem Poročilo. Omejujem pa se na stanovanjsko problematiko ne-^poslenih članov ZB, kajti Jdoge zaposlenih pošiljamo delovnim organizacijam, v kate-rih prosilci delajo. " Kakšna je bila družbena skrb za stanovanja nczaposle-n*h članov ZB v zadnjih letih? Od leta 1961 do danes je bi-preko naše komisije dodeljenih 63 stanovanj, in sicer 3 trisobna (nova), 33 dvosobnih (31 novih in 2 stari), 24 enosobnih (15 novih in 9 starih) ln 3 garsoniere (stare). Za no-ya stanovanja je dala republi-^ 30,420.000 dinarjev, naša občinska skupščina skupaj z našo komisijo in kreditnim gladom pa 293,510.000 dinarjev. To so sicer veliki prispev-1 naše družbe, vendar je tre-htno pri nas vloženih še 60 Prošenj! V 31 primerih imajo aba stanovanja (podstrešna ah kletna), v 21 primerih premajhna, 8 prosilcev pa je brez stanovanja. Kaj je bilo v zadnjem ča-u storjenega za omiljenjc in ončno za rešitev tega stanja? Občinska skupščina je od anovanjskega sklada kupila stanovanj: 4 garsoniere, 2 s^obni, 6 dvosobnih in 1 tri-^soljiva bodo predvido-a decembra 1965. Vendar je hpr druga težava: še lani je 4 i B^l° dvosobno stanovanje 7’ dinarjev, letos pa lotu0 diT1arjev. Tako bo sta-din-v«- 13 stanovanj 78,000.000 jtrrjev, najemnine v njih pa din,?verjetno čez 10.000 na** ev mesečno. Kako bodo znJ.gojeni člani ZB to Im..Ul’ S1 lahko mislimo, saj diiv.J?8ra,nna večina le 23.300 mftev pokojnine. uje pa individualne grad-^ “aroma popravila? nai'ja/° ZVezan<> s posojili. De-bredilfl2?1^6 pa nimamo! Zato stanov*1110 v zvez* 2 našim sploh ^^‘m problemom na-Prj krea treba zagotoviti akuj-^pnem skladu občinske baterij.110 finan*na sredstva, iz PesojiK 0i dajali članom ZB dcun^f. nak,urP stanovanj ali vUo hurltev oziroma popra-Boji ' Ped posebnimi po-Pa ju biihj mislim, da še zadnja beseda _«cevanja komunalnega Pri nakupu gradbe- nih parcel. Po odloku iz leta 1964 je odpadel popust za člane ZB in so bili izenačeni z vsemi občani. Prav — vendar kaže še razmišljati tudi o tem. Poslovili smo se. Tovarišu tajniku lepa hvala za ugotovitve, ki pač dokazujejo na eni strani velika prizadevanja vse naše družbe za probleme, katerih rešitev na drugi strani ne smemo več kdo ve koliko časa odlašati. Kajti 20-letnica naše osvoboditve jc pred nami! GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE LETO V. Naročniki! K tej številki so priložene položnice. Prepričani smo, da boste čimprej nakazali naročnino. Tako boste prispevali svoj delež k rednemu izhajanju našega glasila pa si tudi zagotovili redno dostavljanje Usta, ki — upamo — jc postal že nepogrešljiv spremljevalec tu di vas, občana naše občine! Za ljubeznivost se vam že naprej zahvaljuje UREDNIŠTVO Pred otvoritvijo nove šole v Jaršah Se tri tedne... še štirinajst dni... še teden dni... Z majhno zamudo se bo pričelo novo šolsko leto za šolarje iz Novih Jarš in bližnjega okoliša v sodobnih, svetlih in zračnih učilnicah, kabinetih, delavnicah. Ne samo šolarji, tudi starši nestrpno pričakujejo, da sc jim bo izpolnila velika želja. V prihodnji številki našega glasila preberite: Naš obisk velja to pot njej! ST. 9 SEPTEMBER 1964 v .pomankanju osnovnih surovin v Emoni, neizpolnjevanju dobavnih rokov s strani koope-ranitov (Saturnus, Indos), v slabi kvaliteti surovin, pomanj-kanlju surovin (premoga, plina, električne energije), v slabi oskrbi z domačim reprodukcijskim materialom pozimi in v neskladnosti med operativnim dinamičnim načrtom podjetij in našim letnim načrtom, ki ne upošteva dinamike po mesecih. Povečanje proizvodnje je zahtevalo večji uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, kot je bilo prvotno predvideno — to povečanje uvoza pa ni bilo nadomeščeno z odgovarjajočim povečanjem izvoza. Najbolj je porastla količinska proizvodnja v podjetjih Mineral in Izolirki in to zaradi sezonskega značaja povpraševanja po njenih proizvodih, zaradi uvedbe nepretrganega delovnega časa in nabave novih strojnih kapacitet. Prav tako je bilo opaziti veliko povečanje proizvodnje tudi v podjetju Teol-Oljama zaradi kon-jukturnih artiklov in v živilskem kombinatu Žito zaradi povečanja proizvodnih kapacitet. Znaten porast proti letu 1963 beležita podjetji Ar bo zaradi povečanja proizvodnih naprav in izdelave kvalitetnejših proizvodov in Indos zaradi uvedbe serijske proizvodnje in sodelovanja s kooperanti. Celotni dohodek v industriji se je v .primerjavi z letom 1963 povečal za 21,4 %, v primerjavi z načrtom za leto 1964 pa je prekoračen za 11 %. Narodni dohodek je v odnosu do 1963. leta porasel za 16,5 odstotka nasproti načrtu pa za 4,3 odstotka. Dohodek je za 20 % večji od dohodka v letu 1963, v primerjavi z načrtom za leto 1964 pa je večji za 6,7 %. Osebni dohodek je porasel v primerjavi z 1. 1963 aa 35,1 %, nasproti načrtu pa za 16,4 %. Število zaposlenih se je proti letu 1963 povečalo le za 9,1 % in je enako planiranemu številu zaposlenih v letu 1964. (Nadaljevanje na 2. str.) Polletno poročilo o razvoju gospodarstva (Nadaljevanje s l. strani) KMETIJSTVO Kmetijslco-industrijski kombinat Agrokombinat Emona je nastal z združitvijo Agrokombinata in mesne industrije Emona in ga moramo obravnavati kot celoto; s tem izpadejo prejšnji količinski in vrednosti kazalci, ki se nanašajo na rejo bekonov in pitanega goveda, kar prikazujemo kot končne izdelke kombinate. Indeks proizvodnje v kmetijstvu nasproti I. polletju 1963 znaša le 74 %. Vzrok manjše realizacije v obratu mesne industrije je iskati predvsem v določenih cenah, ki so imele za posledico, da proizvajalci niso prodajali živine po določenih cenah, pa tudi zaprti trg, predvsem v drugih republikah. S sprostitvijo določenih cen za govejo živino obstaja kljub zmanjšanju števila živine v zasebnem sektorju možnost, da 'bo mesna industrija uresničila načrt proizvodnje. (V mesecu juliju znaša tu indeks proiz-vodnje 131 v primerjavi s proizvodnjo v juliju preteklega lete.) Porast osnovne kmetijske proizvodnje je pa za 23 % večji kot v prvi polovici preteklega leta. Tako je Agrokombinat Emona v I. polletju proizvedel: mleko 3,665.1901 pitano govedo 2,126.240 kg bekoni l,381.189kg piščanci za cvrtje 321.506 kg močna 'krmila 21,470.000 kg Emona 5,471.637 kg (zakol živine žive teže) Z uvedbo ekonomskih cen so se razmere v kmetijski proizvodnji znatno izboljšale, še posebej v reji živine in prašičev, delno pa so se tudi zboljšale cene mleka. Se nadalje je treba reševati problem pri trgovini s sadjem in zelenjavo, ker nastopajo prevelike razlike med odkupnimi cenami pri proizvajalcih (vrtnarski, obrat KZ Polje) in v trgovini. GRADBENIŠTVO Letos se je v gradbeništvu podjetjema Graditelj in Železniško gradbeno podjetje pridružilo še montažno podjetje Izolit. Obseg gradbenih del in storitev se je v letošnjem I. polletju v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta močno povečal in je tu indeks 204. Ustvarjena vrednost znaša 805.000. 000 dinarjev, medtem ko je bila v preteklem letu 395.000. 000 dinarjev. To povečanje pa ne daje prave podobe, ker ga ugotavljamo po tekočih cenah — te pa so zlasti pri gradnjah in montažah v zadnjem času porastle in se ceni njihov porast do 30 %. Znaten porast izkazujejo vsa podjetja, med njimi največjega Železniško gradbeno podjetje. Na to je pri vseh podjetjih vplivalo povečanje del in dosledno nagrajevanje po delu. Železniško gradbeno podjetje je izredno povečalo dela pri elektrifikaciji gorenjske proge, s podvozi, mostovi, preložtvamii prog, novimi objekti ipd. Montažno podjetje Izolit je razširilo svojo dejavnost po vsej državi dn s tem znatno povečalo promet. Zaradi slabega gospodarjenja v gradbenem podjetju Graditelj je bila imenovana komisija, ki je skupaj z izvedenci ugotovila v tem podjetju slabo gospodarjenje in predlagala, da podjetje nima pogojev za nadaljnje gospodarjenje; s 1. julijem 1964 se je pripojilo gradbenemu podjetju Obnova. i PROMET Realizacjia v prometu se je povečala za 20%, a tudi stroški so se povečali za 2i %. To povečanje se nanaša predvsem na avtomobilske gume, ki imajo krajšo življenjsko dobo in na servisno in investicijsko vzdrževanje voznega parka, delno tudi na vedno strožje predpise o opremi in vzdrževanju vozil, ki jih predpisujejo organi prometne varnosti. Posebno težavo pri poslovanju predstavljajo dolžniki, katerih neporavnane terjatve znašajo že 970,000.000 dinarjev. Glavni zaostanki plačil izhajajo iz tovornega prometa, ker mislijo dolžniki, da prevozni stroški niso teko važni in jih poravnajo kot zadnje. Težave nastopajo tudi pri mednarodnem transportu, ki ga sedaj opravlja poslovno združenje Intertransport, ker podjetje SAP ni registrirano za opravljanje mednarodnega transporta. Zaloge materiala in neplačane terjatve so se povečale nasproti preteklemu letu sorazmerno s povečanimi transportnimi kapacitetami in opravljenimi storitvami. Oskrba materiala je zelo težavna zaradi slabe kvalitete nadomestnih delov za vozila domače proizvodnje. Število zaposlenih se je v letošnjem letu povečalo za okoli 40 % nasproti istemu razdobju v lanskem letu. Opaziti je manjšo fluktuacijo delovne sile. TRGOVINA Celotni dohodek v trgovini je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta znatno porasel,; tak je predvsem kot posledica uvajanja samopostrežnih trgovin, povečanja prodajnega prostora in boljšega asortimente blaga. Podatki o delu občinskega disciplinskega sodišča se nanašajo na čas od 1. novembra 1962 do 30. novembra 1963. V dobrem letu torej je to sodišče obravnavalo 43 disciplinskih zadev; med njimi je bilo tudi pet takih, kjer je disciplinsko sodišče obravnavalo zadeve na I. stopnji. Po določilu 1. odstavka 278. člena zakona o delovnih razmerjih je namreč za postopek in za izrekanje kazni zoper direktorje in člane delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij zaradi kršitve delovne discipline pristojno disciplinsko sodišče. V omenjeni dobi je imelo disciplinsko sodišče 18 sej oziroma obravnavanih dni, na katerih je reševalo pritožbe zoper odločbe prvostopnih disciplinskih komisij, oziroma je odločalo in sodilo kot prvostopno sodišče. Najbrž ni potrebno podrobneje govoriti o tem, v koliko primerih je disciplinsko sodišče prvostopno odločbo potrdilo, spremenilo ali razveljar vilo, poudariti pa moramo, da je vedno imelo pred očmi interese gospodarske organizacije, po drugi strani pa je ščitilo z zakonom določene pravice delavcev v teh organizacijah. Ob pregledovanju spisov je disciplinsko sodišče ugotovilo, da je bil v marsikateri organizaciji disciplinski postopek zelo pomanjkljiv, tako da je bilo potrebno v nekaterih primerih razveljaviti izrečeno disciplinsko odločbo prav zaradi formalnih nepravilnosti. V nekaj primerih je disciplinsko sodišče ugotovilo, da disciplinski obtoženec sploh ni bil zaslišan in da na disciplinski obravnavi niso bili izvedeni nikaki dokazi. Nekatere gospodarske organizacije izrekajo — glede na specifičnost svojega poslovanja — največkrat najhujše di- Preskrba z osnovnimi artikli je bila dokaj urejena — razen preskrbe s kruhom, ki posebno v zadnjem času ni odgovarjala niti količinsko niti kvalitetno. Preskrba s kruhom se ni izboljšala niti sedaj, ko je že dograjena centralna pekama pri živilskem kombinatu Žito na Smartinski cesti in bo treba celotni tehnološki postopek smiselno dopolniti. Prav teko je kritična tudi preskrba s kurivom. Preskrba s sadjem in zelenjavo se je izboljšala, in sicer s tem, da oboje prodajajo v trgovinah splošne preskrbe, na tržnici in v novem kiosku na Kodeljevem. Gradnja potrošniških centrov v Mostah v Proletarski in Pokopališki ulici se nadaljuje po načrtu in bo predvidoma končana še v letošnjem letu. Dograjena in urejena je bila bencinska črpalka na Zaloški cesti in je s 1. junijem 1964 začela redno poslovati. GOSTINSTVO V gostinstvu je celotni dohodek v primerjavi s I. polletjem 1963. leta porasel za 35,2 %. Porast se v glavnem nanaša na potrošnjo pijač, medtem ko se je potrošnja hrane le malenkostno zvišala. Vzrok, da se kolektivi ne trudijo, da bi dosegli boljšo izbiro hrane, je v tem, da zahteva priprava hrane večji riziko, več priprav in več strokovnega kadra, ki pa ga v gostinstvu ni. Izročanje gostišč v družbenem upravljanju zasebnikom še ni urejeno, ker še ni izšel zakon o zasebnih gostiščih, ki pa ga že pripravljajo. Predvideno je, da bo te sciplinske kazni za poskus odnašanja npr. mesnih izdelkov zelo majhne vrednosti. Razumljivo je, da je v takih primerih disciplinsko sodišče spremenilo prvostopne odločbe, pri čemer je predvsem upoštevalo 257. in 258. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določata, v kakšnih primerih se lahko izreče kazen odpusta iz gospodarske organizacije, oziroma da je treba pri izbiri disciplinske kazni upoštevati tudi olajševalne okoliščine. Po mnenju disciplinskega sodišča nikakor ni primerno, da bi storilec za majhno kršitev delovne discipline dobil najhujšo kazen, tj. odpust iz gospodarske organizacije. Kot je bilo že omenjeno, se opaža pri nekaterih gospodarskih organizacijah pomanjkanje poznavanja predpisov zakona o delovnih razmerjih. Ta ugotovitev velja zlasti za manjše gospodarske organizacije, ki nimajo svojega pravnika in v katerih le malokdaj pride do tega, da bi bilo treba proti delavcem oz. uslužbencem disciplinsko ukrepati. Glede na pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja disciplinsko sodišče pri reševanju pritožb, bi bilo morda umestno organizirati krajši seminar predsednikov oz. članov disciplinskih komisij, na katerem bi veljalo predvsem opozoriti na ugotovljene nepravilnosti in praktično pokazati potek disciplinske obravnave. zakon v najkrajšem času izšel in bomo tako lahko te problem rešili do konca letošnjega lete. Adaptirani pa ste gostišči Slovenske gorice na Zaloški cesti in Pod Urhom v Zadvoru ter modernizirana ostala. Za gradnjo samopostrežne restavracije v Mostah je že izdelan idejni projekt in pripravljeni dokumenti za glavni projekt. OBRT V primerjavi s I. polletjem preteklega lete so obrtna pod'-jetja presegla planirano proizvodnjo za 23 %. Najbolj je porasla realizacija v podjetju Protektor-Vulkan; tu so tudi adaptirali poslovno zigradbo, s čimer je podjetje pridobilo prepotrebne skladiščne in delavniške prostore. Za preselitev Mizarstva Moste so že izdelani načrti, vendar tu z gradnjo še niso pričeli, ker podjetje in občinski sklad nimata zadosti finančnih sredstev. Pomanjkanje investicijskih vlaganj pri obrti nasploh je vzrok, da jo v večini primerov opravljalo v zastarelih, neprimernih in utesnjenih prostorih, 'ki ne dovoljujejo racionalne organizacije dela in ne zagotavljajo higiensko-teh-ničnih pogojev. Visoka izrabljenost osnovnih sredstev vpliva tudi na kvaliteto njihovih izdelkov in uslug in na rentabilnost poslovanja. Zato je v obrti čutiti veliko pomanjkanje kvalificirane delovne sile in vajencev, ki se zaradi boljših finanč.nih in delovnih pogojev raje zaposlujejo v industriji. Disciplinske komisije bi morale biti praviloma povsem neodvisne in ne bi smele biti pod vplivom nikogar. Ne moremo sicer trditi, da bi ob reševanju pritožb v spisih zasledili kakršenkoli pritisk s strani uslužbencev, poudariti pa velja, da je disciplinsko sodišče imelo v nekaterih primerih vtis, kot da je bila izrečena disciplinska kazen že naprej določena. Disciplinsko sodišče je pri pregledu disciplinskih spisov v nekaterih primerih ugotovilo tudi, da je disciplinska komisija svojo odločitev imela že za dokončno in da je disciplinskega obtoženca po izrečeni prvostopni odločbi enostavno izključila iz vrst kolektiva. Tako stališče disciplinskih komisij prav gotovo ni pravilno. V smislu določil zakona o delovnih razmerjih ima disciplinski obtoženec pravico do pritožbe. Disciplinsko kazen je mogoče izvršiti šele potem, ko postane pravnomočna. Prav tako je mogoče odpustiti delavca, ki je bil kaznovan z disciplinsko kaznijo odpusta iz gospodarske organizacije šele takrat, ko postane odločba pravnomočna. Res pa je, da ima. direktor oziroma druga pooblaščena oseba po določilu 283. člena zakona o delovnih razmerjih pravico, da lahko osebo, proti kateri je uveden disciplinski postopek, odstrani z dela. 3eat ~ alfama Ljubljana, Zaloška cesta 54 Delo občinskega disciplinskega sedišča AKTUALNO Pred letnimi konferencami krajevnih skupnosti SZDL Dvoletna mandatna doba odborov in podružnic SZDL se bliža koncu. V prihodnjih dveh mesecih bomo imeli volilne (konference in izvolili nova vodstva. Tako bomo zaključili obdobje, ki je za razvoj Socialistične zveze izredno pomembno, saj se je v tem času vedno uspešneje uveljavljala kot tribuna delovnih ljudi, preko katere ti uveljavljajo svoj vpliv pri reševanju najpomembnejših in najaktualnejših nalog v občini. Okrepil se je proces, ki še traja in ga moramo še krepiti, proces preobrazbe Socialistične zveze iz ljudskofrontovske organizacije v poseben politično samoupravni mehanizem, ki pomeni obliko družbenega dogovarjanja ljudi in politično podlago sistema samoupravljanja. Kljub temu, da so organizacije Socialistične zveze zadovoljivo sodelovale in izvedle vrsto pomembnih akcij, kot so bile, če naštejemo samo najvažnejše, razprava o novi zvezni republiški ustavi, politične priprave in izvedba volitev v vse naše predstavni; ške organe, sodelovanje pri organiziranju pomoči porušenemu Skopju in razprave o osnutku občinskega statuta, z delom posameznih krajevnih organizacij še ne moremo biti zadovoljni. Seveda je taka ocena splošna in površna, deloma neupravičena. Ne upošteva, da so se vse krajevne organizacije trudile in vložile mnogo naporov za uresničenje posameznih nalog, pa pri tem čestokrat zaradi vrste težav niso uspele. Osnovna napaka nekaterih odborov je bila, da so se preveč zapirali vase in skušali reševati vse probleme v svojem ozkem krogu. To je vodlilo do pasivizacije in nezainteresiranosti občanov pri reševanju problemov, saj so bili čestokrat postavljeni pred izvršeno dejstvo in samo informirani o že sprejetih zaključkih, na katere niso mogli vplivati. P® naj so se z njimi strinjali &1-ne. Opravičilo za neaktivnost tudi ne more biti malodušje, ki se je marsikje pojavilo te' radi tega, ker številni konstruktivni predlogi občanov, njihova mnenja in kritične P0' pombe niso dobile ustreznega zaključka v sklepih samoupravnih organov. Tak odnos P3 samo kaže, kako nujno in P0" trebno je aktivno sodelovanj® občanov in jih mora še spod' bujati pri razbijanju miseln0' sti o monopolnem odločanju organov vseh vrst in podcenjevanju vloge občanov. Letošnje konference sredi živahnih priprav za kongres ZKJ in v znam®" nju uresničevanja zaključko predkongresnih razprav or&®' nizacij ZK v spomladansken obdobju. Truditi se bomo m®" rali, da bo vrsta kritičnih 1 umestnih ugotovitev predk0j‘ grešnih konferenc ZK dobn ustrezno družbeno rešitev, j sto vprašanj bomo PosV<,,r(j-tudi delovanju, razvoju in V. 0 Ijavljanju sistema neposreo demokracije in tako uvel-LD-Ijali ustavna načela v vsa dnevni praksi. ^ Posebno pozornost bo tt" .jj posvetiti tudi izboru n° ()r. članov odborov krajevnin ganizacij. Prizadevati si ~Z.aa-morali, da bodo prišli v ne SZDL ljudje na P0"1 si ugleda in zaupanja, k1 iljjinga pridobili s svojimi 0 tep. skimi kvalitetami in dr 'p. nopolitičnim delom. Tum didiranje oziroma izbor v didatov naj ne bo ozkem krogu (kar veim ogradi storimo), mnpnk J 0jn ba omogočiti vseni SZDL, da o predlogih -htejo razpravljajo in posta kandidate. Predkongresna aktivnost naše občine 3 vprašanja našemu delegatu Janez Hočevar, eden od delegatov noše občine na Vlil, kongresu ZKJ, odgovarja našemu sodelavcu: 1. VPRAŠANJE: Priprave na osmi kongres ZKJ so vnesene tudi v predkongres-ne načrte naših osnovnih organizacij — kateremu problemu bi morale v tem obdobju posvečati posebno pozornost? ODGOVOR: Mislim, da bi osnovne organi-Iacije morale nadaljevati z raz-glabljanjem o posameznih vprašanjih iz smernic VI. plenuma CK ZKJ. Pri tem jim bodo v veliko Pomoč razprave o aktualnih problemih v delu ZK in osnovnih vprašanjih našega socialističnega razvoja, ki so jih začele objav-jioti založbe in revije pred Vlil. kongresom. Tudi gradivo občinske predkongresne konference bo osnovnim organizacijam koristno služilo pri konkretizaciji nalog. Zlasti pa bodo pomembne razprave o načrtu statuta ZKJ, ki je 16 objavljen. Na ta način bomo komunisti kompleksneje spoznali glavna vprašanja, o katerih bo razpravljal kongres, in se usposabljali za bodoče delo. 2- VPRAŠANJE: Zveza komunistov se bojuje za n6posredno demokracijo, pri tem Pa vedno bolj izgublja interven-c'jsko funkcijo. Ali to pomeni, da tako občinski komite kot osnov-na organizacija spričo konkretne-9° problema bodisi v občini ali v podjetju ostaja ob strani, oziroma se omejuje samo na razpravo o tem? ODGOVOR: Nedvomno je to težko vprašanje, kar dokazuje tudi zelo različna praksa v delu osnovnih or- v ^ Jr ganizacij in komitejev. Ponekod delajo še precej na način, ki spominja na oblike uresničevanja vodilne vloge ZK iz administrativnega obdobja. Vendar vse močneje prodira v zavest komunistov v osnovnih organizacijah in vodstvih spoznanje, da ne gre voda bo pritekla tudi v Podmoljnik in Sadinjo vas prevzemati praktično-operativnih in vsakdanjih zadev, ki jih morajo urejati samostojno in odgovorno organi samoupravljanja v delovnih organizacijah, občinska skupščina in njeni sveti, sveti krajevnih skupnosti, družbenopolitične organizacije itn. Komite ali osnovna organizacija, ki bi se direktno, od zunaj vmešavala v delo samoupravnih organov, bi danes delovala protiustavno. ZK bo vpilvala na dogajanje v delovni orgnizaciji in občini s tem, da bo zavzemala stališča o problemih, ki zahtevajo rešitev, njeni člani v organih samoupravljanja pa bodo s pojasnjevanjem in argumenti vplivali na pravilne odločitve družbenih organov. Tako delovanje ZK pa zahteva višjo raven znanja in poznavanja konkretne stvarnosti, več iniciative in močnejše angažiranosti komunistov v organih neposredne demokracije kot njihov najaktivnejši in idejno vodilni del. Zato bo kongres dal močnega poudarka prav ideološkopolitičnemu usposabljanje komunistov za delo na sedanji stopnji družbenega razvoja. 3. VPRAŠANJE: Kot delegat si gotovo razmišljal o nekem specifičnem problemu, za katerega sodiš, da bi ga na kongresu sprožil, oziroma da bi se vključil v razpravo. Kateri problem je to? ODGOVOR: Ne bi še mogel konkretno odgovoriti na to vprašanje. Upam pa, da bomo delegati pravočasno prejeli obsežno kongresno gradivo, da bi se mogli posvetovati g nekaterih stališčih z osnovno organizacijo in občinskim komitejem. Javna razprava o načrtu statuta bo verjetno dala nove pobude in predloge in s tem gradivo za morebitno razpravo. PRIHODNJIČ ODGOVARJA LADO ČERNIVEC k(>t so si lansko leto vaščani v Podliposrradu s prostovolj-Jh s*>m ie notraben- morda ho envn nrioeliciln morsikni no«<»»tp Jr« odplavila staro. Morda! MM Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti v bolnišnici Polje Dne 12. avgusta 1964 je bil v volilni enoti 33 — bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Polje — izvoljen Miloš Trampuš v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Novo izvoljenemu odborniku želimo pri delu v občinski skupščini mnogo uspehov. Spremembe družbenogospodarskih instrumentov, ■ ki so sledile neposredno po F. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, nam kažejo, da se bodo sklepi in priporočila, ki jih je sprejel kongres, uspešno uveljavili v praksi, saj se še kažejo določeni premiki pri potrošnji sredstev v prid standarda zaposlenih. Tudi v naši občini je bilo v tem času čutiti zelo razgibano dejavnost sindikalnih podružnic in organov samoupravljanja. Pa tudi strokovne službe, predvsem plansko-analitske, so imele polne roke dela, da so ugotovile finančno moč delovnih organizacij ter opozorile samoupravne organe na možne rešitve. Po vrsti razgovorov s predstavniki delovnih organizacij in sindikalnih podružnic so se izkristalizirala zelo pozitivna stališča, ki so jih neposredno za tem začeli praktično uvajati v delovnih organizacijah. Osnovni dogovor, ki naj bi bil tudi čimbolj spodbuden, je v tem času bil, da moramo v delovnih organizacijah zagotoviti najnižji osebni dohodek 30.000 dinarjev; skladno s tako najnižjo mejo je urediti tudi osebne dohodke ostalih zaposlenih. Seveda pa se ti dohodki ne morejo realizirati, če se v delovnih organizacijah ne dvigne tudi produktivnost dela, ki je predvsem odvisna od ustreznejše razporeditve kadrov, od boljše organizacije dela, izkoriščanja notranjih rezerv zlasti v možnosti večizmenske-ga dela in podobno. Da so takim normativom sledile mnoge delovne organizacije, nam potrjuje tudi dejtsvo, da so v nekaterih kolektivih nijnižji osebni dohodki tudi 34.000, 37.000 in celo 39.000 dinarjev; seveda gre v teh primerih tudi za primerno kadrovsko strukturo in ekonomske rezultate delovnih organizacij. Imamo pa tudi delovne organizacije, ki so komaj dosegle najnižji osebni dohodek ali pa celo take, ki jim to ni uspelo. Nedvomno gre tu za dva bistvena problema. Prvič so te delovne organizacije v odnosu do ostalih v nekoliko slabšem položaju, drugič pa gre prav gotovo tudi za to, da njihova organizacija proizvodnje in izkoriščanje kapacitet nista na tolikšni ravni kot v drugih delovnih organizacijah. Zato se bodo morale te delovne organizacije sprijazniti z osnovnim imperativom rešitve: posvečati še posebno skrb nadaljnjim izboljšavam prostih kapacitet! Samo tako bodo lahko prišle v odnosih delitve na enak položaj, v kakršnem so že mnoge delovne organizacije. K Pred sezono Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je že konec maja pripravil obširen program za sezono, ki je pred durmi. Trije poudarki so značilni zanj: 1. človekova osebna in splošna kultura, 2. vzpodbujanje kvalitetnega dela in prizadevanj občanov in 3. gostovanja. V prvem delu bo svet skušal organizirati razgovore z občani o problemih, na katere zadeva človek v vsakodnevnem življenju doma, pri delu, v splošnem družbenem in kulturnem življenju. V drugem delu bo komisija za dramatsko dejavnost težila, da bi organizirala revijo občinskih dramskih družin; komisija za likovno vzgojo bo pripravila razstavo del domačih avtorjev in razstavo otroških risb, komisija za klubsko dejavnost bo skušala oživiti delo v nekaj klubih (Moste, Hrušica, Zadvor, Zalog, Lipoglav in morda še kje); komisija za filmsko vzgojo bo organizirala seminar za filmsko-vzgojne delavce po šolah in osnovnih organizacijskih enotah, komisija za glasbeno vzgojo bo prav tako skušala organizirati tečaj za zborovodje pa tudi različne glasbene prireditve, komisija za knjižničarstvo in tisk bo težila za sistematično poglabljanje odnosa do knjige po šolah z razpisom pod naslovom Moja najljubša knjiga, komisija za razvedrilo pa bo razmislila o neki stalni obliki družabnih prireditev. V tretjem delu so v načrtu: večer slovenske besede (gostovanje književnikov), povezava s kinoteko, plesna revija, ustni časopis, večer slovenskih vokalistov in gostovanje humoristov. Seveda so ti skopi podatki le okvirni in nepopolni — njih uresničevanje bomo podrobneje sproti spremljali —, bo pa vse to svet skušal napraviti skupaj z občinskim svetom za šolstvo, kulturo in prosveto, z delavsko univerzo, ljudsko knjižnico in predvsem z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami, posebej še s SZDL. Le tako bo imel svet tudi kar naj večjo garancijo za uspeh pri svojem delu. Prvi semaforji v naši občini Problem križišča Šmartinske ceste s Pokopališko ulico je končno rešen. V torek, 25. avgusta, je stekel skozenj normalen promet in marsikdo od uporabnikov (pa tudi od prometnih strokovnjakov) se je oddahnil. Promet bo mnogo varnejši, nesreč, ki jih je bilo tu v zadnjih letih — med njimi celo nekaj smrtnih — kar preveč, upajmo, ne bo. Dela pri urejevanju tega križišča so se začela pred približno 2 mesecema in so bila zaključena zadnje dni avgusta, ko so delavci Cestnega podjetja prekrili poslednje površine križišča z asfaltom, delavci Javne razsvetljave pa so postavili osem semaforov in štiri svetlobne znake. Naj navedemo nekaj zanimivih podatkov, ki smo jih utegnili zbrati: vozišče je v križišču na vseh štirih krakih široko po 10 m, zraven pa bodo uredili še približno meter široke hodnike za pešce. Pokopališko so na desni strani v smeri proti Mostam razširili proti Javnim skladiščem v dolžini 70 m, v smeri proti mestu pa v dolžini 20 prav tako enostansko za 3,5 m; Pokopališka ulica v smeri proti Zalam je bila urejena že lani. Zemeljska dela so terjala precej truda, ker je bilo treba izkopati še kanal in paziti na doslej napeljane podzemeljske kable za PTT in elektriko. Cestišče so najprej izkopali 30 cm globoko, ga nato utrdili z gramozom, nanj pa položili 4 plasti asfalta. Le-ta je v križišču in približno 50 m v vse smeri debel 22 cm (pri zaviranju vozil ob privozu v križišče se bolj izrabi), od tod dalje pa 17 cm. Pri Cestnem podjetju smo se tudi zanimali, koliko bodo znašali stroški tlakovanja in ostalih del, pa jih kljub velikemu prizadevanju nismo mogli ►-izvrtati«. Semaforov je nameščenih, kot rečeno, osem, razen njih pa so na Pokopališki ulici dva znaka »nimaš prednosti« in na Smartinski cesti dva znaka »prednostna cesta«, ki veljata tedaj, kadar semafori ne delajo. Semafore bodo za zdaj upravljali miličniki po lastnem avtomatskem programu in ne bodo dirigirani iz semaforskega centra. Celotni stroški za semafore znašajo nekaj nad 5,8 milijonov dinarjev, všteta je semaforska oprema s svetlobnimi znaki, montaža in gradbena dela. Za konec še tole: vsi prometni strokovnjaki so enotnega mnenja, da je bila ureditev tega križišča nujno potrebna, zakaj po zbranih podatkih vozi skozenj dnevno 4060 osebnih avtomobilov in 3430 tovornjakov, da ne govorimo še o mnogo številnejših drugih uporabnikih — kolesarjih, mopedistih, motoristih in ne nazadnje o pešcih. Tone Bančič Cvetke iz naših logov Ponatiskujemo iz tovarniških glasil Prijateljsko vzdušje in topla tovariška zavest na delovnem mestu sta del osnovnih sredstev, katerih ne gre podcenjevati. Vsi imamo slabosti, roko na srce, tudi jaz; vendar tisti ob meni je tudi človek, morda s slabšim znanjem, toda z večjo naravno inteligenco in ga bo nepremišljena beseda ali kretnja neprimerno bolj prizadela kakor nekoga drugega* Najbolj žalostno pa je to, da je naš besedni zaklad zelo obogaten z vsemi mogočimi izrazi, prinesenimi z vseh vetrov. Teh »cvetk*, izrečenih na vse mogoče načine, največ v trenutni jezi, sl ne moremo šteti v čast. Bolje bi bilo, da jih kulturen človek sploh ne bi uporabljal. Samo trenutek zjutraj v garderobi: »Orka malora, tepec hudiCU, ali nauš zapru vrata!-« Tako lepo ogovorjeni mu seveda ne ostane dolžan. Prisotni dajejo svoje komentarje, ki niso nič manj sočni* In nekaj ur pozneje na drugem kraju: »Ajde u k... ti in tvoj mojster!-« Nepotreben očitek. B*1 je nesporazum: eden je mislil na Iz Gejzirov PRIJATELJICI Bili sva prijateljici, danes nisva več. Med naju se je vrinila stena, preko katere ne more ne ena ne druga, žal mi je za teboj. Se še spominjaš, kako sva skupaj hodili k zobozdravniku, ker sva vedeli, da ne bova stokali, če bova skupaj? Morda bi še spoznala droben cvet, ki si mi ga poslala, stisnjenega med strani suhoparne knjige? Razveselila sem se ga bolj kot katerekoli dragocenosti. Ko si bila v bolnišnici, sem uporabila vse zvijače, samo da sem prišla mimo vratarja in sester do tebe. Ko si odhajala v brigado, sva druga drugi obračali hrbet, da ne bi prijatelji opazili najinih solz, vendar si se tik pred odhodom avtobusa le nagnila skozi okno k meni: »Piši mi, prosim!« Potem je avtobus odpeljal. Včeraj pa se nisva nasmehnili, ko sva sedli v klop. Plašno si me pogledala, vendar nisi spregovorila niti besede. Prav tako sem molčala tudi jaz. Obe sva vedeli, da ne bova mogli nikoli več biti iskreni druga do druge. To me je bolelo morda bolj kot tebe. Postali sva tekmici. Obe poznava pravila v tihem, neusmiljenem boju za nekoga, ki nama pomeni več, kot sva si nekoč pomenili druga drugi. Vem, da ne bo v tebi niti trohice sočutja, če boš zmagala, tako kot ga ne bo v meni, če te bom pustila za seboj. Maja VARNOST NA CESTI n Pepe Žabar v Shakespearovem letu Pred tremi leti novo šolsko poslopje, v njem nove učilnice, novi kabineti, nova učila, nove knjige, nova učiteljska zbornica, novi ljudje... Zaseda svet nove šole. DNEVNI RED: potrditev kandidature za novega direktorja nove šole. PREDSEDUJOČI ugotovi sklepčnost, nato pa: Dnevni red vam je jasen! ŽABARJEV DUH: No, samo poglej, kaJco hitro raste z novimi delovnimi pogoji tudi naš novi človek! Ustvariš mu nove pogoje, svetle, kot je svetlo sonce, ki prodira skozi velika okna, pa je že tu svetloba; z vseh strani vdira v poslopje, kaj v poslopje, v vsakogar od teh, ki tu žive in delajo, od zadnjega malčka pa do poslednjega.., joj, preslišal sem. Kako? GLAS IZ ZBORNICE: ...sicer pa je prosilec tudi mlad in nima mnogoletne prakse na zavodu splošno izobraževalnega značaja... ŽABARJEV DUH: Vidiš, kako hitro se spreminjamo. Se včeraj mi je znanec dejal, da se staram, da mi že lezejo gube na čelo, da nisem nič kaj dobro videti, da... in sploh. Tu pa: mlad je, sicer neizkušen, a mlad. Kako lepo je biti mlad! Večno — če bi bilo kaj večnega — bi želel biti tak! GLAS IZ ZBORNICE: ...tovariš je tudi družbeno zelo zaposlen ... ŽABARJEV DUH: Poglej, kako upoštevajo moje družbeno delo. Ni sicer kdo ve kako pomembno, dajem pa res svoj delček v ZK, v SZDL, v sindikatu, v strokovnem aktivu pa v nekaj odborih — no, vidiš, pa ti vse to upoštevajo, poglej, kakšni so ti naši novi lju... GLAS IZ ZBORNICE: Ker torej ni najmanj dveh prosilcev, ki bi izpolnjevala pogoje za zasedbo tega mesta... ŽABARJEV DUH: No, no, je že vse prav! Saj sem res delal samo nekaj let na osnovni šoli, učil v vseh razredih pa še vodil šolo, saj sem res dobil priznanje kot najboljši učitelj v okraju, kjer sem tedaj delal, saj sem res študiral pedagogiko in mladinsko psihologijo ... pa tega vendar ni treba obešati na veliki zvon. Delal sem pač po svojih močeh, delal bom tudi sedaj, saj vem, da bo treba. Oh, koliko bo še treba! Predvsem: uspehi na tej šoli res niso najboljši in absolventi te šole imajo po statističnih poročilih eno naj-skromnejših mest glede znanja. Seveda, zgodi se, vendar, tu bo treba krepko zagrabiti, da bo delovna vnema rodila kar najboljše sadove. Slo pa bo, boste videli, tovariši! Sicer res ne grem na boljše glede svojega materialnega položaja — pa tistih nekaj tisočakov mesečno manj bom že pogrešal; tudi s stanovanjem bom malo dlje počakal. Važno je, da bo skupnost imela več koristi, da bo družbi zrastlo kar največ novih delovnih občanov z jasno družbenopolitično orientacijo, s čimveč znanja, da... GLAS IZ ZBORNICE:... Glede na vse to obstaja bojazen, da bi se tovariš kandidat ne mogel popolnoma posvetiti pedagoškim problemom našega zavoda in svet odklanja njegovo kandidaturo z 10 glasovi proti dvema! ŽABARJEV DUH: Pridi, Hamlet, pridi, Shakespeare! Leta 1964 morda ne bo tvoj glas več tako osamljen, saj ni več ..tu mračnih sten, temnih hodni- N E VEM Dnevno beremo o prometnih nesrečah. Tudi v naši občini občutno narašča njih število in podatki za letošnje prvo polletje so zaskrbljujoči; vseh prometnih nesreč je bilo 176, pri čemer so bile 4 smrtne žrtve in 58 poškodb, prizadetih pa je bilo 91 osebnih vozil, 73 tovornjakov, 51 motoristov in mopedistov, 39 kolesarjev in 8 pešcev-Gmotna škoda je znašala okrog 10 milijonov. Suhe števil' ke, ki pa kličejo po vedno večji pozornosti za čim uspeš' nejšo prometno vzgojo občanov. IZ GEJZIROV SPOZNANJE Kje ste ve zvezde nocoj? Kje to noč lune je soj? O, zvezde in luno, spoznal sem, da sonce je luč, ki vse vas ožarja. Ne noč in ne sanje, zdaj dan je resnica. Ni več moči je, ki včasih me v noč je vabila. Zdaj prost sem, zdaj pridi -življenje. 2AN kov, sovražnih namenov, saj imamo nova šolska poslopja, nove učilnice, nove kabinete, nova učila, nove knjige, nove učiteljske zbornice, nove Ij... (Izgine v nič!) Iz zbornice je slišati le pritajen šepet in pisalni stroj, čigar črke so hitri prsti urejali v sklep: Premlad, preveč družbeno zaposlen, pogojev nima, ... premlad ... preveč družbeno... nima pogojev... premlad.,. preveč... premlad... Cernu solze se vrbe v otožni mrak jesenskega večera? Zakaj njih nežni prsti le k zemlji hrepene? Morda zato, ker na večer jeseni življenja zaželi samotno in spokojno si srce. Mar ne vedo, da bo v pomladi novi zeleno brstje spet zalilo vse? AUA blago v metrih, drugi v kll°£rl> mih' In še nekaj, kar zaboli vsaKn0. razumnega Človeka. Priznajmo Šim materam tisto častno meški jim v življenju, družini in ^'g bi pripada, a ne da Je njihovo predmet neolikane psovke, lzr fie v izbruhu jeze ali sovraštvo sočloveka. Tu Je še mlada sila, ki neopazno rastb med nami ln nekoč stopila na naša mesh* . naši vajenci. Ali Jim nudimo kar bomo pozneje od njih cf vali? V kakšnem vzdušju prav Je In bo, da se zanje zano£|-tlstl, ki Je za to postavljen lnegU-govoren, a ne da sc vanje ol> jpO Je In Jih zmerja vsak, in 1° je zato, ker Je slišal drugego. vpil nad njimi. Vajenec P» Žan svoje delo vestno opTarC)t°sa kovT ,ni it*0 To so samo odlomki, kak ^g-med seboj. »Cvetke« naš«® v pir rlščn. ki se lahko razbohote ^ ;,,t vel. In to nam ne bi hi'0 ne v korist. Član koie» POSNEMANJA VREDNO Hišni svet stolpičev B-1, 2, 3 Ob Ljubljanici je pred meseci na pobudo staršev sprožil zamisel o ustanovitvi oddelka vzgojnovarst-venega zavoda Kodeljevo v stolpiču B-2. Na pomoč so priskočile gospodarske in družbene organizacije, občinska skupščina in drugi in 1. 4. je novi oddelek že sprejel v varstvo prve malčke. Potem so prišli lepi dnevi - in spet so se sestali. Po dogovoru z občinsko zvezo DPM je omenjeni hišni svet prejel več igral iz parka na Kodeljevem, koder so -delno celo nerabna - samevala, ker tam zaradi bližine športnih objektov ne bo več otroškega igrišča. Igrala so popravili, dodali manjkajoče dele in jih zabetonirali, izkopali peskovnik, postavili tri klopi in - poglejte, kako so na novem igrišču otroci zadovoljni. Pa kaj ne, saj so poleg starejših celo sami sodelovali pri prostovoljnem delu za ureditev igrišča. Sedaj imajo v načrtu še nekaj senčnikov in barvanje igral — potem bodo mali občani še zadovolj-nejši, komisija za ustanovitev oddelka VVZ Kodeljevo in za ureditev igrišča pa bo zabeležila uspeh, h kateremu bi se dalo pripisati samo: hišni sveti, posnemajte! tudi strokovna revija IZHAJA V NASI OBČINI V prejšnji številki MsK smo opozorili na 10 tovarniških in ^.šolske liste, ki izhajajo v na-občini. Pravkar pa smo do-•»4 v roke še strokovno revijo podobna grafična in papirna ^dustrija, ki jo izdaja Šolski oenter tiska in papirja (SCTP) na Pokopališki ulici. Ta mesečnik izhaja že 2. leto; name-nJen je grafičarjem in papir-hičarjem in jih seznanja z no-Vltni tehnološkimi postopki, z bovimi stroji in napravami in organizacijo dela. Posebej ve-‘Ju poudariti skrb šolskega “Odstva oz. uredništva revije 'odgovorni urednik je direktor SCTP Zlato Močnik) za dokumentacijo: ob koncu dodala vsake številke je namreč j^bizan seznam del domačih d tujih avtorjev, ki obravna-.bjo problematiko enega od ■lovilnih področij grafične in Papirne stroke. Vrednost se-aama je še povečana s tem, P Je ob vsaki navedbi (na-š k jo v prevodu in originilu) v *rratka opomba glede na p ebino in pomembnost dela, tudi s tem, da je urejen po ^ectmaJni klasifikaciji. Tako fL., ko grafičarji in papirni-s„ J1 hitro in dokaj izčrpno knJ^jajo s sodobnimi stro-Svrn-dimi dosežki doma in po Va>LU in ~ kar Je še posebej kn ,*0i.vsa našteta dela si lah-Rati takoj sposodijo v bo-sket>Strokovni knjižnici šol- centra tiska in papirja! AM PRAVNA IN ZDRAVSTVENA POSVETOVALNICA V Agrokombinatu Emona je organizirana zdravstvena in pravna posvetovalnica. Posebnost te posvetovalnice je, da zdravnik in pravnik enkrat v mesecu obiščeta vse obrate in se z njima lahko vsakdo posvetuje. NEKAJ ORGANIZACIJSKIH ZANIMIVOSTI PRED NOVIM Šolskim letom V šolskem letu 19G4/65 bo po predvidevanjih stekel pouk na centralnih in samostojnih osnovnih šolah (brez podružničnih) v dveh izmenah. Izjemi bosta le dve: razveseljiva, da bo v Jaršah pouk le v eni izmeni, in tolažilna, da bosta na osnovni šoli Kette-Murn samo (pa vendar še!) dva oddelka v tretji izmeni, število učencev bo pri tem za 61 večje: od Umskih 414 bo poraslo na 4209 ali za dva oddelka. Razveseljiva je dalje ugotovitev, da bo povprečno v enem oddelku 31,5 učenca in se bomo tako v naši občini močno približali idealnemu povprečju (25 do 30 učencev v enem razredu). Tudi na gimnaziji bo nekaj več dijakov (lani 438, letos 446), vendar kar dva nova oddelka — torej se bodo tudi tu delovni pogoji bistveno izboljšali; o tem pa smo nekaj več poročali v predzadnji naši številki. Kaj je z Graditeljem? Naše upanje, da bi v tej štivilki našega glasila temeljiteje obdelali problem, glede katerega smo nekaj dejstev objavili v prejšnji številki, se ni uresničilo. Zato obvestilo: naš sodelavec še vedno zbira gradivo n "Dajmo, da mu ga bo moči zbrati do prihodnje naše št«vilke. Uredništvo Komisija za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju poroča Sredi leta 1961 je bila na podlagi pravilnika o kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri svetu za varstvo družine občinske skupščine imenovana stalna tričlanska komisija. Sestavljajo jo pediater, psiholog in socialni delavec. Občasno pa delajo v njej še drugi strokovnjaki, in to zdravniki določene specializacije in pedagogi z ustrezno pedagoško izobrazbo. Naloga komisije je, da skrbi za habilitacijo motenih otrok v specialnih zavodih in šolah. Do letos je bilo v občini Ljubljana Moste-Polje kategoriziranih 130 otrok. Ce jih razdelimo po posameznih kategorijah motenosti, dobimo naslednjo sliko: okvare vida 3, okvare sluha 6, telesno defektni 3, kombinirane motnje 11, duševno defektni 107. Od vseh 130 otrok jih je danes vključenih v specialne zavode in šole že 94. Posebno šolo v vzgojnem zavodu J. Levca obiskuje s področja naše občine 66 otrok. Nekaj teh otrok, predvsem iz oddaljenejših krajev, je v internatski oskrbi šole, večina pa mora prehoditi dnevno precejšnjo razdaljo, da lahko pose-čajo posebno šolo. Ta problem je delno rešen z usta- novitvijo 1. in 2. razreda posebne šole pri osnovni šoli Polje. Ta dva razreda obiskujejo otroci iz Polja, bližnje okolice in nekaj iz meščanskega predela. Nujno pa bi bilo potrebno ustanoviti posebne razrede (doslej samo oddelki vzgojnega zavoda J. Levca v Ljubljani) tudi v Mostah ali v neposredni bližini. Drugi morda še težji problem so imbecilni otroci, ki ne morejo obiskovati posebne šole, vendar so sposobni pri-učitve enostavnega ročnega dela pod stalnim nadzorst- vom. Takšen habilitacijski oddelek je samo v mladinskem zaščitnem domu v Dornavi, ki pa zaradi prenapolnjenosti že več let ne sprejme nobenega otroka. Ker v Ljubljani nimamo takega habilitacijskega centra, ostajajo ti otroci doma in nimajo nobene možnosti za pri-učitev preprostega ročnega dela s katerim bi si lahko delno ustvarjali materialne pogoje za svoje življenje. Tako pa leži vse breme njihovega preživljanja na starših ali na družbi. M. S. Naši glasbeni pedagogi v BUDIMPEŠTI Dve naši glasbeni pedagoginji, Draga Svetina, dir. glasbene šole Moste-Polje, in Nada Jurjec, prof. te šole, sta se kot članici jugoslovanske delegacije udeležili VI. konference mednarodnega združenja za glasbeno vzgojo (ISME), ki je bila letos v Budimpešti. Osem dni so se vrstila predavanja o vlogi glasbe XX. stoletja pri vzgoji otrok in mladine. Koncerti (dnevno po dva) so bili namenjeni nastopom otrok in mladine od so-lista-koncertanta do amaterskih skupin. Na teh nastopih, ki so zajeli uspehe glasbene vzgoje od Evrope preko Amerike do Azije, je večina nastopajočih pokazala doslej neslu-teno umetniško raven. Predstavniki Jugoslavije, ki so se že od ustanovitve ISME uspešno udeleževali njenih akcij so bili zopet izvoljeni v upravni odbor. Ob koncu konference so bili naši delegati sprejeti pri jugoslovanskem ambasadorju, vse delegacije pa so bile povabljene na sprejem k županu mesta Budimpešte. D. S. 40 mest za otroke do 2. leta starosti v VVZ — premalo! V naši občini je bila skrb za varstvo dojenčka in malega otroka, tj. otroka do 2. leta starosti, do nedavna prepuščena izključno staršem. Ko se Je morala mati po treh mesecih od otrokovega rojstva vrniti v službo, je obstala pred vprašanjem: kdo bo pazil na otroka, kdo ga bo nahranil, kaj sc mu bo zgodilo, ko bo 4 ure sam doma. Se bolj je bila zaskrbljena, ko je otrok dopolnil 6 mesecev in je morala začeti delati polni delovni čas. Tisti zakonci, ki žive pri svojih taščah, so prepustili otroke svojim babicam, na nekatere so popazile dobre sosede, nekatere so oddajali čez dan v rejo tujim družinam, največ pa je bilo primerov, da so ostajali otroci sami zaprti doma ali pa v varstvu starejših bratov in sester. Ni pretirano, če poudarimo, da je bila mati s svojimi mislimi in skrbmi bolj pri otroku kot na delovnem mestu. Mnogo je bilo in je še primerov, da so predvsem samske matere 6-aii 8-mesečne otroke oddale k svojim babicam ali tetam na deželo. Zaradi oddaljenosti so jih le poredko obiskovale in kmalu je bila prekinjena emocionalna simbioza mati — otrok. Vse to je povzročalo veliko deformacije v otrokovem duševnem razvoju. Dosedanje izkušnje nam govore, da je mnogo težje zdraviti duševne motnje kakor telesne bolezni. Dokler so bile Resljeve jasli izključno za dojenčke, so matere iz Most, zaposlene v Centru, odnašale svoje otroke v te jasli. Ko pa Jo ta zavod spremenil profil in začel sprejemati tudi predšolske otroke in šolarje, za otroke iz Most ni bilo več prostora. Konec leta 1962 smo dobili v novem vzgojno-varstvenem zavodu Jarše 14 mest in letos januarja v vzgojno-varstvenem zavodu na Pokopališki 26 mest. Tako imamo v občini 40 mest za otroke do 2. leta starosti. Vedno pa je zasedba večja in prošenj za sprejem več, kot je razpoložljivih mest. V vzgojno-varstvenem zavodu na Pokopališki ulici čaka na prosto mesto 10 dojenčkov, v Jaršah pa so bili primeri, da so matere prinesle v zavod svoje košare ali stajice, samo da so lahko oddale svojega otroka v varstvo. Ob primerjavi, da je bilo lani v občini rojenih 694 otrok (391 na področju ZD Moste in 303 na področju ZD Polje), da Je letno na 1000 priseljenih prebivalcev tudi nekaj malih otrok in da je v občini 70,5 % mater zaposlenih, šele vidimo, da je tudi varstvo otroka do 2. leta starosti resen problem, ki ga bo treba načrtneje in hitreje reševati. Analiza izostankov zaposlenih mater zaradi neurejenih razmer in bolezni, ki iz tega nastajajo, bi pokazala, kakšno škodo utrpi družba vsako leto zaradi tega. AU ne bi bilo bolje ta sredstva vlagati v družbeni standard - predvsem v stanovanja in objekte za družbeno varstvo otrok? M. G. Bo kmalu začel rasli še kak takle vzgojno-varstveni zavod, kot je takole še pred kratkim rastel VVZ Angele Ocepkove? NOVE KNJIGE V LK MOSTE od 15. Julija do 15. avgrusta 1964 Frank Amau: Na vročem asfaltu Ria; Ivo Andrič: Žeja. Jelena, ženska, ki je ni. Prekleto dvorišče. Nemirno leto: Honorč de Balzac: Le Lys dans la vali če: France Bevk: In sonce je obstalo; Nelson Bond: Lancelot Biggs vesoljski pilot; Louis Bromfield: Mr. Smith; Štefka Bulovec-Janko Moder: Bibliografija prevodov v slovenščino od 1945.-1960. leta; Ritchie Calder: Na mrzlem severu; Pierre Comeille: Le Cid; George H. Coxe: Nevabljeni gost; Cyril Connolly: The Rock Pool; Dragotin Cvetko: Stoletja slovenske glasbe; Dobriča Cosič: Ločitve. L, 2. knj.; Janko Čuček: Plastične mase; Warwick Deeping: Usodovec; John Erskine: Kratkotrajna sreča Frangoisa Villona; Hans Fallada: Kdor Je nekoč jedel iz pločevinaste sklede; (Nadaljevanje na 9. str.) Proizvodnja kruha v novi pekarni Žila Kot večina drugih vej gospodarstva je tudi pekarstvo v Ljubljani podedovalo po vojni majhne, zastarele obrate z izrazito obrtniškim načinom proizvodnje; zanj so bile značilne; - otežkočena ali celo nemogoča konstrukcija pri prilagajanju novim sanitarnim predpisom, zaradi česar dobi naš občan slab oziroma nehigienski kruh; - slabi higienski pogoji za delovnega človeka; — Izredno visoka udeležba ročnega dela; - neprimerne lokacije, majhne kapacitete, zaostalost prostorov in pomanjkanje pomožnih prostorov (skladišč, sanitarij ipd.). Vsi ti momenti so vplivali na neugodno poslovanje in je zato bilo treba misliti na novo, moderno pekarno. Ker je kruh vsakodnevna potreba našega občana, Je bilo vsako zapiranje prejšnjih majhnih pekam praktično nemogoče, dokler ni bila zgrajena nova, boljša, industrijska pekama. Le-ta pa tudi nosi neko zakonitost svojega obstoja in jo je mogoče locirati le v večjih potrošnik središčih, kjer živi večina potrošnikov na relativno majhnem prostoru. ' Le na ta način je gradnja večje pekarne ekonomična. Pri zahodnih gospodarstvenikih velja zakon, da morajo biti za pravilno obratovanje kateregakoli industrijskega obrata (in to velja tudi za našo industrijsko pekarno) izpolnjeni naslednji glavni pogoji: 1. tehnična oprema, tj. solidni stroji; 2. kvalifikacija delavca - priuče-nost na proces dela; 3. tehnološki postopek in pomoč tehnologa; 4. solidna surovina. Tehnična oprema naše nove pekarne v sklopu živilskega kombinata 2ito v podrobnostih še ni povsem preizkušena in so na strojih še napake, ki jih med samim procesom dela odstranjujemo in prilagajamo našim potrebam. Naša industrija Termoelektro Beograd, ki izdeluje stroje za pekarne, je še mlada; osvojila je proizvodnjo teh naprav pred nekaj leti po licenci Winckler Schwarzwald. Dokaj napak na strojih Je nastalo pri proizvodnji nehote, mnogo napak pa je subjektivnega značaja. Prav zaradi tega moramo te stroje čim bolj opazovati, se jim posvetiti in V novi pekarni sta postavljeni dve peči 24 X 2 = 48 m'; vsaka ima zmogljivost 1200 do 1300 kg/h. Ko bo pekarna proizvajala s polno kapaciteto, bomo delali v dveh izmenah pri vsaki peči. V vsaki izmeni bo zaposlenih 11,5 delavcev, v vseh izmenah pa bo sodeloval tehnolog in administrativni kader. Skupno bo predvidoma zaposlenih 59-64 ljudi. V poizkusni fazi proizvodnje je delalo pri eni peči 12 delavcev, oziroma 24 delavcev pri 2 pečeh. Samo ena peč je proizvajala od 28. julija do 11. avgusta, po 11. avgustu pa sta v pogonu dve peči. Obe sta še vedno pod strogo kontrolo strokovnjakov, ki sproti odstranjujejo napake. S postopnim večanjem proizvodnje kruha v novi pekarni zmanjšujemo proizvodnjo v malih, slabih pekarnah. Do sedaj smo izločili iz proizvodnje vse bivše pekarne kombinata Žito (razen pekarne v Samovi 10). V poizkusno proizvodnjo v novi pekami smo vključili vseh sedem tovarišev, ki so že delno priučeni na industrijski način proizvodnje kruha in imajo za seboj enomesečni tečaj v Zagrebu in Beogradu. Razporejeni so po najvažnejših delovnih mestih. Glede na to. da želimo dajati na trg čim kvalitetnejši kruh, želimo tudi čim kvalitetnejšo moko. Naglim spremembam moke pa se nam bo možno izogniti, ker razpolagamo z relativno velikim skladiščnim prostorom -400 m*. Moko predhodno laboratorijsko analiziramo in izvršimo vse preiskave, nujne za poko kruha. Koliko smo že v novi pekarni proizvedli in kakšni so rezultati? Kot je že omenjeno, smo pričeli s peko v novi pekarni 2S./29. julija 1964 v eni peči in 11. avgusta v obeh. Za naše potrošnike proizvajamo dve vrsti kruha: tip 400 beli in tip 1000 enotni kruh, oba v kilogramskih kosih, sedaj pa smo pričeli obe vrsti kruha peči tudi v polkilogramskih štrucah. Trenutno proizvajamo dnevno 26 ton kruha. Do 20. avgusta smo proizvedla skupno 300.000 kg, od tega za trg sposobnega 292.503 kg ali 97,9 % za predelavo (drobtina) 5200 kg ali 1,7 % in za živinsko krmo 800 kg ali 0,6 %. V bodoče bomo organizirali proizvodnjo kruha v dveh pekarnah: celotno opremo dati v pogon kot naše pomočnike v nadomeščanju fizične sile človeka. V novi pekarni bo prišla do izraza večja umska sposobnost našega delavca. Pri tem načinu smo še pravi pionirji. Zavedati se moramo, da prihajamo s pogonom te pekarne na industrijski način dela, kjer mora vsak delavec izvrševati samo tiste faze dela, ki so mu odkazane na določenem delovnem mestu. Potrebna je največja disciplina. Poudariti moram, da Je imel kombinat Žito s Tehnično-ekonom-sklm birojem Zagreb pogodbo -ingeniring - in nam Je nudil v začetni fazi vso strokovno pomoč. Prav tako so nam dali na razpolago strokovnjake tudi izvajalci montaže strojev Termoelektro Beograd. pekama na Samovi ul. 10, ki Je dokaj dobro opremljena in sodobna, bo proizvajala pecivo in boljši kruh, pekama na Smartinski c. 154 pa bo pekla za naše občane polkilski in kilski ter eventualno dvokllski črni aii beli kruh. V končni fazi in z vključitvijo tretje peči v proizvodnjo v naši pekarni na Smartinski cesti bo proizvodnja obeh pekarn krila potrebe vsega mesta, saj obstajajo možnosti za uvedbo treh izmen pri treh pečeh, kar omogoča največjo rentabilnost pekarne. Omeniti Je treba še to, da sedaj kruh ocenjujemo, oziroma točkujemo. Po predpisu za točkovanje (Ur. 1. SFRJ, št. 2i) mora imeti kruh, namenjen za ljudsko prehrano, najmanj 20 točk; največ možnih pa je 30 točk. Kruh v novi pekarni točkujemo od vsega začetka, to je od 30. julija. Od tega datuma do 20. avgusta 1964 je ocena naslednja: Povprečna ocena točk za črni kruh je 25.0, za belega pa 24.8; najvišja ocena za črni kruh je bila 27,0, za belega pa 28,0. Največkrat so bile izgubljene točke zaradi slabega volumna, oblike, slabe višine, prozornosti in slabe elastičnosti sredice. Zelo redke so napake kot slab duh sredice, slaba barva ipd. In s kakšnimi problemi se srečujemo? Se so okvare na strojih ter slaba kvaliteta le-teh, tehnične napake, ki povzročajo zastoje, slaba, neule-žana moka, še ni organizirana potrošniška mreža in preveč je še majhnih lomov ter zastojev na prenosnih trakovih in pnevmatiki. Hrabri pa nas to, da vsak dan bolj poznamo te napake in jih skušamo čim hitreje odpraviti. Inž. Ludvik Vrhove Socialni položaj mladih delavk in nekaterih delavcev Ob razgovorih z nekaterimi vodstvi mladinskih aktivov v naših gospodarskih organizacijah sem prišel do nekaterih zaključkov, ki jih želim prikazati širši javnosti kot problem, katerega pa seveda ne bo mogoče rešiti čez noč. Kot sem omenil že v naslovu, gre za socialni položaj nekaterih (teh je namreč kar precej) mladih delavk in delavcev ter njihove pogoje za delo. Takoj v začetku moram omeniti, da se vsa stvar vrti okoli stanovanjskega problema, ki botruje še marsikaterim nevšečnostim, težavam, njihovim posledicam itn. Vsem nam je znano, da se mnogo delavcev in uslužbencev vozi na delo v naše tovarne iz precej oddaljenih krajev; med njimi je veliko število tudi mladih n. pr. iz Litije, Šmartnega pri Litiji itn. Mislim, da se ne bom preveč zmotil, če zapišem, da je želja marsikaterega mladega delavca, da bi dobil stanovanje nekje v bližini tovarne. No, to se nekaterim »srečnim dobitnikom« tudi posreči in prav teh bi sc rad pobliže dotaknil; ali, da bo slika jasnejša, želim prikazati primer, ko dobi mlada delavka stanovanje pri »posestniku« (kar ni redko). Pri sklepanju pogodbe med posestnikom in najemnikom stanovanja postavi posestnik pogoj, in sicer, on. tj. posestnik -lastnik stanovanja, ne želi, da mu najemnik plača najemnino v denarju, marveč zahteva in to postavi tudi kot pogoj, da mu jo plača z delom, t. j., da mu bo toliko in toliko ur delal na polju ali kje drugje. Posestnik seveda to dela motivira kot pomoč pri delu, t. j. on sam ne nastopa direktno: »Cc mi boš delal-a, boš dobila stanovanje, če ne boš, ga bom oddal drugemu, ampak če sl mi priprav-ijen-a v prostem času »malo pomagati« pri delu na polju ali kje drugje ...« Prosilec oziroma bodoči najemnik stanovanja ob takšnem primeru največkrat niti kaj dosti ne premišlja in pogodbo sprejme, ne glede na to, kako se bo njegovo življenje nadalje odvijalo; zanj Je važno le to, da Je stanovanje dobil in Je celo srečen (ne velja za vsakogar), da mu ne bo treba najmenlno plačati v gotovini, temveč s tistim »malo pomagati«. A prav to prenekateri- krat preide v pravo garanje po 8-urnem delovnem času v tovarni. Koliko časa pa to »pomaganje« traja, največkrat zavisi od vremenskih prilik, od letnega ča-la idr. Ob vsem tem se človeku poraja vprašanje, kako ta delavec-delavka dela na svojem delovnem mestu v tovarni, kakšna je njegova delovna storilnost, delovni elan, razpoloženje, kako dosega norme itn. Sc bi lahko našteval, vendar naj zaključim, da bo n. pr. neka mlada delavka, ki poleg svojega 8-urncga dela v tovarni opravi pri posestniku isti dan še 3—4 ure aktivnega dela, nedvomno fizično in psihično utrujena. Sedaj pa si lahko zamislimo, kakšne so delovne sposobnosti mlade delavke, ko pride prihodnje jutro na svoje delovno mesto! (Ne bom govoril o tem, kakšen naj ho delavec na svojem delovnem mestu.) In ne samo to; kaj ta delavka ali delavec »misli« o -svoji življenjski perspektivi, o svojem kolektivu, o svojem podjetju, o družbi kot celoti? Za njo ali zanj je jasno eno: da bo današnji dan enak včerajš-nemu in da bo jutrišnji dan enak današnjemu - vse dokler . ..? Na vsa ta vprašanja ne bi bilo težko odgovoriti, eno pa Je pri tem treba poudariti, da je danes še vedno mnogo premalo samskih stanovanj za mlade delavke in delavce. Pri tem vsekakor ne gre zamolčati vprašanja, kako sc ta človek družbeno udejstvuje, kakšna Je njegova rekreacija, kulturno delovanje idr. Mislim, da tudi na ta vprašanja ne bi bilo težko odgovoriti. Morda pa bi se kdo vprašal, zakaj ta človek ne prekine pogodbe, ki jo je sklenil s posestnikom. Na to vprašanje bi bilo možnih več odgovorov, sam pa si pridržujem tega: k temu Jo mladi človek ekonomsko prisiljen, noče izpustiti iz rok tistega, kar Je dobil, iz prostega razloga, ker mu Je to le začasno prebivališče; vsakdo od teh »najemnikov« vedno upa, da se bo stvar zanj tako ali drugače obrnila na bolje; ob eventualni prekinitvi te »pogodbe« bi v skrajnem primeru moral celo zapustiti tovarno, kar pa bi mu (v velikih primerih) ne odgovarjalo. Ob vseh teh mislih se ml poraja še eno nič manj važno vprašar.Je, namreč: zakaj posestnik postavlja kot pogoj najemniku, da mu najemnino plača (odsluži) s svojini delom, da mn pomaga na polju? Na to vprašanje bi prav lahko odgovoril vsak ekonomist, jaz P* bom skušal s preprostim računom prikazati, koliko pravzaprav ta najemnik »plača« najemnine. Ce vzamem, da je (povprečno) ura dela na polju vredna 100 din in če ta najemnik opravi 3 ure na dan, p°' meni to na mesec 27 delovnih dni> kar da 8100 din neto. Ce pomislimi da na podeželju (Bizovik, Dobru-nje in druge vasi) ni običaj, Y U3 + 16), umrlo pa je ^ občanov (7 + 6). d» ri imdročju matičnega ura-- Dolsko sta se priselili 2 ©b-Skli pa so se 4 mo- jjl, m 1 ženska. Živorojena sta otroka (1 + 1), umrl ni Javilo prebivalstva v občini 21 orim 15. avgusta 1964: Moste 14 lo, (l®-248 + 11.587), Polje 1 ai, (6-829 + 7.362). Dolsko (*’ 736659 + 712>’ »ku,>ai 37-397 NOVA STROJNA OPREMA CDS Agrokombinata Emone je odobril nakup strojne pa-kirne linije, S tem strojem je omogočeno hitro in estetsko embaliranje perutnine, kar bodo zlasti z zadovoljstvom sprejeli potrošniki. Najpogostejši rak na ženskih organih je poleg i'aka na dojka rak materničnega ustja, ki ga imenujemo tudi rak materničnega vratu. V Sloveniji imamo en primer na 700 žena alli en primer na 90 pregledanih žena. Obolevajo žene različnih sta-rositi, vendar ga je največ med 30. in 50. letom starosti. Kakšni so vzroki za nastanek raka, še ne vemo. O nastanku raka na materničnem ustju je nekaj že znanega. Za to vrsto raka obolevajo žene, ki so pričele zgodaj občevati, so rodile zelo mlade in imajo več otrok. Po-gostnejši. je pri ženah z belim tokom', pri ženah, katerih življenjski standard je nizek in slaba osebna higiena. Zelo malo je tega raka pri Židinjah in Muslimankah, ki so poročene in imajo spolne odnose z obrezanimi moškimi. Sistematski pregledi med muslimanskim prebivalstvom v Makedoniji so namreč pokazali, da tega raka tam- skoraj ne poznajo. Zato mislimo, da ima nastanek raka materničnega ustja zvezo s čistočo moškega. Škodljivo deluje razpadajoče seme; to Vidimo pri mladih moških, ki ne skrbijo za higieno svojih spolnih organov. Vzročni faktorji so tudi poškodba pri porodu, natrgan maternični vrat in močan beli tok. Prvih začetkov raka se ne da ugotoviti z navadno ginekološko preiskavo. Potreben je razširjen ginekološki pregled, ki se sestoji s kolposkopije in brisi Papanikolaou. Pri vsaki ženi, k? pride zaradi 'katerekoli težave na pregled h ginekologu, napravimo enkrat ali dvakrat (po potrebi tudi večkrat) letno razširjen ginekološki pregled; tako s sigurnostjo ugotovimo, če žena nima raka materničnega ustja Žene poučimo, kako važna je zigodnja razpoznava. Razmere za odkrivanje začetnih Stadijev te vrste raka so idealne. Maternično ustje je dostopno za preglede s povečavo in za jeman je brisov brez večje nadlege in 1.37, <6-829 + l-Sež). Dolsko ,.'“‘1 (659 + 712), 'ti ->07 1 + 19.661).’ ^fttJŽKNJE ŠOFERJEV IN avtomehanikov hodš*«-« in avtomehaniki SAP so ustanovi h ^eiHK Vanj je vklju- Preko 500 članov in je Pic naimo£nejših podruž-AM. Združenje bo pripo-* zboljšanju šoferske tor vplivalo na boljšo Pen* Tn<*’t in varnost v cesrt- Prometu. SEPTEMBRA V KINU TRIGLAV Od 2.-3. nemški VV film DEKLE S FLAMSKEGA; od 4.-6. francoski barvni VV film DEKLE V IZLOŽBI; od 7.-8. domači film DVE NOCl V ENEM DNEVU; od 9.-11. angleški CS film KROG PREVAR; od 12.—14. angleški barvni film POD OKRILJEM NOCl; od 15.—16. domači film ČLOVEK S FOTOGRAFIJE; od 17.—19. italijanski barvni CS film SAMSON; od 20,—25. ameriški film V SVETU KOMEDIJE; od 26.-28. ameriški bravni CS film SEDEM VELIČASTNIH in od 29. septembra do 1. oktobra italijanski barvni CS film AMERIKA V NOCl. KINO VEVČE V SEPTEMBRU Od 2.-3. sovjetski barvni film HAJDUKOVA KRI; 4.-6. argentinsko-Ualijanski barvni film LJUBEZEN NA MEJI SVETA; 9,—10. italijanski barvni CS film VSAK VEČER NOVO LETO; 11.—13. ameriški barvni CS film PEKIjENSKI KLUB; 16.-17. italijanski film AS ASOV; 18.-20. ameriški barvni VV film FANNV; 23.-24. domači barvni VV film LJUBEZEN IN MODA; 25.-27. italijanski CS film SIGFRID in 30. sep. do 1. okt. ameriški barvni VV film PRINC IN IGRALKA. KINO ZALOG 5.-6. francoski film DENAR PRI ŽENAH; 12.-13. ameriški barvni CS film DOBER DAN. ŽALOST; 19.—20. ameriški barvni CS film NEKATERI SO PRITEKLI; 26.-27. ameriški barvni film PALČEK TOM. neprijetnosti za ženo. Zato sistematično iščemo raka pri vsaki ženi, ki pride k nam na pregled. Ženam, priporočamo, naj hodijo na preglede vsaj 1-krat letno, kajti vedeti moramo, da se rak na materničnem ustju ne razvije kar čez noč. Spremembe na materničnem ustju, iz katerih se lahko razvije rak, lahko nastopijo leta in leta prej (od 1—17 let). Rak na mestu ali strokovno imenovan carcinoma in situ ostane lahko na mestu tudi po 10 let. Ta rak se ni še nikamor razširil, je samo na materničnem vratu in v njem in ne dela ni-kakih težav. Odkrijemo ga slučajno pri pregledih zaradi kakršnihkoli drugih težav. Kot vemo, so zelo pogoste rane materničnega ustja. Tako računamo, da ima okoli 80 % žena rano na materničnem ustju (crythroplakia), 90 % teh ran pa ni nevarnih. Ko napravimo preiskave, kolt sta kolposkopija in bris Papanikolaou in ugotovimo, da rana ni nevarna, rano požgemo, ker vemo, da se lahko tudi iz navadne, nenevarne rane čez leta razbije rak. V 10 % pa so rane na materničnem ustju sumljive, na njih so vidne take spremembe, iz katerih se lahko razvije rak. V takih primerih odščipnemo s sumljivih mest nekaj ko-ščkov.tkiva in jih pošljemo na histološko preiskavo. Te koščke namreč tam razrežejo na desetinke milimetra tenke rezine in jih pregledajo z mikroskopom. Ce je histološka preiskava pokazala, da še ni rakastih sprememb na materničnem ustju, da obstaja samo močno poroženenje tkiva, potem mora žena redno in pogosteje hoditi na preglede, in to 3, 4 ali 5- krat na leto. Včasih pa so spremembe take, da ne moremo reči, ali je tkivo rakasto ali normalno (atipične ali netipične celice, nemirne celice, v spodnjem sloju zelo aktivne celice) — iz takih sprememb se lahko čez leta razvije rak. Zato pri teh ženah konično izrežemo nevarno mesto na materničnem ustju in žena je potem zdrava. Mora pa seveda hoditi redno na kontrolne preglede. Včasih pa pri histološki preiskavi odkrijemo že pravi rak, ki se ni še nikamor razširil in še ni nevaren. Ta je najbolj pogost pri ženah med 30. in 40. letom, velik odL stotek takih žena pa je tudi med 20. in 30. letom starosti. Rak na mestu nima nobenih bolezenskih znakov. Nelnvazi-ven lahko ostane 10 ali tudi več let. Se nekaj o metodah, s kUterimi iščemo raka oziroma take spremembe, iz katerih se rak lahko razvije. Vsak ginekološki pregled se sestoji Iz kolposkopije in brisov po metodi Papanikolaou aU cito-logije. Kolposkop Je priprava, ki poveča maternično ustje 10—20-krat. Uvedel ga Je v ginekologijo Hans Htnselman kot sredstvo za preiskovalno metodo. Mnoga mesta, ki so na oko sumljiva, se izkažejo za nenevarna ali obratno - na oko sumljiva mesta so nevarna. Druga metoda so brisi Papani-kolaou ali oitologija. Te brise jemljemo 1-krat ali 2-krat letno, pri sumljivih spremembah tudi večkrat. En bris vzamemo iz materničnega ustja in zadnjega noinlč-nega oboka, en bris pa iz materničnega vratu. Dobljeno razmažemo na objektna stekelca In te preparate barvamo po metodi Papanikolaou. Proučevanje teh preparatov se imenuje citodiagnostika. V teh preparatih vidimo normalne celice ali sumljive aU rakaste ceUce. Ce »o v preparatu samo normalno oblikovane celice z normalnimi jedri, je maternično ustje popolnoma zdravo In rana na materničnem ustju ni nevarna, kar smo tudi že prej ugotovili s kolposkopom. Kolposkopija in brisi Papanikolaou se torej dopolnjujejo. Ce so v preparatu sumljive celice, brise ali ponovimo ali pa odščipnemo nekaj koščkov s sumljivih mest na materničnem ustju In pošljemo na histološko preiskavo. Ce pa imamo v preparatu rakaste celice, pacientko pošljemo v zavod, kjer glede na stopnjo raka sledi zdravljenje. Komisija ginekologov in onkologov odloči, kakšno zdravljenje bo Imela pacientka. Stadije raka na materničnem ustju klasificiramo po mednarodni klasifikaciji, ki je bila dopolnjena leta 1950 na mednarodnem kongresu ginekologov v New Yorku; tedaj1 so vključili tudi rak na mesilu ali nula stadij. Prvi stadij: rak je omejen na matemičmi vrat. Drugi stadij: rak se je iz materničnega vratu razširil na vezi, ki držijo maternico, vendar še ne sega do medenične srtene. Tretji stadij: rak se je raz-širil do medenične stene in že sega v spodnjo tretjino nožnice. Četrti stadij: rak se je že razširil na mehur in črevo in zasevki so tudi na drugih organih. Pri 0 in prvem stadiju (ta Stadij je danes pri zboljšani razpoznavi najbolj pogost) ozdravimo 70 do 98 % vseh zdravljenih žen. Začetni rak materničnega ustja ni tista Strašna bolezen, kot je pri drugih lokalizacijah raka. Uspeh zdravljenja zavisi od razširjenosti raka in pričetka zdravljenja. V Sloveniji živi okrog 1000 žen z diagnosticiranim rakom materničnega vratu. Na vsakih 10 vsako leto ena umre in odkrijemo dve novi. Vedno hitrejše odkrivanje raba zbolj-šuj‘e zdravljenje. Pred 20 teti so ginekologi v želji, da 'bi pomagali ženam, z letaki in predavanji skušali poučiti ženo o prvih znamenjih raka (krvavkast izcedek in krvavitve pri občevanju). Poudarjeno je bilo, da je bolečina zmak že razvitega raka; vendar so žene prihajale prepozno na preglede, čeprav so se dale pregledati, ko so opazite prve bolezenske spremembe. Rak začne povzročati težave takrat, ko pride do medenične stene, ko prične razpadati. Med tem časom je rastel rak v ženi včasih tudi več kot 10 let brez vsakršnih bolezenskih znakov. Danes vemo, da to ne zadostuje. Žene poučujemo, naj pridejo večkrat letno na pregled. Vsako ženo, ki pride zaradi katerih kodi težav na ginekološki pregled', pregledamo tudi glede na možnost raka. V SRS odkrijemo veliko večino raka materničnega vratu v začetnem stadiju, ko je zdravljenje preprosto. Ce bi vse žene od 20. leta naprej prišle 2-krat ali vsaj 1-krat letno na ginekološki pregled, raka materničnega ustja sploh ne bi pozivali. Naj navedemo samo številko o uspehu zdravljenja. Pri Stadiju 0 ozdravijo Skoraj vse žene, v prvem stadiju V« zdravljenih žena, v drugem polovica, v tretjem desetina, v četrtem stadiju pa redko katera in še to s hudo invalidnostjo. V Mostah čez nekaj let Kurirske TV zveze V Titovem domu ob Pokopališki ulici je 1. 1962 dobil prostore Šolski center tiska in papirja. Sama šola sicer ni več tako mlada ustanova, saj deluje v Ljubljani že od osvoboditve, vendar se je pred dvema letoma odločila za te nove prostore, ker so postali prejšnji pretesni, še posebej, ko sta se združila grafični (v palači Grafike) In vevški papirniški center. Prostore pa je bilo treba tudi tu funkcionalno preurediti in ko smo se pred dnevi odločili za obisk, so še v vseh nadstropjih odmevali glasovi dela. V drugem nadstropju nas je sprejel direktor šole Zlato Močnik. — Da, sredi preureditve smo: imeM bomo 10 učilnic s fizikalnim, kemijskim in jezikovnim kabinetom in risalnico. Vendar nas tare težak problem: 5 strank je še v poslopju. Ce bi dobili še te prostore, bi pridobili 2 učilnici, zbornico in 2 prostora za dijake. Kakšen je sistem dela, kolikšen je vpis in od kod vse so vaši dijaki? Naši dijaki se izobražujejo za naslednje poklice: ročni stavec, strojni stavec, tiskar za visoki tisk, tiskar za ploski tisk, tiskar za tisk iz dol-bine, stereotiper, reprodukcijski fotograf, kemigraf, ročni knjigovez, strojni knjigovec, papimičar, celu-lozar in laborant, v načrtu pa imamo še oddelek za grafične tehnike. Dijake razdelimo ob vpisu po potrebah podjetij in glede na ugotovitve zdravniškega pregleda, kolikor pa se le da, upoštevamo tudi želje novincev, katere seveda prej seznanimo s posameznimi poklici. Sistem dela: 3 dni v tednu imamo teoretični pouk, 3 dni pa prakso po podjetjih. Za izvenljubljan-• ske dijake pa imamo najprej strnjen teoretični pouk, nato pa prakso v domačih podjetjih, ki naše dijake štipendirajo. Za našo operati-vo pomeni to veliko obremenitev ... Da, naši dijaki so v grafičnem oddelku iz vse Slovenije, v papirniškem pa iz vse SFRJ. Letošnji vpis je približno tak kot lanski — okrog 600 jih bo, proti lanskim 523, upoštevajoč novi oddelek v Mag-laju. Zato namreč, ker so dijaki štipendisti iz vse države, imamo že več let v Belišču (SR Hrvatska) papirniški oddelek, v Ceršaku (Štajerska) prav takega, letos pa odpremo še papirniška oddelka v Sladkem Vrhu pri Ceršaku in v Maglaju (SR BiH). To so redni oddelki naše šole. Tam jih imamo iz preprostih razlogov: tovarne so tam, kapaciteta naših šolskih prostorov pa je premajhna in nimamo dovolj internatskega prostora (za izvenljubljanske dijake imamo namreč pogodbe z različnimi internati v mestu za naše dijake). Tako tudi najlaže zadovoljimo zahtevam tovarn po novih strokovnjakih, saj imajo prakso kar v podjetju, koder bodo potem delali! Težave pa imajo pri tem predvsem predavatelji za strokovne predmete. Ti morajo hoditi v vse te kraje predavat! In za šolo pomeni to težavno prilagajanje urnika, če že ne govorimo o naporih, ki Izčrpavajo naše strokovnjake na dolgih vožnjah v majhnih intervalih. Kljub vsemu temu pa smo doslej poleg rednega pouka uspešno zaključili tudi več letnikov oddelka za odrasle, in to za papirničarje in za grafike. Po potrebi bomo seveda take oddelke imeli še naprej. Mot^ da mimogrede: pri dokaj pisanem nacionalnem sestavu nimamo težav z jezikom. To smo rešili tako, da smo napravili ločene razrede za dijake ž drugojezičnlh področij in če je npr. ves razred hrvaško govoreč, govore tudi naši predavatelji pač po hrvaško — ker bodo dijaki tudi delali tam, od koder so prišli. Kakšni pa so uspehi? Zadovoljivi. Naši dijaki se dobro in dovolj hitro vživijo tudi na delovnih mestih. Lahko pa bi bUl še boljši, če bi imeli lastne učne delavnice, kajti podjetja imajo svoje programe in Jih ne morejo prila- goditi našim. Vendar letos le nekaj preurejamo, za najštevilnejše poklice. Problem št. 1 pa je še vedno: prostori! Imate torej v načrtu kakšne večje prezidave, dozidave, novogradnje? Na dvorišču bomo postavili 5-nadstropni stolpič 15 X 15 m za učne delavnice, kabinete in laboratorije — s perspektivo, da bo zrastel tu tehnološki laboratorij grafične stroke, ki bo imel značaj raziskovalnega laboratorija za vso Slovenijo. Ce bo šlo vse dobro, bomo spomladi začeli graditi. Računamo na posojilo iz sklada za ča-sopisno-založndško in gra^čno dejavnost pri IS SRS, kjer se vsi ustanovitelji strinjajo, da je treba šole, čeprav sp stiki z njo pravzaprav šibki; v družbenem organu naše šole so le ustanovitelji; no, odslej bo sodelovala pri nastavitvi direktorja preko predstavnika tudi občinska skupščina Moste-Polje. Družbeno pa živimo tu in se — razumljivo — vključujemo predvsem na področju izobraževanja. Kolikšen pa je vaš učiteljski kolektiv? Rednih predavateljev imamo le 4 (2 za splošne in 2 za grafično oziroma papirniško stroko, ostali — preko 100 — pa so honorarni sodelavci iz podjetij. Kako pa kaj dela mladinska organizacija na vaši šoli? Življenje naših dijakov po družbenopolitični plati ni najboljše urejeno. Povezani so namreč z mladinskimi organizacijami po podjetjih. Zato teže uspejo kake večje akcije. Tako npr. doslej kljub poskusu nimajo svojega glasila in le pomagajo pri tem drugim šolam. Z ureditvijo delavnic pa, ko bodo dijaki ves teden v centru, bodo tudi mladi naši delavci laže in botfe reševali svojo mladinsko problematiko. Za zaključek samo še tole: vaša trenutna najaktualnejša naloga? Z letošnjim letom prehajamo v grafičnem oddelku na popolnoma novo obliko strokovnega pouka. Profili so izdelani v sodelovanju z razpoložljiva sredstva porabiti za gradnjo in ureditev šolskega centra. Omenili ste ustanovitelja — kdo so In kolikšni so pri vsem vašem delu vaši stiki z našo občino? Ustanovitelji so in financirajo center res zainteresirana podjetja grafične in papirne industrije. Predvsem pri grafičarjlh imamo veliko razumevanja za razvoj našega centra. Pri papimičarjih pa je težje, ker se vzgajajo dijaki iz vse SFRJ. Z vevškim obratom papirnice Vevče-Medvode pa imamo tesne stike. Tudi občinska skupščina Moste-Polje razume probleme naše zavodom za strokovno Izobraževanje SRS in na osnovi teh so izdelani podrobni programi za praktično delo in tehnologijo. Ti so bistveno spremenjeni od prejšnjih in seveda izboljšani. Tako skušamo lomiti staro miselnost — naši dijaki bodo najnovejše dosežke, s katerimi bodo seznanjeni v šoli, prenašali tudi v proizvodnjo in tam postavljali zahteve za nove postopke, dvigali produktivnost in izkoriščanje strojev itn. Tako se tudi naša Sola vključuje v razvojni proces celotnega našega gospodarskega in družbenega življenja. Se so se nizale misli, še so se kazali problemi, perspektive, načrti, toda v zbornici spredaj Je bilo že živahno - prva konferenca učit. zbora v novem šolskem letu se Je že začenjala. Tovarišu direktorju lepa hvala za vse, delovnemu kolektivu In dijakom pa mnogo uspehov v novem šolskem letu! Pred 20-letnico osvoboditve Jubilejno leto ljudske revolucije in osvoboditve je pred nami. Moščanska skupnost ga namerava prežeti s še večjo aktivizacijo svojega delovanja, posebej pa se je uredništvo odločilo, da bo objavljalo v tej rubriki spominske, dokumentarne idr. prispevke udeležencev narodnoosvobodilnega boja, internirancev in sploh vseh, ki so kakorkoli prispevali k osvoboditvi in ljudski revoluciji. Prispevki naj se nanašajo na našo občino in naj bodo po možnosti še neobjavljeni. Pošiljajte jih na naslov uredništva Meščanske skupnosti, Ob Ljubljanici 42/11. Po italijanski ofenzivi v poletju leta 1942, ko se je začela velika preizkušnja za NOV in je začela dvigati glavo bela garda, se je položaj na terenu precej spremenil. Velika večina slovenskega naroda je ostala zvesta stvari osvobodilnega boja. Brigade, ki so bile kmalu za tem formirane, so bile vojaško popoln gospodar položaja; težji časi pa so se začeli za manjše enote, politične aktiviste, tiskarne in kurirje. Beli izdajalci ne bi bili izdajalci do kraja, če ne bi svojega »junaštva« pokazali v glavnem z napadi na neoborožene oz. slabo oborožene skupine. V posameznih predelih okoli Zaloga, Sostrega in Podlipoglava vse tja do z žico obdane Ljubljane so gospodarili belogardisti. Aktivisti, kolikor jih niso belogardisti na terenu polovili in jih na Urhu zverinsko pobili, so se pravočasno umaknili v varstvo partizanskih enot. še težje pa je bilo z zveza-1 mi med političnimi forumi in njihovimi delavci. Najtežje je bilo vzdrževati zvezo z Ljubljano. Prej so jo držale priložnostni kurirji ali kurirke, sedaj pa je postal tak sistem nemogoč. Težko je bilo s transportiranjem literature, ki so jo tiskale partizanske tiskarne pa je prav sedaj postala kar najpotrebnejša. Propagandi farovžev, ki je obljubljala borcem za svobodo naroda pekel, zahrbtnim morilcem in izdajalcem pa nebesa, je bilo treba odgovarjati — in to se je še kako dalo s tiskano besedo! V ta namen je vodstvo CK KPS ustanovilo stalne kurirske postaje, oddaljene ena od druge po eno noč hoda. Njihove posadke so štele šest, osem ali tudi več mož, komunistov in skojevcev. Bile so dobro zakonspirirane, da jih sovražnik ni odkril. Kurirji so vzdrževali zvezo na takoimenovanih »javkah«, to je na naprej določenih krajih, ponavadi nekje sredi poti med posameznimi postajami, kjer so se v določenem času sestajali in izmenjavali pošto. Kot po vsej Sloveniji je bila organizirana tudi kurirska postaja TV 2 v okolici Janč. Vzdrževala je zvezo z Ljubljano in okoliškimi vasmi oz-z aktivisti Sostrega, Podgrada, Zaloga, Polja, Dobrunj itn. Organizirana je bila oktobra leta 1943. Njeno operativno področje je bilo vse ozemlje vzhodno od Ljubljane do Janč. Komandir je bil Maks Me-nard-Karo, doma iz Dobrunj, kurirji pa so bili: Lado Mazo-vec iz Zg. Kašlja, Franc Koc-jančič-Rus iz Besnice, Karel Grum iz Sp. Kašlja, Franci Smrekar iz Podlipoglava in Alojz Kotar iz Most. To so bili borbeni in predani tovariši. Kot domačinom so jim bila poznana vsa pota in celoten teren. Kurirji so zvezo z Ljubljano vzdrževali enkrat tedensko, z okoliškimi tereni pa v pretežni meri skoraj vsako noč. Z Ljubljano so vzdrževali zvezo preko Mazovčeve mame iz Zg. Kašlja, a z njo so imeli kurirji direktno zve- Maks Mennrd-Karo komandlf TV 2 (levo) in Franc Kocjančič-Rus (desno), slikana v Stični ob kapitulaciji Italije zo. Pošto, ki so ji jo predajali, je ona odnašala v Polje dr. Gregorčiču, on pa jo je pre' nesel dalje v Ljubljano. Tako organizirana je ta zveza brezhibno delovala skoraj vse do osvoboditve. Na drugi strani pa so kurirji prav tako vzdrževali zvezo z Glastovčevo družino v Sostrem in z drugimi aktivisti tamkajšnjega terena. Brez sodelovanja zavednih vaščanov v okolici Janč bi kurirji težko opravljali svojo nalogo. Stalna opora in pomoč pri nabavljanju hrane in obveščevalnih podatkov so bn* Maroltovi, Bratunovi, Skakav-nikovi Iz Vnajnarjev, Jelnikar; jevi, Šuštarjevi in Jelnikarjevi z Janč in še mnogo drugih zavednih prebivalcev teh vas*1 Poleg tega so kurirjem dobavljale hrano in drugi materia*' npr. obveze, cigarete, baterija itn. za bolnišnice in za šraP komande na Dolenjsko aktivistke Olga Celedinova, Stank Ukmarjeva, Iva Gradova in s drugi aktivisti iz Podgrada. Tik na pragu svobode J padel kurir te kurirske P°.®L, je Franci Smrekar iz PodhPP glava. V okolici Janč so se krat pojavili domobranci, . norokci in vsa druga izdaLij ska svojat, tako da so kur na poti z Janč do Sostrega Q štetokrat padli v sovrazn* g0 ve zasede. Vendar zdržal* -in svojo nalogo, ki ni bila ka, brezhibno izvrševali- ,d Tako je kurirska P®8 n^. TV 2 tudi na terenu nas® ,0 čine odigrala med NOV važno nalogo. LUDVIK KUKAVA Gfičani pišejo... ALJ IMATE RAZGLEDNICE Z URHA? Skoraj odveč bi bilo pisati o zgodovini Vrha in o tem, kaj ta spomenik NOV predstavlja. Menim, da je to znano vsakemu Slovencu in Jugoslovanu! Dotaknil bi se nekega drugega vprašanja. Ta kraj je domala skozi vse leto zelo obiskan. Solarji hodijo tja na ekskurzije, domače in tuje delegacije polagajo Vred spomenikom vence, ogledujejo si muzej in zlasti tisti, ki so obiskali ta kraj prvič, zapustijo Urha močno impresionirani. Tisti, ki imajo fotoaparate, slikajo monumentalni spomenik, cerkev, Panoramo... Marsikdo si želi ohraniti podobo Urha. Bil sem priča, ko so šolski otroci, potem ko so se ustavili v gostišču pod Urhom, spraševali za razglednice — eni zato, da bi z izleta pisali svojim domačim, drugi zato, da podobo tega kraja obdržijo za spomin. Verjetno je za razglednice vprašal tudi kdo drug — toda zaman. Teh ni in vse kaže, da se s to mislijo do danes še ni nihče ukvarjal. Ne gre toliko za komercialno plat tega vprašanja kot za pieteto oziroma za dolžnost. Ali ne bi kazalo izdati nekaj razglednic z motivom Urha, ki bi jih lahko obiskovalci dobili na samem Urhu in v bližnjih gostiščih, kjer se običajno ustavijo? Mislim, da bi morala o tem razmisliti organizacija Zveze borcev ali kaka kulturna institucija v naši občini! L. M. Zadvor OPOMBA UREDNIŠTVA: V prejšnji številki Msk je v rubriki Občani pišejo pod prispevkom Tovariš urednik, rad bi pojasnilo! izpadel podpis dopisnika: Stefan Matko, Zg. Zadobrova 104. Avtor in bralci naj nam oproste neljubo nerodnost, vse občane pa pozivamo k nadaljnjemu sodelovanju v tej priljubljeni rubriki. (Nadaljevanje s 5. str.) Gustave Flaubert: SaLammbd; Marija GorSe: očiščevanje; Gospodarska matematika; Pierre-Renče Gosset: Vznemirljiva Azija; Graham Greene: The Qulet American; Matevž Hace: Tihotapci; Ernest Hemingway: Komu zvoni; Bernard Heuvelmans: Po sledovih neznanih živali; Aldous Huxley: Grome Yellow. Antič Hay; Bans Hellmut Kirst: 08/15 danes; Edvard Kocbek: Slovensko poslanstvo; Plerre de Latll: Tako bomo živeli Jutri; Bornerset Maugham: Kolači in Pivo; Baphne du Maurier: My Cousdn Rachel; Tlbor Mende: Kitajska in njena senca; Prosper Mčrimče: Mateo Faleone. Colomba Carmen; Erance Mihelič: Risbe; Moje živali; Moličre; Amphitryon. Les Femmes savantes; Jože Moškrič: Pesmi; Robert Neumann: Druga stran meseca; Janez Ovsec: Na dnu so samo še zvezde; Abbč Prčvost: Manon Lescaut; •Jean Racine: Esther; MJrko Rupel: Primož Trubar; Hšsan Methi Ogli SeidbeJU: Tele-fonistka; ^one Seliškar: Rudi. Deklica z ju-hašklm srcem; rank Slaughter: Kirurg dr. Carter; Btovonačko-srpskohrvatski rečnik; ulian Symons: Brnmleyska skrivnost; Mark Twaln: The adventures ol “m Sawyer; stanak naroda Jugoslavije 1941. 1. 0~ ■». knji.; S‘;',r wUde: The Picture of Do-MottlGray; Ma pocl,>be »a Gorenjskem; JliATno: svlJeta; *vonaLBevk; Kni18u o Titu: 1 Bohte: Numerično reše- Chm’c*asaii; Renij n,Ap,lcbe: Okonkvo; dl- escartes: Razprava o meto- PSHehM&nel: baeh ? EnRe's: Ludwlg Feuer-Blozori 'Cra'^ klasične nemačke ^°Ba1 ^ uJ°Ra sile u istoriji. Mun« ratla Prl pretvaranju inaj-hfeveka; * ee'l 'Michael Grizmek: Seren-Ubor i,Smp umretl; kng alek-Formnn: Harunobu 6 Rilnstler selner Zeit; Henri de Toulouse-Lautrec; Arturo D. Hernandez: Sangama; Carsten Hopstock: Nortvegian De-sign; Anton Ingolič: Na splavih; Vatroslav Jagič: Rasprave, članci I sječanja; Robert Jungk: Svetleje od tisoč sonc; Jugoslavija i svet; Jugoslavija. 1., 2. knjiga; Ante Kovačič: U registraturi. Pri-povijesti. Fiškal; Ivan Goran Kovačič: Poezija i proza; Erich Kuby: Rosemarie; Karel Langer: Atlas i’udovych sta-vieb; Jacques Lassaigne: Matlsse; Gy8rgy Ldkdcs: Razkroj uma; Karl May: Boj za Butlerjevo farmo: Simo Matavulj: Bakonja fra-Bme; Pavle Mijovič: Dečani; Olga Mikič: Bodjani; Ferd Nauheim: Poslovna pisma; Narodna Vlast i socialistlčka demo-kratija; Paul Gauguin: Roger Peyrefitte: Izgnanik u Ca-priju; Pieter Bruegel; Oresto Pinto: Lovec na vohune; Pisarniško poslovanje; Prežihov Voranc: Samorastniki; Mila Rajkovič: Sopočani; Raoul Dufy; Slovenske liidovč umenie. 2. del; Stečci; Zivorad Stojkovič: Mileševa; Irvlng Stone: Sla po življenju; Vojin Santlč: Japonska; August Senoa: Zlatarovo zlato. Čuvaj se senjske ruke. Seljačka bu-na. Prosjak Luka. Mladi gospo-din. Clanei 1 feljtoni. Pjesme. Pripovijestl; Vilko Svajcer: Grupa kao subjekt obrazovanja; Tapisarije Milice Zorič; The frescoes of Kurbinovo; The hlehine School; The plcture of Everest; Umeni čtyr svetadilu; Villon. Gradnja novega športnega parka v Vevčah je zopet v teku. Sklad za telesno kulturo in kulturo je namenil za to precejšnja sredstva Iri upajo, da bo letos končana pn-va faža. Park bo dokončno zgrajen v 5 fazah in so med nameravanimi objekti tudi igrišče za hokej, pokriti že obstoječi bazen in izgradnja novega in čolnarna ob Ljubljanici. Balinarji Polja so imeli na letošnjem slovenskem prvenstvu res smolo: 14 dni pred tem so zmagali na prvenstvu ljubljanskega okraja, nato pa so jih na slovenskem prvenstvu prehitele kar tri od teh ekip, tako da so zasedli šele 6. mesto. Seveda je to še vedno zelo lep uspeh. Celodnevno bivanje naših otrok v šoli Ob začetku vsakega novega šolskega leta se pojavijo skoraj v vseh časopisih članki, ki obravnavajo ta dogodek kot pomemben družbeni korak naprej. Večina člankov ponavlja enake misli in želje iz leta v leto in smo se jih zato že tako navadili, da jih imamo bolj za tradicionalni pozdrav novemu šolskemu letu kot za resno opozorilo na vse mogoče težave, ki jih bomo morali med letom rešiti, da bo naš uspeh pri oblikovanju mladih ljudi vsaj zadovoljiv. Največkrat prenesemo vso skrb za to na prosvetne delavce in je potem ne štejemo več za svojo vsakodnevno nalogo. Opozoriti želim na to napako in nekoliko razčleniti vsaj dva osnovna problema, ki izrazito kažeta na nujnost, da mora družba imeti prosvetno delo za svoj integralni del tudi v materialnem pogledu, če hoče ohraniti ravnotežje v svojem razvoju. Eden od teh problemov in celodnevno bivanje otrok v šoli: ta želja ni naša iznajdba, temveč je rezultat razvojne stopnje neke družbe — sedaj delno tudi že naše. V vseh industrijsko razvitih deželah zahteva proizvodno delo »celega človeka«, izredno koncentracijo na delovnem mestu in nezadržen delovni- tempo, ki ga diletirajo stroji, delitev in moderna organizacija dela. Mimo tega se množično vključujejo v proizvodno delo še matere, kar v celoti poraja nujnost, da prevzamejo šole celodnevno skrb za otroke. Pri nas je ta nujnost ponekod že tako očitna, da je na sedmi seji o njej razpravljal CK ZKS. Takrat je tovariš Stane Kavčič navedel celo približno vsoto (50 milijard), ki bi bila potrebna za začetek reševanja tega problema v Sloveniji. Sedaj, ko odpiramo vrata našim otrokom v novo šolsko leto in nismo uspeli praktično rešiti niti več izmenskega pouka, se nam ponovno vsiljuje to vprašanje in razmišljanje o tem, ali smo že dovolj storili, da bi ga vsaj v perspektivi uspešno rešili. Na to vprašanje je verjetno vsakemu izmed nas težko odgovoriti. Vemo pa, da ga bomo morali rešiti, če hočemo dvigniti našo produktivnost in vsaj nekoliko izenačiti osnovne pogoje za razvoj mladih ljudi. O vplivu celodnevnega bivanja otrok v šoli na produktivnost zaposlenih staršev ne kaže govoriti, ker to bolje poznajo ljudje iz proizvodnje. Zešlm pa načeti vprašanje pretiranih razlik v materialnih pogojih za razvoj mladih ljudi, za pridobivanje njihovega znanja, oblikovanja socialistične družbene zavesti, rasti osebnosti, vraščanja v družbo itn. Ni čudno, da učitelj ne more enako uspešno In enotno oblikovati mladih ljudi, ko pa se eni doma nimajo kje učiti, jim nima kdo pomagati, nimajo primernih učnih pripomočkov, so moteni od starejših bratov in sester ali pa morajo pomagati pri domačem delu, čuvati mlajše otroke v družini ipd., drugi pa imajo vsega na pretek tja do svojih delovnih sob, odličnih učbenikov In plačanih inštruktorjev. Tako sposobnih učiteljev ni, da bi lahko samo s pedagoškim delom premagali odločilni vpliv tako velikih materialnih razlile na razvoj mladega človeka. Ob tem za mnoge mlade ljudi krutem dejstvu se moramo vprašati, ali je v smislu socialistične družbene morale prav, da morajo otroci v celoti prevzemati nase neuspeh staršev in vso dobro ali slabo preteklost vseh rodov, bedo, moralno razrvanost družine idr. Mar niso otroci popolnoma neodgovorni za to? Ali ni družba kot celota dolžna nekaj storiti v tem smislu, da vsaj v nekaterih osnovnih pogojih nekoliko izenači življenjski start mladih ljudi? To je ena od temelj enih nalog naše družbe ta je ni mogoče zvračati na kateregakoli izmed posameznikov, najmanj pa na otroke, ker si ne morejo izbirati staršev po svoji volji in niso odgovorni za objektivne pogoje, v katerih se razvijajo. V smislu socialističnega humanizma je za razvoj mladega človeka primarno to, da družba ne dopušča v njegovem življenjskem izhodišču tako neizprosnih materialnih razlik med posamezniki, da ti lahko odločilno vplivajo na njegov razvoj in vso poznejšo življenjsko pot. Otrokove osebne odločitve v njegovem razvoju pa so za družbo sekundarnega pomena, ker v veliki meri že sam odgovarja zanje. Ne želim zanikati potrebe, da družba vpliva in usmerja tudi otrokove odločitve v smislu splošnih družbenih interesov, hočem le poudariti našo primarno dolžnost, ki je ne smemo zanemarjati, če želimo vzgajati zdrave ljudi in razvijati zdrave družbene odnose. Možnost za rešitev tega problema je prav v uvedbi celodnevnega bivanja otrok v šoli. Seveda ne mora biti obvezno za vse. Nasprotno. Staršem je treba pustiti svobodo v odločanju, ali naj bo njihov otrok ves dan v šolski oskrbi ali ne. V to ne smemo posegati s predpisi, ker bi dobili starši in otroci vtis, da s tem razširjamo šolsko obveznost, kar pa ni res in tudi ne bi bilo prav. Otrokom moramo ustvariti samo približno enake delovne pogoje in starše vsaj delno razbremeniti pri njihovem delu. To je in naj ostane cilj celodnevnega bivanja otrok v šoli. Zato ga moramo organizirati tako, da bo prosti čas izpolnjen z zabavnimi in kulturnimi igrami, s smotrnim učenjem, pomočjo pri učenju, raznimi interesnimi krožki, izleti, spoznavanjem poklicev, športnimi Igrami itn. Vsaj revnim učencem pa bo treba nuditi še zastonj učne pripomočke in nekatere druge materialne pogoje, da bodo lahko normalno delali. Drugi problem zadeva neposredno učno-vzgojno osebje. Gotovo je bolje imeti dobre učitelje in slab učni načrt kot obratno. Učitelji oblikujejo iz zakonov narave in družbe živo zavest mladih ljudi. Posredujejo jim teoretična in praktična spoznanja, se trudijo, da bi praktično ravnali tako, kot so pravilno teoretično spoznali itn. Vodijo torej vzgojni proces v najširšem smislu. Tu pa nastopa vprašanje osebnosti. Trdim, da ni nikjer tako pomembna, kot Je to prav v vzgojnem procesu. Njena rast gre od osebnostne dispozicije preko otroških in šolskih let do močnega dviga v zrelem in poklicnem življenju. Vendar dobi svojo dokončno moč v družbenem življenju. Družba daje dokončno veljavo In učinkovitost osebnosti s pravilnim vrednotenjem njenega poklicnega dela. Zakaj tako poudarjam osebnost in nujnost pravilnega vrednotenja dela prosvetnih delavcev? Zato, ker smo to področje očitno zanemarili in se sedaj že kažejo negativne posledice v vzgojnem procesu. Psihologija dela je namreč ugotovila, da poklic ni samo romantično nastrojenje, ampak predvsem življenjska, in sicer gospodarska realnost, v kateri človek živi. Se več: poklic je gospodarska nujnost. Gospodarske razmere, prosta mesta, zaslužek, možnost uspeha, to so vidiki, ki nad 95 % mladine usmerjajo pri izbiri poklica. V tem pogledu delamo 2 napaki: prvič se kmalu ne bo s takim vrednotenjem prosvetnega dela, kot je sedaj v praksi, nihče več od 95 % mladine odločil zanj in drugič razvrednotimo kot osebnosti še tiste, ki so se odločili za ta poklic od preostalih 5 % I Kaj naj storimo, da ne bo tako? Preprosto: delo prosvetnih delavcev moramo materialno vsaj enako ovrednotiti, kot vrednotimo ostale družbene dejavnosti. LUDVIK UREKAR Jesen se približuje in z njo prvi hladnejši dnevi. Tudi na gradbišču toplarne se zavedajo, da se mnogi potrošniki ozirajo za njihovimi »produkti«. No, tako hitro ne bo šlo, vendar nas pogled na sliko lahko le razveseljuje: glavni pogonski objekt (v sredini slike) se bo dvignil le še za 10 metrov, pred njim rastejo turbinski temelji, na levi strani slike v ozadju pa se že kažejo prvi metri bodočega 100 metrov visokega dimnika S Irai/nalih terenov ^Slovenci smo, kot vse kaže, zadnje čase uspeli ukrotiti okroglo žogo tudi na zelenih travnikih. Vedno so nam govorili, da nismo za nogomet, a smo le! No, če smo odkriti: dober nogomet so začeli igrati tudi v Sloveniji, pri čemer sodeluje tudi nekaj Slovanov-cev. Tako ali drugače, vse kaže, da pride naslednje leto Olimpija v I. zvezno ligo. Zato bi Ljubljana potrebovala še en klub v II. zvezni ligi. Tako vsaj pravijo nekateri; da je to nujno, pa verjetno ne bo držalo. Pravijo, da zaradi zaledja in publike. — Saj vemo, zaledje nam je. širna naša domovina od Triglava pa do Gev-gelije. Recimo, da pod Triglavom manj, pa zato drugod bolj. Pa vseeno: če že gre za zaledje, sta tu še Kladivar in Maribor. S publiko pa je tako: za Olimpijo je publike v Ljubljani komaj zadosti in drugi predstavnik bi moral biti zadovoljen z največ dva-tisoč gledalci, raje celo manj. Seveda, če ni gledalcev, komu pa je potem potrebno? Propagandi telesne kulture? Ne, ker ni gledalcev. Skladnemu razvoju in utrjevanju zdravja občanov? Težko da, ker kmalu ne bo igral skoraj noben naš občan. Afirmaciji našega kraja? Se manj verjetno, toda zanjo bo moral odriniti težke milijone. Torej komu? Nobena skrivnost ni, da porabijo že sedaj slovenski nogometni zvezni Ugasi letno več kot 250 .milijonov, najmanj 150 pa še ostali klubi širom po Sloveniji. Ta denar pa kaj malo koristi delovnemu človeku, našemu občanu. Pa pomislimo, ali ne bi bilo bolje, da bi z nekaj stotiso-čaki uspešno deloval Partizan v Dolskem ali SD Svoboda v Zadvoru. Da s tako vsoto uspešno dela Partizan v Zeleni jami s preko sto člani... Pomislimo sedaj, dokler je še čas, kajti pozneje bo morda prepozno! Občinska liga v streljanju z malokalibrsko puško Glede na pravila občinskega strelskega odbora je pet prvoplasi-ranih ekip iz občinske lige v streljanju z zračno puško izpolnilo normo za ligaško tekmovanje z malokalibrsko puško. Končna tabela je naslednja: Ciril Krašna Železničar Vida Pregare Gradis-Kovinar Okroga r-Nestl 400 2709 8 4 0 0 2709 8 3 0 1 2361 6 2 0 2 2171 4 0 0 4 2037 0 Občinski prvak v streljanju z MK puško je strelska družina Ciril Krašna, ki Je v končni razmestitvi na prvem mestu (ima več centrov). Med posamezniki Je najboljši Janez Pozvek z 234 od 300 možnih krogov, doseženih v enem dvoboju. Drugo mesto sl delita z istim številom krogov Stane Šušteršič in Marjan Lakše, ki sta dosegla vsak po 233 krogov. Četrti - z 232 krogi — je Rado Hribar, peti - z 230 krogi - pa Stane Meserko. Vsi tl tovariši bodo zastopali strelce naše občine na okrajnem tekmovanju. Zelja vseh strelcev je, naj bi v prihodnjem tekmovanju sodelovale vse strelske družine naše občine, ker je tekmovanje z MK puško izredno zanimivo In se ga strelci radi udeležujejo. ObSO Je trem prvoplaslrantm ekipam dodelil prehodne strelske plakete. A. K. ROKOMET Letos je ustanovljena poleg mladinske nogometne še mladinska rokometna republiška liga. Z nemalo upov bodo v njej kot prvaki ljubljanskega okraja startali tudi mladinci Slovana, ki so pod vodstvom trenerja Mileta Djakiča že sredi priprav. Trener mladincev — nogometašev Slovana je Miro Djo-kič, mlad i nče v-rokometašev pa Mile Djakič. Podobni imeni, podobni uspehi? Rokometaši Slovana so se letos zelo resno pripravljali na novo sezono. Kot vsa ostala moštva republiške lige so bili tudi oni na desetdnevnih pripravah, in sicer v Dobrepolju na Dolenjskem. Kljub slabim pogojem (vseh sedemnajst je spalo v X razredu; ves kraj je V JLA pa gredo rokometni vrataru Dušan Pirc ter košarkarji Marjan Slana, Primož Brišnik in Peter Samaluk. PLAVANJE Čeprav šele dobro rojen, deluje letos plavalni klub Slavija izredno uspešno. Start kluba je bH lansko jesen, letos pa so že v II. republiški ligi krepko premagali Ljubljano III. in Ilirijo II. Seveda je ekipa sestavljena skoraj izključno iz pionirjev in pionirk. Na republiškem prvenstvu pionirjev je v disciplini 50 m prosto Marjan Cvetkovič osvojil tretje mesto, Marjan Robida pa je na 100 m metuljček osvojil naslov republiškega prvaka ter se uvrstil v republiško pionirsko reprezentanco. V ekipni uvrstitvi ie bila Slavija Zenska rokometna ekipa Slovana pa le delno uspelih kvalifikacijah ni izgubila volje. Pred jesenskim startom so se članice v Kranjski gori štiri dni vestno pripravljale na novo sezono! bil brez vode ipd.) so priza-dnevno trenirali — dnevno do 5 ur. V jesenskem delu jih čaka prvi novinec Celje, ki šteje med favorite. Zc 6. septembra bo moral priti v Ljubljano. Nedeljo kasneje pa bodo morali Moščani v Maribor, kjer z Branikom ie nikoli niso osvojili točk. Pred dvema mesecema se je vrnil z odslužemja vojaškega roka rokometaš Rudi Sturm, te dni pa se vrneta še Branko Zrnu c in nogometaš Rude Radovan. Slednja dva sta imela čin desetarja — bomo videli, če to na igrišču tudi kaj pomeni. pri mlajših pionirjih med štirimi najboljšimi v Sloveniji. Balinarji Polja »o imeli na letošnjem slovenskem prvenstvu res smolo: 14 dni pred tem so zmagali na prvenstvu Ljubljane, tu pa so jih kar tri od teh ekip prehitele, tako da so zasedli šele 6. mesto. Seveda je to še vedno zelo lep uspeh. V Zadobrovi je prijeten športni teren, ta katerega pa razen okoliških prebivalcev ve le malokdo. Prav v gozdičku je prostor, ki mu pravijo *»Re-kori<-<; tu so igrišča za mali nogomet, košarko in odbojko. Vse je zasedeno, najbolj privlačen pa je mali nogomet, saj 1000 otrok na letovanju Počitnic je konce. Šolska vrata so sc zopet odprla za tisoče naših otrok in šolski zvonec je naznanil začetek zahtevnega dela otrok in vzgojiteljev. Ob tej priliki preglejmo, ali smo storili dovolj, da so sc naši otroci okrepili, sprostili in nabrali novih moči za naloge, ki Jih čakajo v novem šolskem letu. Vsekakor je bilanca dela z otroki med počitnicami zadovoljiva, čeprav nas uspehi ne smejo uspavati. V naših obmorskih počitniških domovih na Pacugu in v Zamtora-tiji je do sedaj letovalo 784 otrok, na odhod pa se pripravlja še izmena predšolskih otrok. Za otroke, ki jim Je bdi bolj potreben višinski zrak. je bilo organizirano letovanje v Zireh. Tu je letovalo 105 otrok. Poleg teh tritedenskih letovanj je bila med počitnicami odprta baza za dnevna letovanja otrok Na gmajni. Mnogi otroci so se umaknili mestnemu vrvežu in vročim ulicam v to bazo in tu preživljali prijetne dneve počitka in razvedrila. Preko 10 % otrok v občini, ki se je udeležilo letovanj - za otroke, ki so bili na letovanju s starši, nimamo podatkov — je sicer lepa številka, vendar še premajhna glede na potrebe in zdravstveno stanje naših otrok. Letovanja so dobro potekala in v glavnem dosegla svoj namen. Življenje otrok v kolonijah je bilo pestro in zabavno, polno vedrega razpoloženja. Razne prireditve: športna tekmovanja, plavalne tekme, prireditve »Pokaži, kaj znaš«, sprehodi in izleti v bližnjo okolico in z ladjami, ciganski ognji itn. so poleg kopanja in sončenja bogatile življenje otrok v kolonijah. Zato bodo letovanja, poleg zdravstvenega uspeha, ki ga bo prav gotovo zabeležila zdravstvena služba in starši sami, pozitivno vplivala na razpoloženje otrok in na njihovo delovno sposobnost pri uče- nju. Saj Je znano, da že sama sprememba okolja in načina življenja pozitivno vpliva na otrokov razvoj. In če sta to okolje in življenje dobro organizirana, če so otroci smotrno in po svojem interesu zaposleni, dobro razpoloženi - kakor jo to bilo na letovanjih - bo uspeh v krepitvi njihove delovne' sposobnosti prav gotovo viden. Letos Je bil dan še poseben poudarek temu, da se otroci nauče-plavati, ker se je že mnogo otrok ponesrečilo prav zato, ker plavati niso znali. Tudi tu uspeh ni Izostal. V začetku plahi in boječi, so oh' skrbni vaji z vzgojitelji kmalu premagali bojazen pred vodo in splavali. Bodrenja in spodbujanja ni manjkalo, tudi nagrada - čokolada - nt ušla novim plavalcem. Tako se je naučilo plavati preko 90% neplavalcev: kot taki so ser vrnili v glavnem le še predšolski otroci. Ko pregledujemo uspehe letošnjih letovanj, se velja Iskreno z»' hvaliti vsem tistim, kt so v kakršnikoli obliki sodelovali pri organizaciji letovanj, ftajti prav organizatorjem in mnogoštevilnim vzgoji' teljem ter tehničnemu osebju kolonijah gre zasluga, da so otroci preživeli mnogo dni prijetnih P°' čltnic, okrepili svoje zdravje, R' žične In umske sposobnosti in bodo tako lahko vedri In razpoloženi šli novim nalogam naproti. Se misel oziroma potreba ob zaključku: žc sedaj Je potrebno, d*' vsi razmislimo, kako bi povečali kapaciteto zlasti naših obmorskih baz, da bi tako omogočili še večjemu številu otrok čim prijetnejš® počitnice in prepotrebno rekreacijo. Tudi kot starši razmislimo, »■ smo dovolj storili za dobro počutje naših otrok v počitnicah, ali ,0 Jih ti smotrno izkoristili in se dovolj okrepili ter pripravili za nov« naloge; kajti tudi letos bi našli mesto še za kakšnega otroka, če ^ nekateri starši pravilno vrednotili spremembo okolja, zraka in zaposlitve otrok me počitnicami. Ne smemo dovoliti, da se naši e*1,0 v poletnih mesecih dolgočasijo doma ali po ulicah, tako uničujeJ svoje moči In nerazpoloženi prihajajo v šolske klopi. Naj zaključimo z začetkom dnevnika II. šolske izmene v Z801 bratljl: »Smo osmega se Julija v Zambratijo pripeljali, da sonce, morje bi užlv* • in školjke nabirali • • ■" so mladinci iz Zadobrove drugi v občinski ligi. Zal letos Sc prav nič nismo sliSali o Športnikih iz Dolskega. Čeprav imajo zelo ugodne pogoje, oziroma jim jih nudi občinska zveza zn telesno kulturo, vlada popolno mrtvilo. Morda bi bilo dobro, da bi za delo poprijela mladina, kot je to zelo uspešno napravila v Zalogu in v Zadvoru. Na prvenstvu II. republiške lige (ta je namreč razdeljena na 3 dele) je plavalna dkipa vevške Slavije zasedla tretje mesto. Z boljšo moško ekipo bi zasedla lahko tudi prvo mesto, sa)j so dekleta razen enega pobrala vsa prva mesta. Te dni se Je začela občinska bt ^ dlnska liga v malem nogomelu,^_ kateri nastopa 10 ekip ,no® sklh mladinskih aktivov. Žani , vo Je, da so glavni favoriti Zadvor in Zadobrova in *®v y pomladanski zmagovalec voja j Most, medtem ko se bodo b11’ . mladinci iz Saturnusa moin“ #nJ truditi, da bi si zopet pr* r*ll ugled, ki so ga spomladi z zadnjim mestom v svoji Pini. ,1» Mladinci - košarkarji Sl° „ so odšli na državno prvenst ^ Nikšič. Po osvojitvi naslova venskih prvakov bi bil zanjo vsako mesto, boljše od Na podobnih prvenstvih Je pdja zadnji dve leti redno 18 zadnje mesto.