PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 245 (9247)
TRST, sreda, 22. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ČETRTKOVEM OKVIRNEM DOGOVORU 0 JAVNIH USLUŽBENCIH
PO OCENI PRISTOJNIH KOMISIJ SLOVENSKE SKUPŠČINE
Pozitiven razplet pogajanj med vlado^f®*®” med Italijo in SFRJ odpira in sindikati o problemih železničarjev
Sprejeta zahteva po predujmu vsem uslužbencem državnih železnic novo srečanje - Pogajanja o pokojninah državnih uslužbencev in
■ Prihodnji ponedeljek o telefonskih tarifah
RIM, 21. — Problemi železničarjev, pokojnine državnih uslužbencev in telefonske tarife so bile v središču današnjih intenzivnih Pogajanj med vlado in sindikati. Prvi dve vprašanji spadata v okvir široke problematike državnih uslužbencev, glede katere je bil v četrtek dosežen med vlado in sindikati okvirni sporazum, kateremu je treba sedaj dati konkretno vsebino. Glede telefonskih tarif pa so sindikati Ze takoj ob zadnji podražitvi zahtevali njihovo znižanje, v kar je vlada vsaj načelno privolila s pogojem, da bo telefonski ustanovi *agotovljena zadostna vsota za investicije za obnovitev naprav.
Glede železničarjev beležimo da
nes pozitiven razplet. Sinočnji se-ftanek med vlado in sindikati se Je zavlekel pozno v noč brez posebnih rezultatov, nakar so se da-Pes opoldne predstavniki federacije Posvetovali z voditelji enotnega sindikata železničarjev. Sledilo je P°vo srečanje z ministrom za reformo javne uprave Cossigo, na katerem se je pogajanje premakni-i° z mrtve točke.
.Vlada je namreč sprejela zahtevo sindikatov, po kateri naj bi vsem delavcem te kategorije dali predu-lem na povišek, ki ga bo prinesla n°va delovna pogodba, ki bo stopila v veljavo prihodnje leto. Prihodnji Ponedeljek, 27. oktobra, bo o tem vprašanju na sporedu novo srečanje; vlada se je obvezala, da bo na tem srečanju dala konkretne prediose bodisi glede višine predujma, bo-djsi glede načina njegovega izplačila.
Federacija CGIL, CISL in UIL in enotna federacija železničarjev sta P° srečanju z ministrom Cossigo ob-Javili dokument, v katerem pozitivno ocenjujeta napredek, ki je bil dosežen v sedanji fazi pogajanj, po drugi strani pa poudarjata nujnost, da bo napovedano novo srečanje od-F’èilno in dokončno. Tudi minister Lossiga je v svoji izjavi izrazil u-Panje, da bo prihodnje srečanje ro-di 1° pozitivne rezultate ter poudaril «linijo vzajemnega razumevanja», ki označuje pogajanja med vlado in sindikati.
Na ministrstvu za reformo javne Oprave v palači Vidoni je medtem v teku srečanje med vlado in sindikati o pokojninah javnih uslužben-c?v. Vlado zastopata ministra Cos-s>ga in Colombo, sindikalno delegasi jo pa sestavljajo zvezni tajniki Vergili (CGIL), ciancaglini (CISL) in Muci (UIL) ter sindikalni predstav-niki upokojencev in javnih uslužben-sev. Pred začetkom seje so sindikalisti dali dokaj optimistične izja-e glede možnosti, da bi že danes večer dosegli sporazum z vlado o seh spornih točkah, vendar so se Pogajanja zataknila, predvsem ob veh vprašanjih. Prvo je vprašanje Povezave pokojnin z dinamiko plač: hdikati se zavzemajo za povezavo PpPrečno plačo v industriji, kot
stvu za reforme javne uprave tudi pogajanja z avtonomnimi sindikati in s CISNAL, ki so, kot je znano, povsem negativno ocenili četrtkov dogovor med vlado in sindikati o javnih uslužbencih. Avtonomni sindikati so potrdili, da bo v petek splošna stavka proti sporazumu med vlado in zveznimi sindikati. Namen stavke bodo pojasnili na jutrišnji tiskovni konferenci, na kateri bodo nastopili predstavniki javnih uslužbencev, železničarjev, šolskega osebja in vodilnih funkcionarjev. Stavki avtonomnih sindikatov se je pridru-
žil tudi neofašistični sindikat CIS NAL.
In končno še pogajanja za znižanje telefonskih tarif: pod predsed-svom podpredsednika vlade La Mal-fe so se v palači Chigi sestali minister za pošte Orlando, minister za industrijo Donat Cattin in podtajnik v ministrstvu za državne udeležbe Gunnella, medtem ko sindikalno delegacijo vodijo Rufino (UIL), Romei (CISL) in Didò (CGIL). Tudi to srečanje še traja. Sindikati se zavzemajo predvsem za odpravo tako imenovanega «zajamčenega minimuma», se pravi določbe, po kateri je treba plačati za določeno število enot tudi v primeru, da porabnik tega števila ni dosegel. Prav tako sindikati predlagajo znižanje stroškov za namestitev novih telefonov. Sindikati menijo, da bi državna telefonska družba SIP ne bila prizadeta zaradi predlaganih ukrepov.
Costa Comes danes v Rimu
RIM. 21. — Predsednik Portugalske general Francisco Costa Comes bo jutri dopotoval na enodnevni neuradni obisk v Rim. Poleg žene ga bo spremljala številna, delegacija, v kateri bo tudi zunanji ininister Melo Antunes. Kmalu po prihodu bo portugalskega predsednika sprejel papež Pavel VI., popoldne pa predsednik republike Leone. Na sporedu bo nato srečanje v vili Madama s predsednikom vlade Morom in z zunanjim ministrom Humorjem, v večernih urah pa bo Costa Comes gost portugalske skupnosti v Rimu. Portugalski predsednik bo v četrtek zjutraj odpotoval v Beograd.
dogaja za ostale pokojnine, med-, fh ko vlada predlaga, h; ivric-
naj bi izde
točt pose':)en indeks. Druga sporna Ka pa zadeva pokojninsko osno-, > v katero naj bi po mnenju vla-e vključili tudi trinajsto plačo in
nnzne doklade, s čimer pa se pove
plačo
. . — «miriade, s ------—
caJo tudi odbitki, vzporedno s pogajanji s sindikal-tederacijo potekajo na ministr-
""■■■uu„lll,lm,M|||||||I|||M|I||I|II||I|||i|m||..
Pogajanja med vlado in sindi-ab se po četrtkovem dogovoru ° javnih uslužbencih nadaljujejo
*	Pospešenim tempom. Glede pro-, ®rnov železničarjev je bil za-
aležen pozitiven napredek, ko •6 i* * * * Vlac*a Pavoma v zahtevo po •Vplačilu predujma vsem usluž-ancem državnih železnic. O vi-lni predujma in obliki njegovega žplačila se bodo morali dogovo-11 na prihodnjem sestanku, ki je 1 sklican za prihodnji ponede-J Načela so se tudi pogajanja 6 vlado in sindikati o pokoj-'nah bivših državnih uslužben-'ev te,, o telefonskih tarifah.
•	'tajski predsednik Maocetung haphoakovano sklenil sprejeti Briškega zunanjega ministra
ss.ngerja, ki je trenutno na o-'s u v Pekingu. Gre za četrto recanje med obema. Med pogo-vorom je kitajski predsednik kri-'žira ameriško politiko do So-Je!ske zyeze ter izjavil, da ko-* 1 politika popuščanja napeto-» ' sarno Sovjetom, ki pa postajajo alje bolj napadalni tako v y°pi kot v Aziji. Uradnih ve-■ ' ° Pogovorih med Kissinge-
'n kitajskimi voditelji še Vedno ni.
st ^e?e'n.° faJništvo socialistične Janke je včeraj sprejelo dokaj r° kritično stališče na odgo-demokristjanov, ki se nočejo oeleziti razgovora vseh deželnih trnkov strank ustavnega loka. i ,°. 80 sklenili, da se bo de-s? n' °dbor PSI sestal v torek in epa! o položaju na osnovi raz-= vora tajnikov laičnih strank, ' bo v četrtek na sedežu PSI. saC'™ ie- da se sodai lahko kr! ° S,e qovori ° pričetku resne Kr ze deželne vlade.
jiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuniMiiiiiiiiuiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
DALJŠI POGOVOR MED KITAJSKIM PRIDSEDNiKOM IN DELEGACIJO ZDA
Ponoven sestanek v Pekingu med Kissingerjem in Maom
Oster napad Pravde na kitajske voditelje
PEKING, 21. — Ameriškega državnega tajnika in osem članov delegacije ZDA je danes ob 18.30 po krajevnem času sprejel kitajski predsednik Maocetung. Kitajski predsednik se je nato zadržal v daljšem pogovoru z ameriškim zunanjim ministrom, s šefom ameriškega urada za povezavo v Pekingu Bushom in z ravnateljem za politično načrtovanje Lordom. Gre za četrto Kissingerjevo srečanje s predsednikom Maom, s katerim se je prvič sestal leta 1972, ko je spremil takratnega predsednika Nixona na njegovem obisku v Pekingu.
Kissinger je prispel v Peking v nedeljo, včeraj in danes pa je > imel vrsto pogovorov s podpredsednikom vlade Teng Hsiao-pingom in z zunanjim ministrom Čaom Kuan-huo. O poteku pogovorov ni nobene vesti. Prevladuje mnenje, da so Američani in Kitajci razpravljali o političnem položaju v svetu. Že od začetka Kissingerjeve-ga obiska v Pekingu so kitajski voditelji izrazili zelo jasno stališče do mednarodnega položaja. V govorih, ki sta jih imela ameriški državni tajnik in kitajski zunanji minister Čao Kuan-hua je prišla do izraza popolnoma različna politična ocena procesa popuščanja napetosti. Kljub vsemu pa so z obeh strani poudarili odločenost nadaljevati z izboljšanjem odnosov med obema državama na podlagi šanghajske deklaracije iz leta 1972.
Po nekaterih vesteh iz krogov a-meriške delegacije naj bi predsednik Maocetung med svojim pogovorom z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem ostro kritiziral ameriško politiko popuščanja napetosti do Sovjetske zveze. Maocetung je še zlasti obsodil napadalnost SZ v Evropi in Aziji ter pribil, da popuščanje napetosti koristi samo kremeljskim voditeljem.
Ob Kissingerjevem obisku v Kitajski so v Moskvi ponovno napadli kitajske voditelje, češ da šo provoka-torski manevri Pekinga naperjeni proti procesu popuščanja napetosti in da predstavljajo grožnjo za svetovni mir in varnost.
V članku, ki ga je temu vprašanju posvetila moskovska Pravda izražajo Sovjeti nezadovoljstvo zaradi kitajskih poskusov, da bi ogrožali mednarodno popuščanje napetosti ter blokirali vsak načrt, katerega namen bi bil zavreti oboroževalno tekmo. Pravda se nekoliko polemično vprašuje, kako se bodo zaključili Kissingerjevi pogovori v Pekingu ter dodaja, da bo to prišlo do izraza v prihodnjih letih. Moskovski dnevnik obtožuje ' kitajske voditelje, 'da že dalj časa iščejo zaveznike pri reakcionarnih silah, tako. v Združenih državah, kot drugod. Pri tem se sklicujejo na dokaj pogosta potovanja v Peking predstavnikov evropske in ameriške gospodarske in politične desnice. Tudi Kissingerjevo potovanje, pravi Pravda, je dalo Kitajcem pretvezo za nov val protisovjetskih napadov, katerim so se odzvali nekateri ameriški informativni organi.
(Na sliki: Ameriški državni tajnik si je med svojini obiskom v Pekingu ogledal vrsto znamenitosti kitajskega glavnega mesta.)
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 21. — Komisija za | narodnosti in komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije sta danes na skupni seji obravnavali najnovejši razvoj jugoslovansko-italijanskih odnosov, predvsem v o-kviru doseženih dogovorov med vladama SFR Jugoslavije in Republike Italije o urejanju mejnih in drugih vprašanj in o sporazumu o poglabljanju vsestranskega sodelovanja med državama.
Komisiji sta v luči dogovorov o-beh vlad obravnavali položaj italijanske narodnosti v SR Sloveniji in slovenske narodnostne skupnosti v Republiki Italiji ter obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov za SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo.
Po mnenju komisij predvidevajo doseženi sporazumi možnost maksimalne zaščite italijanske narodnosti v SFR Jugoslaviji in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na avtonomen način, pri čemer izhajajo iz ustavnih določil in zakonodaje o-beh držav, načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov ter ustreznih mednarodnih konvencij in določil pogodbe, ki vladi SFR Jugoslavije in Republike Italije še posebej obvezuje zagotavljati zaščito manjšinskih pravic, kot so bile določene v posebnem statutu, priloženem k londonski spomenici o soglasju.
Komisiji sta še posebej opozorili, da jamči ustava SR Slovenije (v skladu z določili ustave SFRJ o enakopravnosti narodov in narodnosti) italijanski narodnosti v Sloveniji (kot celoti kakor tudi njenim posameznim pripadnikom) vso tisto zaščito, ki zagotavlja vsestranski in neoviran razvoj na vseh zanjo življenjsko važnih področjih. Kot enakovreden subjekt se italijanska narodnost dejansko enakopravno in tvorno vključuje v graditev samoupravne socialistične družbe. Ob tem sta obe komisiji poudarili, da doseženi sporazumi pomenijo dodatno spodbudo za dosledno uresničevanje in izpopolnjevanje določb ustave, zakonov in statutov dužbenopolitičnih skupnosti in organizacij, ki predstavljajo vsestransko garancijo, da bodo obveznosti iz sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki se nanašajo na položaj in zaščito narodnosti in njenih pripadnikov, dosledno uresničene. Obe komisiji sta poudarili dolžno skrb matičnega naroda za zagotovitev dejanske enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in izrazili upanje, da bo tudi ta skupnost v Italiji čimprej deležna vsebinske enakovredne narodne zaščite, kakor jo že zdaj zagotavljata ustava SFRJ in ustava SR Slovenije italijanski narodnosti v Jugoslaviji.
Komisiji sta prepričani, da nudijo doseženi sporazumi možnosti in jamstva, da se bosta lahko obe narodnosti preko vse bolj odprte jugoslovansko - italijanske državne meje in ob vse bolj razvejanem obmejnem
sodelovanju še bolj povezovali s svojima matičnima narodoma, kar bo nedvomno prispevalo k ohranitvi njihovih kulturnih, jezikovnih in drugih narodnostnih izročil ter nadaljnjemu nemotenemu razvoju.
Komisiji pričakujeta, da bodo ti dogovori čimprej pravno veljavno uresničeni.
DRAGO KOŠMRLJ
Dolanc v Mongoliji
ULAN BATOR, 21. — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo, vodi tajnik izvršnega komiteja Stane Dolanc, je dopotovala danes na obisk v Ljudsko republiko Mongolijo. Prijateljski obisk jugoslovanske partijske delegacije v Mongoliji naj bi. kot pričakujejo, prispeval k nadaljnjemu razvoju odnosov med partijama in državama. V današnjih prvih pogovorih partijskih delegacij so, kot poroča Tanjug, ugotovili, da so jugoslovanski in mongolski politični pogledi zelo sorodni. Poudarili so tudi, da so na podlagi dosedanjega sode-
lovanja stvarne možnosti za njegov nadaljnji vsestranski napredek. Tajnik centralnega komiteja mongolske ljudske revolucionarne stranke Demčigin Molomžanc, Id je na letališču v Ulan Batorju pozdravil jugoslovansko partijsko delegacijo, je nocoj v njeno čast priredil slovesno večerjo. V mongolsko glavno mesto je danes pri-spela tudi delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Bogdanov. Dopotovali so tudi člani jugoslovanskega dela medvladnega odbora za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje na čelu s članom zveznega izvršnega sveta Ivom Kuštrakom.
BEOGRAD, 21.	— Namestnik
zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov je sprejel danes veleposlanika Republike Paname Virgilija Brandòrfa, ki mu je izročil vabilo šefa revolucionarne vlade Paname brigadnega generala Omara Torrijosa Berere za predsednika republike Josipa Broza Tita, naj uradno obišče Panamo.
iiiuuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠPANSKEMU DIKTATORJU GROZI INFARKT
«Generalissimo» Franco v smrtni nevarnosti
Madridska vlada demantirala vesti o njegovi smrti
MADRID, 21. — Zdravstveno stanje španskega diktatorja Francisca Franca je čedalje bolj zaskrbljujoče. Ameriška radiotelevizijska družba ABC je celo prekinila svoje redne televizijske oddaje ter poročala, da so španske oblasti obvestile Belo hišo o smrti generala Franca. Vest pa je španska vlada nemudoma zanikala in objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je Franco sicer hudo bolan, saj mu grozi nevarnost infarkta kot posledica gripe, da pa je potek bolezni popolnoma normalen tudi upoštevajoč visoko starost španskega državnega poglavarja. General Francisco Franco ima namreč 82 let.
Po vesteh iz španskih zdravniških krogov kaže, da je Franco zbolel v četrtek. Njegov zdravnik je ugotovil, da 82-letni diktator diha s težavo, zaradi česar so mu naslednjega dne naredili elektrokardio-gram, po katerem je njegov zet, znani kardiolog Villaverde, ugotovil, da Francu grozi infarkt. Istega dne je Franco prisostvoval seji ministrskega sveta, ki pa je trajala le nekaj minut. Njegovo zdravstveno stanje je ostalo nato nespremenjeno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiunmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Po zadnjih spopadih premirje v Bejrutu
RIM, 21. — Minister za medna rodne gospodarske zadeve Vene-■ zuele Guerrero je dopotoval ' danes zjutraj v Rim na dvodnevni obisk.
BEJRUT, 21. — Po hudih spopadih, katerih prizorišče je bilo libanonsko glavno mesto ves včerajšnji dan, je noč v Bejrutu potekla dokaj mimo, čeprav je bilo še vedno slišati streljanje v nekaterih mestnih četrtih, še zlasti v vzhodnem delu mesta. V svojih jutranjih poročilih je bejrutski radio spet pozval prebivalce teh mestnih četrti, naj ne hodijo na ulice.
Nov izbruh nasilja, zaradi katerega se je napetost izredno povečala, je preprečil prizadevanja libanonskih oblasti, da bi normalizirale mestno življenje, ki je bilo zaradi večtedenskih spopadov skoraj popolnoma paralizirano. Trgovine in uradi, ki bi morali v ponedeljek ponovno delati, so ostali zaprti, prebivalci pa so se zaprli v svoje domove. Kriza je še zlasti prizadela dejavnost bank, saj je Bejrut že leta aktivno središče vsega finančnega življenja na Bližnjem vzhodu. Nekatere zahodne banke so začasno premestile svoje urade v Atene.
Spopadi so se nekoliko zaostrili v prvih jutranjih urah, ko so tri osebe umrle, 10 pa je bilo ranjenih zaradi eksplozije granate in minometa, ki je zadela neko poslopje v mestni četrti Ašrafijeh. Na cesti med Bejrutom in Tripolisom pa je pri cestnem bloku umrla še ena o-seba, točnih podatkov o tem incidentu ni.
Desničarski dnevnik «Al Amai» poroča, da so prejšnjo noč odkrili in pravočasno nevtralizirali baterijo raket, ki so bile naperjene proti hiši falangističnega voditelja Pier-ra Gemayela.
Libanonski parlament je danes s 47 glasovi potrdil za predsednika Ramala Al Asada. Od 64 prisotnih poslancev se jih je 16 vzdržalo, e-den pa je glasoval proti izvolitvi. Al Asad je predsednik parlamenta odkar je stopil na oblast predsednik Sulejman Frangie, leta 1970.
(Na sliki:	Zakrinkani desničarski
falangisti med spopadi, do katerih je prišlo v ponedeljek v Bejrutu.)
do ponedeljka, ko je zvečer imel novo srčno krizo, zaradi česar je dr. Villaverde prepovedal vse obiske. V teku današnjega dne se je Francovo zdravstveno stanje poslabšalo, čeprav trdijo zdravniki, da je za
španski diktator Franco
tako starega pacienta popolnoma normalna posledica gripe.
Zvečer je 82-letnega «generalisi-ma» obiskal predsednik vlade Arias Navarro, ki je nato odšel na pogovor s princem Juanom Carlosom, ki ga je Franco imenoval za svojega naslednika.
Tito sprejel Goldmana
BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes v vili «Gorica» v Bugonju, kjer je na krajšem oddihu, predsednika svetovnega židovskega kongresa dr. Nauma Goldmana. Kot poroča Tanjug, so v daljšem in prisrčnem pogovoru obravnavali tudi nekatera mednarodna vprašanja. Pogovora sta se udeležila tudi generalni tajnik svetovnega židovskega kongresa Armand Kaplan in načelnik politične uprave v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Laszlo Bala. -
Predsednik vlade Zelenortskih otokov na obisku v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Danes so s i začeli vladni pogovori, ki sta jih vodila predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in premier Zelenortskih otokov Pedro Rodriguez Pires. Skupaj s sodelavci sta izčrpno izmenjala .mnenja predvsem o razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Republiko Zelenortski otoki. Posebno pozornost v pogovorih, ki se • bodo še nadaljevali, so namenili meddržavnemu sodelovanju in medpartijskim odnosom med ZKJ in PAIGC. Z obeh strani. so izrazili zadovoljstvo nad sedanjim obiskom Piresa in skušali prikazati čimbolj izčrpno podobo o notranjem razvoju. in mednarodni dejavnosti ene oziroma druge države. Premier Pires je, kot poroča jugoslovanska agencija, poudaril, da zelo ceni pomoč Jugoslavije ljudstvu Zelenortskih otokov med osvobodilnim bojem. Podčrtal je tudi, da je ljudstvo teh otokov skupaj z ljudstvom Gvineje-Bissao vodilo skupni boj za osvoboditev in da se je prvo obdobje tega skupnega boja končalo z vzpostavitvijo dveh neodvisnih držav, medtem ko si po volitvah ustanovljena skupščina in zakonodajna telesa zdaj prizadevajo za združitev Zelenortskih otokov z Gvinejo - Bissao.
Zelenortski otoki razvijajo sodelovanje z vsemi prijateljskimi državami. Na tem področju je premier Pires pokazal posebno zanimanje za jugoslovanske izkušnje v uresničevanju sistema delavskega samoupravljanja. V pogovorih z Bijedičem je tudi naglasil, da njegova država računa na pomoč Združenih narodov in njihovih specializiranih agencij ter drugih mednarodnih organizacij, pri čemer so že dosegli prve rezultate.
V današnjih pogovorih so že o-bravnavali možnosti za razširitev sodelovanja in stikov med državama, konkretno pa bodo o podrobnostih tega sodelovanja razpravljali na srečanjih Bijediča in Piresa ter njunih sodelavcev, ki so predvidena v nadaljevanju Piresovega obiska v Jugoslaviji.
Predsednika vlad sta danes spregovorila tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. V zvezi z zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije in Zelenortskih otokov sta oba naglasila pomen neuvrščene politike za mir in boljše mednarodne odnose. Poseben poudarek sta dala boju za odpravo ostankov kolonializma in rasne segregacije. Beseda je stekla tudi o položaju v Angoli. Izrazili so zaskrbljenost nad sedanjim razvojem tamkajšnjih razmer, zlasti nad poskusi vmešavanja od zunaj.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je svojemu gostu iz mlade afriške države Zelenortski otoki priredil opoldne slovesno kosilo, na katerem sta premiera izmenjala zdravici. Pedro Rodriguez Pires bo v Beogradu nadaljeval pogovore s svojim gostiteljem, obiskal pa bo tudi Split.
VLADO BARABAŠ
Seja vodstva PRI
RIM, 21. — Danes se je sestalo vodstvo PRI. kateremu je o političnem položaju poročal tajnik Biasini. Ob koncu seje so objavili dokument, v katerem republikanci zagotavljajo popolno podporo vladi ter pozitivno ocenjujejo dosedanjo vladno akcijo. PRI med drugim u-gotavlja, da je vlada v celoti uresničila emergenčni program, kakršnega je orisal predsednik vlade ob predstavitvi v parlamentu, ter da je dosegla na številnih področjih pozitivne rezultate, kakršnih zaradi hude krize ni bilo mogoče pričakovati. Ob sestavi vlade so predvidevali, da bo vlada nadaljevala svoje delovanje samo malo po volitvah 15. junija, vendar pa jo je stanje odnosov med strankami prisililo, da je nadaljevala z delom v pričakovanju razčiščenja v okviru sil, ki jo podpirajo. Vodstvo PRI je mnenja, da je vlada tudi v tej fazi opravila svojo dolžnost.
Dokument republikanskega vodstva trdi tudi, da je vlada uspešno vodila dialog s sindikati, na koncu pa polemizira s tistimi, ki dolžijo vlado imobilizma ter se izrekajo za vladno krizo, ne da bi znali predlagati alternativ. Vodstvo PRI je tudi sklenilo sklicati vsedržavni svet stranke, ki bo zasedal v Rimu od 7. do 9. novembra.
Odložena seja upravnega sveta RAI-TV
RIM, 21. — Na zahtevo demo-krščanskih svetovalcev je bila odložena seja upravnega sveta RAI ■ TV, ki bi morala biti danes in na kateri bi morali sprejeti konkretne ukrepe za začetek uveljavljanja reforme radiotelevizijske ustanove. Predstavniki PSI, KPI in PSDI v upravnem svetu RAI-TV so ocenili to pobudo demokrščanskih svetovalcev kot poskus, da bi zavirali in zavlačevali reformo te ustanove.
MOSKVA, 21. — Madžarski ministrski predsednik Gyorgy Lazar, član politbiroja madžarske partije, je prispel danes na uradni in prijateljski obisk v Moskvo, kamor ga je povabila sovjetska vlada. Tiskovna agencija TASS ne poroča o cilju njegovega potovanja.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
22. oktobra 1975
NA POBUDO SOCIALISTIČNE STRANKE
V četrtek sestanek deželnih tajnikov V ladjedelstvu potreben enoten kompleks vseh laičnih strank ustavnega loka vseh obratov od Miljskega zaliva do Tržiča
MNENJE POKRAJINSKE SINDIKALNE ZVEZE
lanfagnini: KD se mera zavedati resničnega pomena izida volitev 15. junija v deželi
Pojutrišnjem se bodo sestali' predstavniki vseh laičnih strank ustavnega loka, da bi razpravljali o razvoju krize pohtičnega vodstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na ta razgovor so socialisti namreč povabili vse demokratične stranke u-stavnega loka, vendar se KD vabilu ni odzvala. V torek se bo ponovno sestal socialistični deželni komite i;er preučil rezultate razgovora, oziroma preveril politično voljo vseh strank, razen KD, glede možnosti širšega soočanja za rašitev perečih gospodarskih in družbenih vprašanj dežele.
Na sinočnjem sestanku v Vidmu je načelnik deželne svetovalske skupine PSI Zanfagnini še posebej poudaril, da so socialisti zahtevah od KD, naj se zave resničnega pomena volilnih izidov 15. junija, ko je tudi v naši deželi prišel do izraza odločen premik na levo. Zato je PSI zahtevala od demokristjanov, naj pomete s starimi presodki do komunistov in sprejme sodelovanje vseh ljudskih si. KD je na vse te socialistične predloge odgovorila negativno in s tem prevzela odgovornost za to, kar se dogaja in možen razvoj krize. Ne gre, poudarjajo socialisti, samo za pohtične odgovornosti do ostalih strank, temveč za odgovornost pred delavci, sindikalnimi organizacijami in sploh vsemi, ki zahtevajo spremembo'sedanje pohtike in uresničevanje tolikokrat sprejetih obveznosti. Stališče deželnega vodstva KD je tembolj resno, ker so se demokristjani pri nas vedno izjavljali za levičarje in s tem duhom sprejemali obveznosti. Sedaj pa vodi KD povsem nasprotno politiko, ki se temeljito razlikuje od pohtike vsedržavnega tajnika Zaccagninija.
Pohtična kriza je prišla do izraza na včerajšnji seji deželnega sveta, na kateri je načelnik komunistične svetovalske skupine Čohi zahteval, da se prične s poglobljeno debato o kritičnem gospodarskem in pohtičnem položaju. Colli se je pri tem skliceval na že najavljeno poročilo predsednika deželnega odbora Comellija, katero pa so odpovedah očitno, ker odbor ne razpolaga več z zadostno pohtično večino. Skliceval se je tudi na pogajanja in na stališča vseh strank, ki so že bila objavljena v tisku. Deželni svet pri vsem tem ne more ostati ob strani in je logično, da bi bila potrebna pohtična razprava o nastalem položaju.
Stališče načelnika komunistične svetovalske skupine je podprl načelnik liberalne skupine odv. Trauner, medtem ko je bil načelnik svetovalske skupine KD Rigutto mnenja, da se za sedaj o krizi uradno v deželnem svetu ni govorilo in je zato zavrnil predlog KPI. V razpravo je nato posegel predsednik deželnega odbora Comelli, ki je govoril o resni krizi in o nujnosti, da pride čimprej do razčiščenja med strankami. Vendar je bil tudi on mnenja naj se za se-
daj razprava nadaljuje. Pri glasovanju so za predlog KPI glasovali še liberalci, svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka in Furlansko gibanje.
Deželno krizo trenutno ne prenašajo avtomatično na tržaško področje, zaradi tega bo v petek redna seja občinskega sveta, na kateri bodo na dnevnem redu važna vprašanja in med drugim tudi ustanovitev zdravstvenega konzorcija. V petek bo občinski svet razpravljal tudi o ostavki notarja Gargana na mesto svetovalca, medtem ko je že na zadnji seji sprejel njegovo ostavko na mesto občinskega odbornika. Gargano je podal ostavko na obe mesti in je tudi iztopil iz stranke. Na njegovo mesto v občinskem svetu bo stopil Cumbat, ki je že bil večkrat izvoljen v tržaški občinski svet in je bil v prejšnji zakonodajni dobi deželni svetovalec in deželni odbornik.
uprave je svojo izjavo poslala tudi tržaška svetovalska skupina KD. Zbrala se je pod predsedstvom župana Spaccinija in pokrajinskega tajnika Rinaldija. KD v svoji izjavi našteva kopico obveznosti, od urbanistične u-reditve starega mesta, javnih storitev in regulacijskega načrta za Kras, vodovoda do Moščenic, konzorcijev za zdravstvo in prevoze, občinske komisije za športne naprave, nove šolske strukture, šole s celodnevnim poukom in cestne povezave s katinar-sko bolnišnico tja do gradnje novih naselij ljudskih stanovanj .IACP pod Rovtami in v Rocolu. Vse to, dodajajo demokristjani, pa se lahko uresniči, če bodo «še nadalje obstajali politični pogoji». Ni torej prišel «trenutek, ko bi lahko vse to ustavili ali odložili» zaključujejo svetovalci KD in s tem jasno namigujejo na to, da bi temu bila kriva morebitna kriza.
Podobna integracija potrebna tudi v pristaniških dejavnostih Preveriti ustreznost poslovanja kreditno-finančnih ustanov
Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-CCdL/UIL je pred kratkim izdelalo širši dokument o gospodarskem stanju na Tržaškem. Gre za pregled gospodarskih dejavnosti na območju tržaške pokrajine, okrog katerega nameravajo sindikalne organizacije sprožiti razpravo vseh prizadetih sil, od delavstva do stanovskih organizacij, od socialnih in političnih krogov do predstavništev krajevnih uprav, zlasti kar zadeva smernice za nadaljnji razvoj v posameznih panogah tržaške ekonomije.
Sindikalni dokument predvsem u-gotavlja, da je splošen gospodarski zastoj negativno vplival tudi na ožje tržaško gospodarstvo:	to je
razvidno predvsem iz dejstva, da se je število zaposlenih v industriji v zadnjem letu (od 30. junija 1974 do istega datuma letos), skrčilo za
V zvezi s krizo tržaške občinske ........................................mu............n»"'"
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Vprašanja kulturne imovšne, ribolova in lova v Furlaniji-Julijski krajini
Središče za popis naravnih in kulturnih znamenitosti v vili Manin je doslej zbralo 11.000 popisnih pol
Včeraj se je v Trstu sestal deželni svet. V začetku seje je načelnik svetovalske KPI sprožil vprašanje skupščinske razprave o go-spodarsko-socialnem položaju. v Furlaniji - Julijski krajini, ki je bila že najavljena in nato iz političnih razlogov odložena. O poteku tega dela seje poročamo na drugem mestu.
V nadaljevanju zasedanja sta odbornika za javna dela Giust in za krajevne uprave Ribezzi odgovorila na nekatera vprašanja, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci, nakar je skupščina prešla na zakonodajno delo in izglasovala tri zakone. Prvi zakon vnaša vrsto sprememb v deželni proračun za poslovno leto 1975. Gre za nekaj dodatnih izdatkov, v skupnem znesku 145,5 milijona lir, in sicer za nabavo raznih storitev (15 milijonov), za razne tekoče stroške (42 milijonov), za višje izdatke v zvezi z uveljavitvijo nove delovne pogodbe za deželno osebje (75 milijonov) in za vrsto posegov na kmetijskem in turističnem področju (13,5 milijona lir). Pri končnem glasovanju so novo normo podprle vse svetovalske skupine razen KPI in MSI, ki sta glasovali proti.
Drugi zakon določa vrsto deželnih
VČERAJ NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU
Predstavniki šestih občin in sindikati o statutu zdravstvenega konzorcija
Težavno premoičevanje spornih stališč
Na sedežu tržaške občine sta, pod gramske postavke prejšnjega leta
, . .	. v v,	V____ • ' • ^	"^/-10 4 rvnirli xzonnar na m DP
predsedstvom tržaškega župana inž, Spaccinija, ki ga je spremljal odbornik Abate, bila dva pomembna sestanka za izdelavo statuta pokrajinskega konzorcija za zdravstvo. Teh sestankov je letos in tudi prejšnje leto bilo mnogo, saj so se morah zastopniki šestih občin naše pokrajine in sindikatov dolgo pogajati za premostitev obstoječih razlik v stališčih in pojmovanju bodočega konzorcija, ki naj združi zdravstvene storitve v naši pokrajini.
Opoldne so se na županstvu zbra-h zastopniki šestih občin, popoldne pa je Spaccini na ločenem sestanku sprejel zastopstvo sindikalne federacije. Že sam postopek je, sam po sebi, čuden, saj bi vsaj v končni fazi morah pregledati zadnje podrobnosti statuta konzorcija (torej njegove strukture) vsi skupaj. Ločeni sestanki očitno dokazujejo, da še niso bile premeščene vse težave. Med temi lahko omenimo predvsem «širino» konzorcija, v katerem bodo bolnišnice in vse pomembnejše službe zdravstvenega in skrbstvenega značaja na Tržaškem. Nadalje je, med kočljivimi, točka o vodilnih organih konzorcija, razmerju sil v njem, kjer 15. junij ni šel mimo brez sledu. Gre za oblike decentralizacije, glede katerih^ se predstavniki sindikatov in okoliških občin strinjajo, da bi jo morah tudi na upravno - posvetovalni ravni izvesti v okviru načrtovanih zdravstvenih okrajev (baje bodo ustanovili štiri).
Končno pa gre tudi za vprašanje uporabe slovenskega jezika. Splošna formulacija, da je slovenščina «dovoljena», kot so jo sprejeli za konzorcij prevoznih storitev je, v tem primeru, ko so osebni odnosi med posameznikom, oziroma skupnostjo ter zdravnikom in drugim osebjem temeljnega pomena za u-speh vsakršne dejavnosti, odločno premalo. V statutu ali v pravilniku konzorcija bi morah prisotnosti slovenskega kvalificiranega in pomožnega osebja še posebej poudariti.
Soočevanje se vsekakor ni zaključilo. Prihodnji sestanek je napovedan za torek in sredo.
Znano je, da spada zdravstveni konzorcij med neuresničene pro-
in se sedaj mudi, vendar pa to ne pomeni, da bi se moral zaradi naglice (in zamude) roditi okrnjen.
PRED PROCESOM O RIŽARNI
Soglasno stališče vs?h strank ustavnega loka
Kot smo že poročali, je v četrtek sen. Gianfranco Maris, podpredsednik Vsedržavnega združenja bivših političnih internirancev ANEDi imel ti-sl-ovno konferenco o procesu proti krivcem zločinov v Rižarni. Ob tej priložnosti sta se sen. Maris in tajnik združenja dr. A. Saba sestala s predstavniki pokrajinskih tajništev KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI.
Zastopniki strank ustavnega loka so soglasno izrazili pohtično voljo, da se proces zaradi zločinov nacistov in njihovih fašističnih pomagačev ,čim-prej začne pred tržaškim porotnim sodiščem. Upoštevajoč vehko moralno in politično vrednost, kakor tudi ju-ridični pomen procesa, in skhcujoč se na proglasitev Rižarne za nacionalni spomenik, so tržaške antifašistične stranke poudarile, da bo moral proces poudariti obsodbo za vse zločine med nacistično okupacijo Trsta, da se tako izkaže pravica tisočerim žrtvam krematorijske peči, tistim, ki so bili v Rižarni zaprti in potem odvedeni v druga uničevalna taborišča, partizanom, vsem borcem za svobodo in mirnim občanom.
prispevkov za razvoj lova sladkovodnega ribolova. Finančna sredstva bo deželna uprava nakazala pokrajinskim organom, ki se ukvarjajo z lovom in ribolovom, in sicer deloma tudi kot nadomestilo za nakazila ,ki jih je dolžna zagotoviti država, a ki jih pokrajinske uprave že dalj časa pogrešajo. Za letošnje leto, daje novi zakon v ta namen na razpolago vsoto 180 milijonov lir. S temi sredstvi bo deželna uprava prevzela nase 98 , stroškov, ki jih imajo pokrajinske uprave pri izvajanju nadzorstva nad lovom in ribolovom, pri ugotavljanju stopnje onesnaženosti vode, pri obnavljanju ribjega zaroda in pri drugih podobnih posegih. Za novo normo so se izrekli pripadniki vseh svetovalskih skupin razen KPI in PLI, ki so se glasovanja vzdržali.
Tretji zakon pa praktično podaljša veljavnost izvirne norme (štev. 27 iz reta 1971), s katero je bilo svoj čas ustanovljeno deželno središče za popisovanje kulturnega in naravnega bogastva v Furlaniji - Julijski krajini. Veljavnost te norme, ki se praktično nanaša na poslovanje središča v vili Manin pri Passarianu, je namreč pred kratkim zapadla, včeraj sprejeti zakon pa ji podaljša veljavnost do 31. decembra 1985. Popis naravnega in kulturnega bogastva je dosegel že ugodno stopnjo: središče je namreč zbralo že okrog 11.000 popisnih pol, strokovnjaki pa predvidevajo, da bo popis vseh zanimivih objektov v naši deželi zahteval še okrog deset let dela. Nova norma določa tudi pravilnik za nameščanje dodatnega o-sebja in dodaja za letošnje leto 40 milijonov lir rednim letnim prispevkom iz deželnih razpoložljivosti za delovanje središča. Pred končnim glasovanjem so svetovalci KPI vložili dve resoluciji, ki ju je odbor po ustrezni obrazložitvi sprejel: prva obvezuje deželni odbor, da se bo zavzel za širjenje gozdnih površin na gričevnatih področjih Furlanije Julijske krajine, druga pa ga obvezuje, da bo s posebno pozornostjo preučil sposobnosti in znanstvene zasluge kandidatov na mesto ravnatelja središča. Normo so podprli pripadniki vseh svetovalskih skupin, le svetovalci KPI so se vzdržali.
Nesreči na delu
Včeraj dopoldne so v glavni bolnišnici nudili prvo pomoč 51-letnemu šoferju Lionellu Flegu iz Ul. Rossetti 28 zaradi udarca po glavi. Slednji je malo prej na Ul. Rossetti, kjer je delal po nalogu podjetja SITE, udaril z glavo ob tovornjak.
Huje pa se je popoldne poškodoval 58-Ietni uradnik Mario Pocusta, iz Ul, Flavia 7, ki imi je malo po 16. uri med natovarjanjem padel na roko kos železa. Zaradi zloma sredinca desne roke se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 30 dni.
ki mu bosta prisostvovala občinski svetovalec Lucijan Roncelli in član upravne komisije podjetja ACEGAT, ki je pristojna za preurejanje avtobusnih prog, Sandro Zenchi, je namenjen razpravi o nameravani ukinitvi proge štev. 26 na odseku od Trga Bonomea na Greti do Rumene hiše in ukinitvi proge štev. 38.
1.740 enot in da je število delovnih ur, vpisanih v dopolnilno blagajno, narastlo s 3000 v prvih štirih mesecih lanskega leta na 250.000 v ustreznem razdobju letos. Blagovni promet v tržaški luki je bil do konca julija za 6,5"'» manjši kakor lani, promet po železnici pa se je zmanjšal celo za 19,5%. Istočasno so nove in nove podražitve pri vseh vrstah blaga za široko potrošnjo občutno zmanjšale Kupno moč delavskih plač in mezd.
Tržaško gospodarstvo — poudarja v tej zvezi dokument sindikalne zveze — je prizadel splošen gospodarski zastoj v državi in v Evropi, poleg tega pa je na tukajšnjo e-konomijo še bolj negativno vplivalo pomanjkanje kakršnega koli usklajenega razvojnega načrta na državni in deželni ravni. To je razvidno zlasti v dejavnostih, ki sestavljajo glavni nosilni steber tukajšnjega gospodarstva: luka — ladjedel-stvo — pomorstvo. Tu je javna pobuda skoraj povsem odpovedala; «vlečna» industrija, razplinjevalna postaja, zidani dok, javna dela: vse te pobude so bile svoj čas slovesno napovedane, ostale pa so v glavnem le na papirju.
Za Trst in njegovo gospodarstvo so se pojavile nove možnosti uveljavljanja ob ponovni vzpostavitvi prometa po Sueškem prekopu in v trenutku, ko je bil sprejet znani načrt Finmare za preosnovo trgovinskega ladjevja v okviru štirih družb pretežnega državnega pomena. Te možnosti pa so še vedno le teoretične in bodo take tudi ostale, dokler ne bo Fincantieri končno sestavila načrta za obnovitev ladje-delskih obratov in dokler ne bodo pristojna ministrstva sprožila vzporednega načrta za obnovitev pristaniških struktur.
Kar zadeva interese tržaškega gospodarstva — pravi nadalje dokument — je treba v ladjedelstvu sprejeti takšne ukrepe, da bo na našem področju v srednjeročni perspektivi nastal ladjedelski kompleks, ki naj zajame vse tovrstne obrate na Tržaškem in na Goriškem: ladjedelnico «Italcantieri» v Tržiču, Tržaški arzenal-sv. Marko in ladjedelnico «Alto Adriatico» v Miljah. Le večjemu kompleksu se namreč nudijo možnosti za konkretno uveljavitev v okviru obnovitvenih načrtov Finmare. V pristaniški politiki je treba prav tako načrtovati integracijo vseh področnih ustanov (obeh zavodov za industrijski coni v Žatdjah in v Tržiču in Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče), tako da bi na našem področju nastala luška e-nota, ki naj bi zajela vse luške in industrijske zmogljivosti od Milj do izliva Soče. V tej zvezi je treba poskrbeti tudi za speljavo potrebnih prometnih zvez z zaledjem.
Sindikalni dokument se podrobno ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi,
kakršne so zlasti javna uprava, znanstveno raziskovanje, turizem in zdravstvo, nazadnje pa se vrača k industriji in v tem okviru opozarja še posebej na odprta vprašanja, ki jih predstavljajo nekateri obrati na Tržaškem: bivšo steklarno Vetrobel je treba po mnenju sindikalnih organizacij čim prej usposobiti za proizvodnjo jeklarskih izdelkov, po katerih se povpraševanje na domačem in tujih tržiščih postopoma veča. Pivovarno Dreher je treba čim prej premestiti v žaveljsko industrijsko cono, zemljišče pri Sv. Ivanu pa nameniti ljudskim gradnjam. Posebno skrb bo treba v najkrajšem času posvetiti zlasti tistim industrijskim obratom — naglaša na koncu sindikalni dokument — ki so v zadnjem času zašli v posebno hudo stisko, sem sodijo zlasti obrati Stock, Dilfi, Fanelli in Saifac. Pri tem in v okviru splošne razvojne politike je treba končno preveriti ustreznost poslovanja kreditnih inštrumentov krajevnega značaja, kot so zlasti Friulia, Friulia Lis, Krožni sklad za gospodarske pobude in zavod Mediocredito.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama iz življenja beračev v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič Besedilo
pesmi:	Miroslav Košuta
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija	Vidauova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Majda Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
DANES, 22. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski
V	nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G — okoliški
V	četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski
Rezervacija vstopnic in abonmajev vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma tel. 734-265.
• SUNIA, sindikat stanovanjskih u-pravičencev, sklicuje za drevi ob 18.30 na sedežu CCdL v Largo Giovanni XXIII 6, sejo pokrajinskega odbora sindikata. Razpravljali bodo o uvajanju «socialne najemnine» in občinskih komisij za določanje najemnim.
Srečanje delavcev SAIFAC z voditelji tržaške PdUP
V okviru priprav na četrtkovo dve-urno stavko vseh tržaških kovinarjev v znak solidarnosti z delavci zasedene tovarne kovinskih vrat SAIFAC, se je včeraj delavski svet zasedene fovarne srečal s tajništvom tržaške PdUP. V skupnem sporočilu ugotavljata delavski svet in stranka proletarske enotnosti za komunizem, da je v našem mestu v. teku zaostren pritisk uperjen proti delavskemu razredu, kar prihaja do izraza predvsem s krčenjem delovnih umikov in odpuščanjem delovne sile. V ta namen je PdUP mnenja, da se morajo mobilizirati vsi zainteresirani prebivalci in izkazati delavcem zasedene tovarne konkretno solidarnost.
OD PETKA DO NEDELJE V TRSTU
VČERAJ V VEČERNIH URAH
Neznanci ukradli 7 avtov «mini»
Tatovi avtomobilov so se včeraj sistematično lotili dela in v nekaj urah ukradli sedem avtomobilov iste znamke: gre za vozila mini minor ali mini cooper. Od 19. ure, ko je prvi lastnik opazil, da je njegovo vozilo izginilo, so na tržaški kvesturi kar zbirali prijave. Policija se je takoj lotila dela. Postavili so cestne bloke pri Devinu, Opčinah in Miljah ter prerešetali mestno središče. Do trenutka, ko poročamo, je policijski obhodnici, ki jo vodi podčastnik Steffè, že uspelo izslediti tri ukradena vozila. Preostala štiri, dveh mini minor z evidenčnimi tablicami TS 154093 in TS 126499 ter dveh mini-cooper, TS 130217 in TS 149328 niso še izsledili.
Kulturne in filatelistične prireditve ob 30-letnici OZN
V petek bedo odprli bogato razstavo OZN posvečenih znamk
Drevi ob 20. uri bo v Barkovljah pri Rumeni hiši na pobudo sekcij KPI za Barkovlje in Greto srečanje s potniki, ki se običajno poslužujejo avtobusov prog 26 in 38. Sestanek,
miniiiiiiiiiiiniiimmimmmmmiiiiiiiiniHimiimiiniiiiiiMJiiiimiiiiniiuiimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PONOČI NA SPREHAJALIŠČU SV. ANDREJA
Od petka do nedelje bo v Trstu vrsta kulturnih in filatelističnih prireditev, ki jih ob 30. obletnici u-stanovitve Organizacije združenih narodov prirejajo filatelistični krožek «Carlo Ravasin», Gibanje za mednarodno organizacijo MSOL mi-ramarski Center za teoretsko fiziko, Združenje diplomirancev s tržaške univerze, pravna fakulteta iz Trsta ter šolsko skrbništvo.
V petek dopoldan ob 10. uri bo na sedežu krožka v Ul. Imbriani 14 otvoritev bogate razstave poštnih znamk na tematiko «Združeni narodi». Organizatorje ter razstavljavce bo nato ob 12. uri v občinski palači sprejel tržaški župan.
Zvečer (ob 19. uri) bo na tržaški univerzi konferenca dr. de Guttryja,
Z avtom silovito v drevo 18-letni potnik mrtev
Voznik se bo moral zdraviti v bolnišnici 45 dni'
ter Loss iz Ul. Combi 17 peljala z avtom mini cooper TS 132569, ki ga je upravljal Gentile, po Spreha-jališču sv. Andreja v smeri Campo Marzio. Iz še nepojasnjenih vzrokov je avto zaneslo na levo stran cestišča naravnost v obcestno drevo.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli karabinjerji in reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali oba mladeniča v bolnišnico. Lossa so sprejeli na kirurški oddelek zaradi hujših notranjih poškodb, pretresa možganov s krvavenjem iz nosa in zloma desnega komolca. Ob sprejemu stanje ni bilo brezupno in zdravniki so predvideli, da bo mladenič okreval v 60 dneh. Njegovo zdravstveno stanje pa se je kmalu nato nenadoma poslabšalo in poldrugo uro po .sprejemu v bolnišnico je izdihnil.
Gentile j a so po prevozu v bolnišnico sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh zaradi pretresa možganov z udarci in ranami po glavi in po obrazu ter zaradi udarcev po rokah in nogah.
V noči od ponedeljka na torek se je v našem mestu pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 18-letnega mladeniča in pri kateri je bil težko ranjen drugi mladenič. Okoli 1 ure sta se 20-letni pek Luigi Gentile iz Ul. Commerciale 101/3 in 18-letni točaj Wal-
funkcionarja informacijskega centra OZN v Italiji, ki bo govoril o temi «Združene države za mir in napredek v sodelovanju med narodi».
V	soboto predvideva spored razpravo o mednarodnem sodelovanju s posebnim ozirom na neuvrščene države. Razprava, ki jo bo vodil dr. Alessandro Costa z rimske univerze, se bo pričela ob 11. uri v veliki dvorani liceja «Dante». Organizatorja sta MSOI ter šolsko skrbništvo.
Popoldan ob 17. uri bodo v palači Artelli odprli razstavo risb dijakov nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Dijaki so risali na temo «Mladi in Združene države». Sledila bo nagraditev najboljših izdelkov.
V	večernih urah bodo zaprli filatelistično razstavo, za razstavljavce ter razne predstavnike oblasti in OZN pa bo nato sprejem v Jolly hotelu. Tam bo tudi nagrajevanje najzaslužnejših razstavljavcev poštnih znamk.
V	nedeljo bodo vse prireditve v miramarskem Centru za teoretsko fiziko. Ob 10. uri bo najprej otvoritev filatelistične razstave, ki bo posvečena temi «Atom za mirovne namene». Uro kasneje bo v avditoriju fizikalnega cetra predaval dr. Hamende, upravni direktor ter znanstveni tajnik centra. Dr. Hamende bo predaval o atomskih raziskavah za mirovne namene, o izgledih in razvoju mednarodnega sodelovanja ter o vlogi miramarske ustanove.
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah sklicuje 3. redni občni zbor, ki bo danes, 22. oktobra, ob 20. uri v šolskih prostorih ter vabi vse starše na polnoštevilo udeležbo.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. oktobra ZORIŠ LAVA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.09. — Dolžina dneva 10.39. — Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 8.39.
Jutri, ČETRTEK, 23. oktobra SEVERIN
VREME včeraj: Naj višja temperatura 16.8 stopinje, najnižja 11,4, ob 19. uri 14,3 stopinje, zračni pritisk 1020,5 narašča, brez vetra, vlaga 68-odst, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Angelo Danieli, 48-letni Giuseppe Pemigotti, 65-letni Salvatore Castagna, 67-letna Rosa But-tignoni, 96-letni Mauro Cairoli, 89-letna Giusta Mengotti vd. Gigli, 69-letni Giuseppe Kobol, 58-letni Estello Bastia, 18-letni Walter Loss, 69-letna Amalia Sinigoi, 88-letni Oronzo Fiera-mosca, 49-letni Mario Ramani, 44-letni Romano Pincin, 68-letna Nerea Scherl por. Cappelli, 83-Ietna Rosaria Tančo, 93-letna Luigia Spagnul vd. Margaris, 72-letna Giovanna Špehar, 64-letna Maria Antoni vd. Binetti.
V prometni nesreči hudo ranjena deklica
Včeraj popoldne je bila v prometni nesreči hudo ranjena 6-letna Morena Kuznric iz Ul. Greco 1. Deklica je okoli 16. ure prečkala cesto v Ul. Maovaz, ko jo je podrl 40-letni Danilo Bandi iz Doline 360, ki je bil s svojim poltovornjakom ford transit TS 168997 namenjen v Ul. Greco. Deklico so nemudoma prepeljali najprej v bolnišnico Burlo Garofolo, odkoder pa so jo premestih v glavno bolnišnico, kjer so jo v nezavestnem stanju sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje, krvavenja iz nosa in zloma zapestja leve roke.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 1 65; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A,
TRST - ULICA F. FILZI IO -	-S?	61-446
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	681.-
Funt šterling	1399.-
švicarski frank	255,75
Francoski frank	154,80
Nemška marka	263,25
Avstrijski šiling	37,15
Dinar: debeli	34.-
drobni	34.-
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975-76 Prvi abonmajski koncert
V soboto, 25. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
Oskar Kjuder Solist:
Nora Jankovič, mezzosopran
Spored:
W. Gluck - Simfonija v G-dnru
M. de Falla - Siete canciones popniares espaiiolas G. Martucci ■ La canzone dei ricordi
Rezervacija in prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice ^Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališke vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1975-76. Po uspešnem zaključku lanske baletne vzgoje, nadaljujemo tudi letos to vabljivo zvrst vzgoje naših otrok. Letos smo pritegnili k vodstvu prvega plesalca Opere in Baleta iz Ljubljane, koreografa in baletnega pedagoga, Janeza Mejača. Z njim bo sodelovala Nada Križ-mančičeva, ki je že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli.
V baletno šolo sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidate od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel v novembru.
Vpisovanje bo do 31. oktobra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni sprejemajo od 9,30 do 13. in od 16.30 do 19. ure abonmajska naročila za operno sezono 1975-76. Lanskoletnim abonentom (A, B, C, D in S) nudijo možnost potrditve abonmaja do 26. t.m. Sprejemajo tudi naročila za šesti abonmajski red.
Kino
Aristoh Zaprto. Jutri 16.00 «Calore». Barvni film. Joe Dallesandro, Sylvia Miles. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Una romantica donna inglese». Glenda Jackson, Helmut Berger, Michael Calne.
Fenice 16.00 «A tutte le auto della polizia». Barvni film. Igrata E. M. Salerno, G. Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igrata: Jack Lemmon in Arme Ban-croft.
Nazionale 15.30 «Fra Diavolo». Igrata .Stanilo in Olio.
Eden 16.00 «L importante è amare». Barvni film. Prepovedan mladini poa 18. letom. Igrata Romy Scbnei-der in Fabio Testi.
Ritz 16.00 «Due cuori, una cappella». Barvni film. Renato Pozzetto, Agostina Belli. Aldo Maccrone. Aurora 16.30 «Non toccate le vecchiet-te^. Barvni zabavni film.
Capitol 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «L’insegnante». Barvni film, v katerem igra Edwige Fe-| nech. Prepovedan mladini I Moderno 16.30 «Il cavaiier Costante Nicosia demoniaco, ovvero dracula in Brianza». Barvni film. Igra Landò Buzzarca. Prepovedan mladini Filodrammatico 16.30—22.00 «Giro, girotondo, con il sesso è beilo il mondo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom..
Ideale 16.00 «I figli dl Bruce Lee». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Tutta una vita». M.
Keller. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «L’ inferno di cristallo». Barvni film. Igrata: Paul Newman in Steve McQueen. Astra 16.30 «Gli ultimi sei minuti». Barry Newman, Susy Rendali. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Esperienze prematrimoniali». Ornella Muti in A. Orano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00^-22.00 «Lo sterminatore cinese». Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «Matango il mostro». Znanstvenofantastični film v barvah.
Razstave
V	umetnostni galeriji Tribbio so odprli razstavo najnovejših del tržaškega slikarja G. MILIE. Razstava, ki obsega okrog 30 olj in grafik, bo trajala do vključno 30. oktobra.
Marjan Kravos je v galeriji «Corsia Stadion» v Ul. Battisti 14 razstavil dober ducat svojih grafičnih listov, ki bodo občinstvu na ogled do 23. t.m., vendar pa po umiku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20. ure.
V	galeriji «Cartesius» je odprl razstavo svojih del turinski grafik FRANCESCO CASORATI, ki bo v Trstu razstavljal do 3. novembra.
V	umetnostni galeriji «Sant’ Elena» v Ul. degli Artisti št. 2 razstavlja tržaški slikar dr. OTTONE GRISELLI.
Jutri, 23. oktobra, bodo v milj-ski galeriji «II Mandracchio» odprli razstavo španskega slikarja RAFAELA ALBERTIJA. Razstava bo trajala do 1. novembra.
ROD MODREGA VALA TRST — GORICA
Taborniki obveščajo, da bo v nedeljo, dne 26. t.m., v Dijaškem domu v Trstu ob 9.30.
redni občni zbor
Razna obvestila
PD Kraški dom Repentabor priredi danes, 22. oktobra, ob 20. uri v prostorih obéinske kopalnice predavanje «Baski v boju za svobodo». Govoril bo prof. Samo Pahor. Razstavljeni bodo primerki baskovskega legalnega in ilegalnega tiska. Vljudno vabljeni.
ŠD Sokol Nabrežina sporoča, da se bo 24. Oktobra ob 20.30 začel tečaj rekreativne in predsmučarske telovadbe za odrasle. Pol ure pred začetkom tečaja bo vpisovanje novih članov.
FD Kraški dom - Repentabor vabi občane, ki jih zanima balincanje. da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20. uri v , dvorani občinske kopalnice v Repnu. Razpravljalo se bo o ureditvi 2 balinarskih stez in prostora, ki jih obkroža.
Izleti
Mali oglasi
NUJNO iščemo resno in pošteno natakarico ali pomočnico za stalno zaposlitev: gostilna Pri studencu, Dolina pri Trstu, tel. 228-116.
FRIZERKO išče nujno Stalno slovensko gledališče. Telefonirati v uradnih urah 734-265.
Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca priredi v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet v Belo Krajino z ogledom Metlike, Črnomlja in Vinice (nastop pevskega zbora). Vpisovanje pri Lauri v mlekarni.
Prispevki
V spomin na pok. očeta Josipa Sancina daruje sin Pepi 20.000 lir za godbo na pihala Breg.
Namesto cvetja na grob Josipa Sancina darujeta Bernard Slavec 5.000 lir in Elvira Prašelj 5.000 lir za godbo na pihala Breg. V isti namen daruje Drago Slavec 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gročani.
Namesto cvetja na prerani grob Marije Lavrenčič daruje Milena Leban 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Naznanjamo žalostno vest, da je preminila
ANICA BRATINA vd. GRUDEN
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 15. uri v šempolaju.
Žalujoči sorodniki
šempolaj, 22. oktobra 1975
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svoje nepozabne mame
PIJE VESEL vd. TOMINEC
se ginjena zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in mi izrazili svoje sožalje.
Posebno se zahvaljujem ravnateljstvu, profesorjem, neučnemu osebju in dijakom IV. in V. razreda znanstvenega liceja «F. Prešeren»,
Žalujoča hčerka Sonja Tominec
, Trst, 22. oktobra 1975
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
22. oktobra 197!
RAZGOVOR Z DIDAKTIČNIM RAVNATELJEM STANKOM ŠKRINJARJEM
Le v miljski občini še nimamo
0 STVARI BODO RAZPRAVLJALI V OBČINSKEM SVETU
V ZVEZI Z NEREŠENIMI VPRAŠANJI
V kratkem se obeta tudi goriškim potrošnikont interpelacija psi županu
slovenskega otroškega vrtca povišana cena za gospodinjsko rabo metana
V nekaterih šolah potrebujejo nove prostore - V dolinski in miljski občini 9 slovenskih osnovnih šol, 1 srednja šola in 6 otroških vrtcev
Z novim šolskim letom so nastale nekatere spremembe tudi na didaktičnih ravnateljstvih. Tako je bil Oskar Bole imenovan za didaktične-ga ravnatelja na Opčinah, Egidij Strnad je bil premeščen z didak-tičnega ravnateljstva na Opčinah na ravnateljstvo pri Sv. Jakobu, Velimir Pavletič pa na didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu. Na svojem mestu sta ostala Jjiro Tavčar v Nabrežini, Stanko Škrinjar pa v Dolini. Pri tem je treba pripomniti. da Oskar Bole še naprej opravlja funkcijo šolskega nadzornika, seveda v okviru novih določb, ki precej omejujejo prejšnje pristojnosti Šolskih nadzornikov.
Da bi podrobne jr- spoznali in opisali razmere šolstva na področju Posameznih didaktičnih ravnateljstev, smo imeli te dni razgovor z didaktičnim ravnateljem v Dolini, P°d katero spadajo slovenske šole v dolinski in miljski občini, in si-cer v Dolini, Boljuncu, Mačkoljah, Borštu, na Pesku ter celodnevna šolo za Domjo - Ricmanje in celodnevna šola za Žavlje - Korošce. Na teh šolah je zaposlenih 34 uč-oih moči. Enorazredna šola je samo na Pesku, združene razrede pa jmajo v Borštu, v Mačkoljah, v Žav-Ijah in pri Korošcih, medtem ko so ?ruge šole popolne. Otroške vrtce jmajo v Dolini, Boljuncu, Mačko-jjah, Borštu, Ricmanjih in pri Dom-lu ter spadajo vsi pod upravo ONA IRC in je v njih zaposlenih 6 otroških vrtnaric. V Dolini je tudi sred-Pja šola, ki ra ne spada pod didaktično ravnateljstvo.
Didaktični ravnatelj Stanko Škri-Pjar pravi, da bi potrebovali še e-n° učno moč v Žavljah na celodnevni šoli, za popoldanski pouk. r° pomanjkljivost krije miljska ob-mna, ki iz svojega proračuna planje eno učno moč.
Na celodnevni šoli pri Domju potrebujejo še dva učna prostora, še eno učilnico potrebujejo tudi v Žavljah za tamkajšnjo celodnevno šolo, v Boljuncu pa potrebujejo bolj u-strezno učilnico za prvi razred, ki j® zdaj v manjšem in tesnem prostoru.
«Kako je pa s telovadnicami?»
«Prave telovadnico imata le celodnevni šoli pri Domju in v Žavljah, zosilni telovadnici pa sta v Ricmanjih in na Pesku, ki pa sta vsekakor premajhni. Vse druge šole so “rez telovadnice, čeprav je telovadba obvezen predmet in zelo potrebna in koristna za šolsko mladino.»
«Ali uvajate korektivno telovadbo na šolah?»
«Do sedaj samo v dolinski občin-ski telovadnici, in ,to za vse šole na Področju dolinske občine. Za to skr-bi dolinska občinska uprava. Dolinska občinska uprava skrbi tudi za redni prevoz učencev v celodnevno solo Domjo - Ricmanje, za učence s k’rebenego, in Mačkolj, miljska obči-!}a pa za otroke, ki obiskujejo celodnevno šolo Žavlje - Korošci.
«Lani je bil govor o ustanovitvi slovenskega šolskega centra v milj-SM občini. Kako je s to pobudo?»
«Do sedaj, kot mi je znano, ni še
ONA1RC pod pogojem, da bi občinska uprava preskrbela prostore. 0-sebno sem se pozanimal in našel v žavljah hišo, v kateri ni stano- ■ val nihče in ki je last čistilnice «Aquila». Na vodstvu čistilnice so mi najprej odgovorili, da bi hišo dali v najem miljski občini, potem, ko so izvedeli, da gre za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca, so se pa «premislili» in dali hišo v najem nekemu svojemu uslužbencu.»
«Ali mislite, da je ta pobuda popolnoma propadla in da ne bi bilo več mogoče ustanoviti slovenskega otroškega vrtca v miljski občini?»
«Le v miljski občini, v vsej naši pokrajini, nismo do sedaj še sploh imeli, in še nimamo, slovenskega otroškega vrtca. Ustanoviti bi ga morali po možnosti v Miljah samih, kot zahtevajo starši, ali pa vsaj v žavljah. Otrok bi bilo dovolj. Gre za delavske družine in si ne moremo sploh več predstavljati osnovne šole, in to celo celodnevne šole, brez otroškega vrtca, ki je priprava na osnovno šolo in za pripadnike narodnostne majšine še bolj potreben.»
«Še zadnje vprašanje. Kako se razvija delovanje šolskih organov?»
«Vsaka šola ima svoj medrazred-
ni svet, za celotno področje pa i-mamo svet šolskega okoliša, ali kot mu pravimo, svet za področje didaktičnega ravnateljstva. Seveda smo šele v začetni jazi, ugotavljam pa, da so na šolah, kjer so bila prej bolj aktivna združenja staršev, zdaj tudi medrazredni sveti zelo delavni, pogosteje se sestajajo ter obravnavajo vprašanja, ki nastajajo na šoli.»
V NEDELJO, 26. T.M.
Srečanje bivših političnih zapornikov v Castelfrancu Emilia
Ob 30. obletnici osvoboditve sklicuje dežela Emilia Romagna v Castelfrancu Emilia vse politične zapornike, ki so bili obsojeni od posebnega fašističnega sodišča in zaprti v zaporu v Castelfrancu Emilia.
Srečanje bo v nedeljo, 26. t.m.
Za podrobna pojasnila naj se prizadeti tovariši obrnejo na pokrajinsko tajništvo združenja političnih preganjancev ANPPIA, Ul. Crispi 3, tel. 730-306.
V marsikaterem mestu v državi so občine o tem že sklepale * Goriška občina ho zgradila osem ljudskih stanovanj - 250 milijonov lir prispevka dežele za kritje višjih stroškov pri raznih gradnjah
novega. Novo je le to, da so
.................
ZA BOLJŠE DELOVNE POGOJE V KMETIJSTVU
Kmetijske zadruge iz naše dežele se bodo združile v širši konzorcij
A. Markovič o možnostih sodelovanja s sorodnimi orga-nizacijami v Sloveniji in Hrvatški - O programu kon-zorcija bodo sklepali na posebnem občnem zboru
V	dvorani občinskega sveta v Rudi (v videmski pokrajini) je bil te dni pomemben posvet o vprašanjih kmetijstva; na posvetu, ki ga je organiziralo deželno združenje kmetijskih zadrug, so obravnavali predvsem vprašanja v zvezi s cenami kmetijskih pridelkov, vprašanja tako imenovanih smernic za razvoj kmetijskih dejavnost), ki jih daje vodstvo Evropske gospodarske skupnosti, o deželnem načrtu za poživitev, kmetijstva,, P delovanju deželne ustanove za razvoj poljedelstva in o delovanju kmetijskih zadrug v Furlaniji - Julijski krajini.
V	daljšem uvodnem poročilu je predsednik deželnega združenja kmetijskih zadrug (ARCA) G. An-drian poudaril pomen sodelovanja med zadrugami ne glede na specifično področje njihovega delovanja, in sicer ne le v deželnem, ampak tudi v širšem vsedržavnem obsegu. V tej zvezi je predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta Markovič omenil tudi možnosti sodelovanja med zadrugami v Furlaniji - Julijski krajini in sorodnimi organizacijami v sosednih republikah, zlasti v Sloveniji in Hrvatški. Predsednik zadruge, ki upravlja hlev v kraju Terzo pri Ogleju, Ballaminut, je o-
hred kratkim premestili italijanski pozoril na koristno sodelovanje, ki otroški vrtec od Korošcev v Čampo- ] Se je v zadnjem času vzpostavilo Te in prostor preuredili v jedilnico med omenjeno zadrugo, zadružno or-?(a vbe celodnevni šoli (slovensko in | ganizacijo CIAM v Modeni in novoustanovljeno zadrugo Friulcarne v videmski pokrajini.
italijansko).
«Kako je pa z
.	_ ustanovitvijo slo-
Venskega otroškega vrtca v Žavljah, 0 čemer se je govorilo pred ne-leti?»
., «2a slovenski otroški vrtec v Žav-hah je bilo tedaj prijavljenih 17 °lrok. Vrtec bi prevzela ustanova
Ob zaključku daljše razprave, ki je veljala še številnim problemom skupnega interesa, je predsednik ARCA Andrian predlagal ustanovitev posebnega konzorcija kmetijskih zadrug iz Furlanije, z Goriškega,
V SOBOTO V DRUŠTVENI DVORANI V DOLINI
Ustanovili so posvetovalno komisijo za osmice v Bregu
S poostrenim nadzorstvom bodo preprečili špekulacije
Tržaškega in iz pordenonske pokrajine, ki naj bi nudil svojo podporo in sodelovanje ne le včlanjenim zadrugam, temveč vsemu zadružnemu gibanju v naši deželi. Prisotni zadrugarji — teh je bilo okrog sedemdeset — so soglasno sprejeli Andrianov predlog in poverili ožji skupini zadrugarjev, ki jo sestavljajo Markovič, Ballaminut Trevisan, Petruz, Dragato in sam Andrian, skrb za pripravo vsega potrebnega za ustanovitev konzorcija. O njegovem programu bodo sklepali na širšem občnem zboru, na katerega . bodo predstavniki deželnega združenja kmetijskih zadrug povabili tudi sindikaliste, zastopnike u-pravnih in političnih oblasti in predstavnike kmetijskega delavstva.
Podaljšan rok za prijavo predvideno porabe vode
Vodstvo občinskega podjetja Ace-gat obvešča potrošnike, da so podaljšali od 20. na 31. oktober rok za izbiro minimalne količine vode, ki jo bo vsak potrošnik mesečno porabil. Vsi tisti, ki so že prijavili izbiro, morajo morebitne spremembe prijaviti do 30. oktobra.
Vodstvo obenem sporoča, da so oproščeni prijave tisti potrošniki, ki porabijo do 48 kubičnih metrov vode v šestih mesecih. Za tiste, ki porabijo nad 48 kubičnih metrov, a je njihova poraba regularna, in ne bi pravočasno prijavili svoje izbire, bo podjetje samo izbralo po kriteriju, ki bo za potrošnika čimbolj zadovoljiv.
Na seji goriškega občinskega odbora, ki je bila v ponedeljek pod predsedstvom župana De Simona, so podrobno preučili vprašanje cen metana. O tem je poročal odbornik za javne storitve Moise. Do nov;h tarif metana naj bi prišlo na podlagi načrta, ki ga je izdelala vlada v sodelovanju z združenjem italijanskih občin, upoštevajoč realne stroške in prodajne cene za podobne usluge. Občine morajo dati svoje mnenje o teh novih cenah in o tem se bo moral izreči občinski svet. Gre seveda za povišanje cen metanu, o čemer so že sklepali v številnih drugih občinah. Metan je bil doslej zelo cenena surovina za kurjavo in tudi za pogon v tovarnah. Ker ga je precej na razpolago, so številne občine pričele misliti na to, da bi speljale metanovode po svojem ozemlju. Doslej ga pri nas imajo le v Gorici, tam, kjer je obstajala stara plinska napeljava.
O tem vprašanju je odbornik Moise poročal tudi sinoči načelnikom svetovalskih skupin, v dnevnem redu petkove seje občinskega sveta, ki ga je župan poslal včeraj svetovalcem, je tudi to vprašanje.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so poleg tega vprašanja preučili še vrsto drugih. Med najvažnejšimi velja omeniti sklep o gradnji osmih ljudskih stanovanj, ki jih bo zgradila občina. Ta stanovanja se pridružujejo osemnajstim, ki jih je občina dala v gradnjo že pred nekaj leti. Ker je ustrezna komisija zaključila pregled prizivov prosilcev za ta stanovanja bodo čez nekaj dni javili nove prednostne lestvice. Prav tako so odborniki razpravljali o deželnem prispevku 250 milijonov lir, ki jih je dežela dala goriški občini na podlagi določil vsebovanih v zakonu štev. 54. Denar bodo namenili porabi v investicijske namene v glavnem za tista že začeta dela, katerih cena se je podražila.
Na seji odbora so sprejeli še več sklepov za popravila na raznih šolskih poslopjih in na zelenjadnem trgu na debelo.
Kot smo že zgoraj omenili bo v petek zvečer seja občinskega sveta. Poleg točk iz prejšnjih sej, ki jih je treba še obravnavati, se bodo svetovalci spoprijeli še z vrsto drugih vprašanj. Poleg že omenjene točke o novi ceni metana so na dnevnem redu točke o ojačenju javne razsvetljave v. Ul. Forte Del Bosco, o gradnji naprav za osrednjo centralno ogrevanje v šolskem poslopju v Podgori (dela bo izvršilo podjetje Mizzon), o spremembah v letošnjem proračunu, o dovoljenju za popravke na stavbi za šolsko telovadnico v Ul. Puccini, o imenovanju šolskih zdravnikov za letošnje šolsko leto.
umivalnik na hodniku, očistiti dvo-1 mokrščanske in republikanske stran-rišče in odpreti vrata med osnov- j ke, da bi preučili osnutke statutov
no šolo in župniščem ter namestiti šolske klopi. Odbornik Fantini je staršem, ki so bili prejšnji teden pri njem, zagotovil, da bodo razred odprli v nekaj dneh. Toda čas je šel mimo in s tem je prenehajo tudi potrpljenje staršev, da bi še čakali na izpolnjevanje obljub.
Kakor smo izvedeli iz pogovora z njimi, ima vsaka družina svoj problem, kar zadeva prevoz v šolo. Nekateri morajo celo zapustiti delovno mesto, če hočejo pripeljati otroka v šolo. Da bi se stvari normalizirale so starši pripravljeni s prostovoljnim delom usposobiti prostor za pouk, če občinska uprava zaradi kdove kakšnih razlogov tega ni sposobna hitro urediti.
Sestanek glede triiških konzorcijev
treh medobčinskih konzorcijev, urbanističnega, zdravstvenega in kulturnega. Na sestanku so načelniki skupin ocenili pomembnost treh konzorcijev za dobrobit skupnosti na Tržiškem. Naj omenimo, da so statut že odobrili načelniki političnih skupin ustavnega loka manjših občin na Tržiškem.
Prednostna lestvica neučnega osebja
Na oglasni deski šolskega skrbništva v Ulici Leopardi so te dni objavili prednostno lestvico neuč-nega osebja za osnovne, srednje in višje šole v goriški pokrajini za šolsko leto 1975- 76.
o slovenskih šolah v Gorici
Svetovalci zahtevajo začetek globalne rešitve šolskega vprašanja
• Drevi ob 21. uri se bo v Verdijevem gledališču sklenila simfonična sezona, ki jo je priredila goriška občina ob sodelovanju z ustanovo za kulturne manifestacije EMAC. Gosta drevišnjega večera sta orkester in zbor «Giuseppe Verdi» iz Trsta.
Svetovalci PSI v goriškem občinskem svetu Waltritsch, Nanut, San-zin in Del Ben so poslali včeraj goriškemu županu interpelacijo, s katero zahtevajo odgovor o ureditvi šolskega prostora za 1. razred o-snovne šole v Pevmi po stavki, ki je bila v ponedeljek. Istočasno z opozorilom župana na stavko, ki jo je Šolski odbor napovedal v vseh slovenskih šolah na Goriškem za soboto, 25. oktobra, v znak protesta proti odgovornim oblastem, med katere se prišteva tudi goriška občina, ki niso doslej poskrbele za rešitev perečih vprašanj slovenskih šol, socialistični svetovalci zahtevajo odgovor na naslednja vprašanja; 1. Kako namerava občinska uprava pospešiti birokratski postopek za gradnjo stavb za vrtec, osnovno šoto in trgovsko šoto v Ulici dei Campi; 2. Kdaj namerava pričeti postopek za gradnjo poslopja za potrebe slovenske nižje srednje šole; 3. Kje namerava občina najti telovadnico za slovenske dijake, potem ko je bila klet v Ulic; Ran-daccio zaprta iz higienskih razlogov; 4. Ali namerava občina pripraviti splošni načrt za sanacijo stavb v ulicah Randaccio in Croce med zimo, tako da bi z deh lahko dejansko pričeli takoj po zaključku pauka in jih dokončali med poletjem.
V	soboto je bil v društveni dvo-rani v Dolini sestanek brežanskih vinogradnikov, ki prodajajo svoj prišlek v osmicah. Tega je sklicala jjhčinska uprava zaradi problema, ^ se je porajal v zadnjih letih. V °smicah prodana količina namreč ni Ogovarjala pridelku. Večina vino-Sradnikov nedvomno toči pristno O^ačo kapljico, je pa nekaj ta-,'h, ki kupujejo grozdje iz Fur-tonije in iz južne Italije ali pa v skladiščih prodajajo pa ga kot *Pristno domače».
V	polni dvorani je v začetku ob-Clnski odbornik Ota obrazložil smi-
sestanka in podčrtal dejstvo, da treba nekaj ukreniti za ohrani-ugleda brežanskih vin. Dejal Ie> da se mora izdati dovoljenje Za osmico samo tistim, ki imajo vi-iz lastnega pridelka in tako nu-hjti moralno oporo kmetom, ki sko-z\ vse leto trdo garajo v svojem Pogradu. Zato bodo še zaostrili Nadzorstvo in vsak kmet, če bo ho-odpreti osmico, bo moral na po-®ebnem obrazcu javiti, kje se nagaja obdelani vinograd, koliko kvadratnih metrov ima in koliko trt raste v vinogradu. Predlagal je u-stanovitev posebne komisije vino-padnikov, ki bi imela nalogo sve-tovati upravi, komu se lahko da ali p ustrezno dovoljenje. Prečital je pdi količino javljenega pridelka lan-Pe letine v Bregu in prodanega vina: V Dolini so pridelali 620 hi, ^ teh so prodali gostilnam in za-pbnikom 15 hi, v osmicah pa je šlo hi; v Krogljah: 68, —, 14; v Boljuncu 207, 28, 65; v Lakoščah
110, —, 40; na Krmenki 95, 25, 21; v Borštu 406, 10, 190; v Zabrežcu 254, 6, 81; v Ricmanjih 289, —, 103; v Logu 68, —, 10; pri Domju 92, —, 55; v Puljah pri Domju 167, —, 69; v Žavljah 14, —, — ; v Frankovcu 5, -, -; v Mačkoljah 424, 49, 44; v Prebenegu 282, 25, 67 in na Križ-potu 59, —, 30.
V živahni diskusiji so kmetje izrazili zadovoljstvo nad pobudo občinske uprave. Na dan so prišla še razna vprašanja o kmetih «part-time», o dovoljenju za prodajo kmečkih pridelkov v osmicah, problemi nihanja cen vina in drugi. V debato je posegel tudi občinski svetovalec Slovenske skupnosti Petaros, ki se je strinjal z upravo, da se poostri nadzorstvo nad osmicami.
Nato so izvolili člane komisije. Občino so razdelili na pet področij, za vsako pa izvolili po dva predstavnika. Za Prebeneg in Mačkolje sta bila izvoljena Ernest Smotlak in Mario Olenik, za Dolino Josip Lovriha in Mario Kocjan, za Bolju-nec in Krmenko Zdravko Korošec in Damjan Maver, za Boršt in Zabre-žec Mario Kosmač in Ljubi Petaros, za Ricmanje, Domjo, Log in Pulje Albert Pregare in Josip Berdon. V komisiji bodo tudi župan, predstavnik kmečkih sindikatov in predstavnik delavskih sindikatov.
Upajmo, da bo tako ohranjen dober ugled brežanskih vin in da_ se ne bodo ponovile špekulacije na škodo potrošnika. S tem bo nedvomno dana kmetijstvu v Bregu tista pozornost in skrb, ki mu pripada.
,	V. L.
O V krožku «Che Guevara» bo v petek zvečer, ob 20. uri, predavanje literarnega kritika prof. Giancarla Vi-gorellija na temo: «Evropski Svevo».
9 V uradih rojauske konzulte, v Ul. Sant Ermacora 3, je na ogled študija o preosnovi prometa v tej mestni četrti in predlog o novi razporeditvi parkirnih prostorov. Zainteresirani si lahko študijo, ki jo bo konzulta predala občinski upravi za uresničitev, ogledajo ob delavnikih dopoldne.
Urnik Rižarne
Rižarna je odprta za občinstvo vsak dan, razen ponedeljkov, od 10. ure do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih je zaprta ves dan.
V SOBOTO IN NEDELJO
Proslava tridesetletnice obrtniškega združenja
Kakor smo že poročali V našem listu, bo združenje obrtnikov iz tržaške pokrajine v soboto in nedeljo proslavilo tridesetletnico svojega delovanja. V soboto ob 9.30 bo v glavni dvorani trgovinske zbornice okrogla miza o «okvirnem zakonu za obrtništvo», se pravi o potrebi po izglasovanju posebnega zakona ki naj bi urejal vprašanje obrtniške zbornice in strokovnega izobraževanja mladih kadrov v tej gospodarski panogi. Nastopili bodo deželni odbornik za obrtništvo Mauro, predstavnik vsedržavnega združenja obrtnikov Germozzi, predsednik deželne ustanove za razvoj obrtništva Di Natale in številne druge osebnosti.
Proslava se bo zaključila v nedeljo dopoldne z uradno slovesnostjo v kinodvorani «Cristallo». Nastopil bo tudi predsednik deželnega odbora A. Comelli. Ob tej priliki bodo predstavniki vodstva obrtniškega združenja podelili priznanja in diplome nekaterim zaslužnim obrtnikom iz naše pokrajine.
V ponedeljek zvečer so se v dvorani Palazzetta Veneta sestali načelniki tržiške sekcije komunistične, socialistične, socialdemokratske, de-
...........m............n.................mm.....
V OKVIRU PROSLAV 30.LETNICE SVOBODE
Obuditev spomina na dneve ko so Nemci požgali Branik
Na velikem zborovanju je Franc Šetinc pozdravil zagotovila vidnih italijanskih predstavnikov o globalni zaščiti Slovencev
Od 27. oktobra dalje seminar za geriške šolnike
V	Gorici bo 27., 28. in 29. oktobra letni seminar za slovenske šolnike. Tozadevni predlog je dal Sindikat slovenske šole goriškemu šolskemu skrbniku. Predstavniki sindikata so uredili vse potrebno za prihod predavateljev iz Slovenije.
Ciklus filmov Romana Polanskega
V	kinematografski dvorani «Modernissimo» pričenjajo z današnjim večerom ciklus filmov režiserja Romana Polanskega. Ta režiser, ki je bil veliko upanje poljske kinematografije, je v šestedesetih letih zapustil svojo domovino ter nadaljeval režisersko kariero najprej v Angliji, pozneje pa v Hollywoodu. Kljub temu, da je v življenju doživel več hudih udarcev (zapustil je svojo domovino ter v groznem zločinu izgubil ženo in sim), je vseskozi o-hranil izredno fantazijo ter sposobnost za črni humop. V tem ciklusu-ne bodo zaobjeti filmi Polanskega iz njegovega poljskega razdobja, pač pa bosta danes in jutri na sporedu «Machbeth» in «Che?», v četrtek bodo predvajali film «Prosim te, ne ugrizni me v vrat», v petek pa «Rosermry’s baby». Čeprav gre le za ozek izbor filmov, si bodo mogli gledalci vseeno ustvariti sliko tega izvirnega in , zanimivega filmskega ustvarjalca v zadnjih petnajstih letih.
Stavka otrok prvega razreda v Pevmi
Otroci prvega razreda osnovne šole v Pevmi tudi včeraj niso prišli k pouku. Ko so se odločali za stavko, s katero hočejo opozoriti oblasti na svojo zahtevo po obnovitvi pouka v dopoldanskih urah, so njihovi starši sklenili, da bodo stavkali toliko časa, dokler zadeva bo rešena. Potemtakem otrok ne bo v šolo tudi danes in vse dotlej ne, dokler prostor v župnišču ne bo urejen.
Starši so nam povedali, da je potrebno razmeroma malo dela za ureditev prostora. Dovolj je postaviti
.......................................................
PO SKLEPU POKRAJINSKEGA SINDIKALHEGfl ODBORA
Gianni Petraii - novi tajnik posoške delavske zbornice CGIL
Izvolili so ga po odstopu obolelega Elia Zubani-ja ■ V novembru organizacijska konferenca CGIL
Prebivalci Branika so se v nedeljo, v okviru proslav 30-letnice svobode, spomnili svojega oboroženega in zmagovitega boja proti okupatorju ter ob tej priložnosti tudi krutega maščevanja Nemcev, ki so zaradi težkega poraza s partizani februarja 1944. leta požgali 225 hiš v Braniku, odpeljali vse prebivalstvo v im ternacijo, kjer jih je 39 umrlo, prav tako pa so se spomnili tudi 58 padlih borcev. Ta zavedna vas, ki je imela pred več kot 100 leti prvo čitalnico in kjer je osem let živel pesnih Simon Gregorčič, se je z vso vnemo lotila obnove, tako da je zacelila hude rane ter razvila vse svoje ustvarjalne sile.
O medvojnih časih o fašističnem poniževanju človeka ter njegovem potiskanju v predzgodovinsko razdobje je govoril Cvetko Vidmar. O-menil je bratsko pomoč prebivalcev Kobarida, ki so Braničanom nudili streho, dokler niso obnovili svojih domov, ter poudaril odtočno pripravljenost prebivalcev, da se bodo vedno borili proti fašizmu, katerega o-stanki še živijo ter se ob različnih priložnostih pojavljajo tudi v neposredni soseščini, na celovških in tržaških cestah.
Sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc pa je najprej prikazal večstoletni boj slovenskega ljudstva za svojo prostost, boj, ki se je začel pred 400 leti s kmečkimi punti, se potem nadaljeval s krepitvijo narodne zavesti v čitalnicah, raštel s protifašističnim gibanjem primorskega ljudstva, v katerem je imela pomembno mesto meščansko-revolucionarna organizacija TIGR, ter se razplamtel v oboroženem par-
tizanskem boju. Ko je govornik o-menjal prizadevanja za utrjevanje samoupravne družbe, je dejal, da so v zunanjem svetu na delu fašistične sile, ki jim je ta družba trn v peti. Te sile niso aktivne samo v Čilu, ampak so dogodki pokazali, da obstajajo tudi v Italiji.
Ko je Franc Šetinc nato omenil italijansko-jugostovanski sporazum o meji, je dejal, da so bila z njim odstranjena žarišča, ki bi jih fašisti in drugi nasprotniki napredka mogli izkoriščati za kaljenje miru ter napadanje samoupravne Jugoslavijo. Šetine je nato nadaljeval «'koč da je na pogajanjih glavna skrb veljala slovenski manjšini, zato slovenska javnost pozdravlja izjave vidnih italijanskih predstavnikov, ki zagotavljajo Slovencem globalno zakonsko zaščito.
Poleg skrbi, ki jo matični narod posveča svojim delom za mejo, pa je razvoj manjšine odvisen tudi od njene sposobnosti, da prispeva k takšni razporeditvi sil, ki bodo spremenile družbene odnose ter jih postavile na naprednejšo raven. Ko je govoril o obveznostih jugoslovanske družbe do svojih narodnosti, je Franc Šetinc omenil položaj italijanske skupnosti v Jugoslaviji in rekel: «Mi ne dajemo manjšini samo možnosti, da razvija svoje kulturne, jezikovne in druge značilnosti, ampak ji dajemo veliko več; vključujemo jo v izgradnjo naše socialistične družbe.»
Gianni Petraii je novi glavni tajnik goriške pokrajinske delavske zbornice CGIL. Izvolili so ga včeraj člani pokrajinskega odbora CG IL potem ko so sprejeli ostavko dosedanjega tajnika Elia Zulianija, Zuliani je dal ostavko iz zdravstvenih razlogov in je trenutno v boL nišnici. Zdraviti se bo moral več časa in zato so člani odbora sindikata CGIL sprejeli njegovo ostavko, istočasno so mu zaželeli čimprejšnje okrevanje in željo, da bi, se čimprej vrnil na delo v sindikalno gibanje, kateremu je posvetil z u-spehom, na pokrajinski in deželni ravni, več desetletij svojega življenja.
Na včerajšnjem sestanku, ki sta mu prisostvovala tudi Adamo Fi-lios, zastopnik osrednjega organizacijskega urada CGIL iz Rima in Dario Vario, deželni podtajnik CGIL za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, so predlagali da bi tajniško mesto za goriško pokrajino sprejel Gianni Petraii, član osrednjega odbora CGIL, ki je bil dolgo vrsto let funkcionar osrednjega sindikata v Rimu. Petraii je bil tudi član osrednjega tajništva sindikata tekstilcev, pred kratkim je vršil tudi važne sindikalne funkcije v Brescii in v Rimu.
Na izpraznjeno mesto tajnika je bilo važno dati izkušenega sindikalnega funkcionarja, je rečeno v tiskovnem poročilu delavske zbornice. To posebno v času, ko se odpirajo sindikalnemu gibanju velike možnosti in ko bo ves sindikat mo-
biliziran v akciji za obnovo delovnih pogodb.
V teku prihodnjega meseca bodo sklicali pokrajinsko organizacijsko konferenco CGIL, na katero bodo povabili aktiviste iz vseh sindikalnih strok.
Nesreča v SoVodnjah
V goriško bolnišnico so v ponedeljek zvečer sprejeli 17-letnega di' jaka Lucijana Kovica iz Sovodenj Ul. ex Impero 28, kateremu so zdravniki ugotovili rano na desni nogi ter poškodbo na desni roki, zaradi česar so ga pridržali na zdravljenje s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Okoli 21. ure se je Kovic vozil z mopedom po glavni vaški ulici, ter je iz še nepojasnjenih vzrokov nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v parkirani avtomobil, last 26-letnega Ivana Cotiča iz Ulice ex Impero 88.
mučilnici in grobu pobitih slovenskih rodoljubov v Begunjah in Dragi. Celo vrsto zanimivosti so nadalje videli na izletu po Dolenjski, kjer so se pomudili v Ribnici, Kočevju, Bazi 20 ter v Kočevskem Rogu. Veliko pozornost so upokojenci nadalje posvetili osrednji proslavi te zgodovinske obletnice 3. avgusta na Lokvah, kjer se je zbralo lepo število udeležencev. Med dvodnevnim izletom so si ogledali prizorišče velikega, kmečkega punta pred 4Ó0 leti ter veličasten spomenik voditelju tega upora Matiji Gubcu pri Stupici,' od kodér so se nato odpeljali v‘Kumrovec ter obiskali monumentalno zgradbo, Dom borcev NOB in mladine Jugoslavije. V mislih so se srečali z dvema velikima zgodovinskima dogodkoma, s prvimi revolucionarnimi boji slovenskih tlačanov za svojo prostost ter zmago jugoslovanskih narodov nad tujimi osvajalci.
Na enodnevnem izletu pa só se sprehodili še po Loški dolini ter si ogledali Cerkniško jezero ter druge zanimivosti, ki jih nahajamo v teh krajih: Posebno pozornost so namenili krajem, kjer so se odvijale ostre borbe z okupatorji, v katerih so prebivalci teh krajev dosti žrtev položili na oltar svobode in boljše bodočnosti. Ob spomeniku Borisa Kalina so se z žalostinko izletniki spomnili njihove žrtve.
Upokojenec
Karabinjerji iz Gradišča so v ponedeljek ponoči aretirali dva goriška mladeniča, ki so ju zasačili, ko sta na Trgu svobode v Gradišču s pomočjo gumijaste cevi kradla iz parkiranega avtomobila, last 27-letnega Claudia Fabbra iz Za-graja, bencin in ga pretakala v svoj avtomobil. Mladeniča, 19-let-nega študenta Guida Bradaschio iz Ul. Gamia 1 in 20-letnega študenta Lionella Bramuzza iz Ul. Carducci 27, so karabinjerji aretirali in odvedli v zapor.
Aretirane mladeniče bo zaslišal državni pravdnik
Aretacija štirih mladih kadilcev hašiša, ki so jih agenti letečega oddelka goriške kvesture zalotili pri «šintarju» v petek zvečer, je bila predmet številnih komentarjev. Čeprav je časopisje objavilo le začetnice imena in priimka štirih aretirancev (agenti so na začasno svobodo izpustili le 17-letno dijakinjo) so nekateri občani v teh kraticah prepoznali mladeniče, ki so se večkrat zbirali pri Ljudskem vrtu. Kljub temu, da je velika večina ljudi vedela, da skupina teh mladeničev uživa mamila, jih je aretacija vseeno presenetila.
Štirje mladeniči — gre za enega delavca in tri univerzitetne študente — so sedaj na razpolago sodnim oblastem. Po vsej verjetnosti jih bo že v teh dneh izprašal državni pravdnik, ki bo skušal izvedeti kje in kako so dobili cigarete indijske konoplje. V Gorici razpečevanje mamil ni tako razširjeno ket v Trstu, zato je verjetno, da so mladeniči kupili mamila v tem mestu. Brez dvoma pa njihovo pričevanje ne bo privedlo do tistih ljudi, ki so si ustvarili s prodajo mamil dobičkonosno trgovino, ker običajno delujejo ti «trgovci» s posredovanjem tretjih oseb, ki mamila razdeljujejo manjšim razpečevalcem.
Sinoči smo od goriške kvesture izvedeli za imena štirih aretirancev. Gre za 19-letnega Tulia Daine-seja, 20-letnega Maria Riaveza, 26-letnega Maurizia Sussija ter za 26-letnega Lucia Comellija.
Prispernjtp zn
DIJAŠKO MATKO
Avtomobilist podrl mopedistko v Štandrežu
Sinoči se je na Mihaelovi ulici pripetila nesreča, pri kateri se je laže poškodovala 18-letna delavka Andjelka Lakič iz Jugoslavije, ki trenutno biva v štandrežu. Mladenko, ki se je vozila z mopedom, je podrl avtomobilist. V spošni bolnišnici so Lakičevi ugotovili poškodbe na nogah in rokah zaradi česar se bo zdravila sedem dni.,
Kino
Gorica
VERDI 21.00 Simfonični koncert vokalno - instrumentalnega ansambla «Giuseppe Verdi» iz Trsta.
CORSO 17.15—22.00 «Mandingo». G. Meson in S. Georg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Che». M. Mastroianni in S. Rome. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «La vendetta di Bruce Lee». Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto. Jutri ob 17.00—22.00 «Schiave nell’isola del piacere». S. Jeanine in D. Drube. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «La testa del serpente». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Un gioco da ragazzi». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Dekle, ki sem jo ubil», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pozejdonova avantura», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Surova Oklahoma», ameri-
I ški barvni film ob 19.30.
imiiiliiiiiiiniiliiiliiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiriiiiiiiMiiHiiiia
SESTANEK ZADRUŽNIKOV IN ZASTOPNIKOV OBČINE
Novogoriški upokojenci na zanimivih izletih
Novogoriški upokojenci so v okviru letošnjih proslav 30-letnice o-svoboditve obiskali pet krajev znanih iz narodnoosvobodilnega boja.
Žrtvam nacifašizma so se poklonili pod Ljubeljem, kjer je bilo zloglasno nacistično taborišče, ter pri
VKminu si prizadevajo zgraditi zadružni hlev za 300glav živine
Pristojna zadruga je nov lir - Treba je najti lokacijo
dobila prvo nakazilo 72 milijo» za tako velik hlev
V Krminu si prizadevajo, da bi zgradili zadružni hlev, v katerem bi bito prostora za 250-300 glav goveje živine. Za stvar so se krmin-ski kmetje pričeli zanimati že pred nekaj leti in okvirni načrt so izdelali v letu 1972 ter v ta namen tudi ustanovili zadevno zadrugo.
Predstavniki zadruge so se prejšnji dan sestali na krminskem županstvu z zastopniki občinske uprave. Predsednik zadruge Federico Macor je prikazal skrb in prizadevanje, ’.i so ga pokazali zadružniki s pomočjo zveze zadrug. Uspeh se je tudi pokazal, da je zavod IPA dal tej zadrugi pred kratkim nakazilo 72 milijonov lir, ki naj služijo kot prvi obrok za gradnjo zadružnega hleva. Istočasno je predsednik zadruge, tako je rečeno v tiskovnem sporočilu krminske občine, dejal, da se je prejšnja občinska uprava v Krminu premalo brigala za to vprašanje, posebno kar se tiče objektivnih težav, ki so bile pri iskanju zemljišča na katerem naj se zgradi hlev.
Po Macorjevem posegu je župan Giobatta Zar prikazal stališče občinskega Odbora, ki hoče izdelati podrobni načrt o razvoju kmetijstva v krminski občini; v tem načrtu mora najti svoje mesto tudi zadružni hlev.
Sledila je plodna diskusija v katero so posegli zastopniki zveze zadrug Gastone Andrian in Silvino Po-letto, predsednik kmetijske zadruge
Moretti, občinski svetovalci Mauri, Spessot, Mavrič in Castello. Omenili so, da se na zadružnem področju v Krminu opažajo določeni uspehi. Tu velja omeniti zadružno klet in kmetijsko servisno zadrugo. V kratkem bodo sklicali širši sestanek kmetovalcev. Na tem bodo preučili perspektive, ki se nudijo živinoreji na tem področju.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Michela Montanari, Davide Cessar, Danilo Luchicchi, Elisa-betta Marcuzzi, Alessandra Cornar, Francesca Petarin, Elisa Bavaro, Annarita Stafanich, Enrico Culot, Moreno Gasser, Alessandro Visintin, Gioia Poterzio, Andrea Tranquilli.
SMRTI: 64-letni upokojenec Fulvio Civiiia, 86-letaa gospodinja Amalia Bertin vd. Boscolo, 85-letna gospodinja Rosalia Zandomeni vd. Perco, 63-letni Cornelio Zorzenon.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
22. oktobra 157S
IZ UMETNOSTNIH CALKIUJ
NOVA SOLSKA ZAKONODAJA IN SLOVENSKA SOLA
Pogledi na vprašanje ustanovitve Kravosom grafika šolskega okraja za slovensko šolo v «Corsa stadion»
Nobena novost ni, da so pooblaščeni odloki vnesli v šolo nekaj novega. Pooblaščenih odlokov ne moremo sprejeti in obravnavati kot že več let obljubljeno šolsko preosnovo, vendar jih moramo jemati kot prvi poskus, kako spremeniti državno šolo v šolo krajevnih skupnosti.
V	pooblaščenih odlokih načelo svobodnega poučevanja, po katerem država ne sme učiti in državna vzgoja ne more biti svobodna, čeprav ji smernice določa najbolj idealna vlada, prevladuje nad načelom absolutističnih vlad, ki se emblematično izraža v besedah cesarja Franca Jožefa profesorjem nekega ljubljanskega liceja: «Kdor je od mene odvisen, uči, kar jaz hočem».
Razvoj šolstva in njegova množičnost sta prisilila državnega zakonodajalca, da je 1962 leta izdal zakon štev. 1859, ki ustanavlja e-jiotno srednjo šolo, ki naj se do 1966 razširi na vse občine z več kot tri tisoč prebivalci in se naj ustanovi povsod, kjer je to potrebno. To dejstvo je v tolikšni meri povečalo tako geografsko kot številčno razsežnost obveznega šolstva, da je centralizirana šolska uprava v veliki meri odpovedala. To se je občutilo v krizi pred 1968., ki je privedla do dijaškega oporečniškega gibanja, ki je bilo posledica nezadovoljstva, ki je izhajalo iz dejstva, da zastarele šolske strukture niso bile več kos novim zahtevam. V tem okviru je bila družba prisiljena, iskati nove oblike. In te niso mogle mimo dejstva, da množičnost šolstva zahteva vključitev koristnikov v upravo šole in s tem povezano decentralizacijo uprave ter ustanovitev voljenih kolegialnih organov, ki edini morejo jamčiti različnost interesov in ideologij kot odraza družbe. Nastanejo tako razni sveti, v katerih so zastopani koristniki šole, ki so hkrati upravitelji teh interesnih skupnosti.
V	ta okvir se vključuje tudi naša, manjšinska šola.
Mislim, da ni človeka, ki bi postavil v dvom, da je «italijanska šola s slovenskim učnim jezikom» namenjena določeni vrsti koristnikov, za katere velja, da pripadajo slovenski jezikovni skupnosti. Menim, da ni potrebno nobeno dokazovanje, da v vse organe, ki naj upravljajo slovensko šolo, nujno spadajo le pripadniki tiste «lokalne skupnosti«, ki je koristnik te šole.
Če bi kdo trdil, da mora priti v razredni, medrazredni, zavodski ali drugi svet nekdo, ki ni koristnik slovenske šole, ne le, da bi bila taka trditev v nasprotju z zakonskimi določbami, pač pa sem prepričan, da bi ga vsakdo, tudi najbolj preprost človek lahko zavrnil, da je skregan z zdravo pametjo. Ne vidim, kako je možno, da bi načelo, po katerem upravljajo šolo na vseh ravneh njeni koristniki in ki velja za vse italijanske šole, ne smelo veljati za šole s slovenskim učnim jezikom. Pomeni to, da se zavzemam za ustanovitev državnega ali drugačnega sveta za slovensko šolstvo?
Namen tega prispevka ni v tem, da bi spregovoril o načelu splošne in dosledne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji, ki predstavlja edino zanesljivo jamstvo za nemoten razvoj in rast slovenske kulture. To načelo morajo nujno zagovarjati tudi pripadniki večinskega naroda, če zares želijo, da pride do tvornega stika in oplojevanja dveh kultur, ki se srečujeta v naši deželi. Ne vidim namreč kako lahko pride do zaželenega razvoja in rasti naše kulture ter do stika in oplojevanja med dvema kulturama, če naše kulturne ustanove hirajo v dolgovih ter v neizpolnjenih obljubah in če se celo naši šoli odreka pravica,	da svobodno	zadiha	v	tisti
avtonomiji, katere	ji sedanja	šol-
ska zakonodaja ne odreka, pač pa, nasprotno, celo dopušča, če znamo prebirati med črkami zakona ter če bolj pozorno analiziramo pooblastilni zakon štev. 477 — 1973 ter pooblaščeni odlok DPR	štev. 416 -	1974.
Ta	delna in po	mojem	mnenju
v skladu z zakoni uresničljiva avtonomija se more uresničiti z u-stanovitvijo avtonomnih šolskih o-krajev (ali okraja), ki naj vključuje slovenske šole. Kakor vsi dobro vemo, je bil svoj čas govor o tem vprašanju med pripadniki slovenske manjšine različnih poTtičnih nazorov in pojavili so se tudi zaskrbljeni glasovi ,da bi se z ustanovitvijo slovenskega o-kraja manjšina zaprla v nekakšen geto. Ti zaskrbljeni glasovi so torej odklanjali to obliko avtonomije, ki se uresničuje v predvideni ustanovitvi okrajev in nam ponujajo neko deželno komisijo in avtonomijo, o kateri ni v sedanjih zakonih niti sledu. V smislu starega reka nam svetujejo, da se naj danes odpovemo jajcu za negotovega goloba jutri. Če je to stališče izrečeno v dobri veri, se mi zdi, da more biti le posledica površne analize in bi si zato dovolil zagovornikom tega stališča svetovati, naj vprašanje proučijo bolj pozorno.
Mnenja sem, da je treba takšno gledanje zavrniti in ga ožigosati kot škodljivo, kjerkoli bi se pojavilo, če je namreč avtonomija slovenskega šolstva na stopnji o-krajev zapiranje v geto, kako nam bodo ti zaskrbljeni prijatelji jutri dokazali, da ni tudi — danes sicer le obljubljena deželna komisija — zapiranje v geto? Ali nam ne bodo jutri osporavali tudi te oblike avtonomije? Ali ni zagovarjanje take teze, ki opušča borbo
za slovenski okraj, le odvračanje pozornosti od resničnega bistva? če bi bil moj zadnji dvom utemeljen, bi ne šlo več za zgrešeno stališče, ki izhaja iz površne analize problema, pač pa za premeteno izigravanje.
Druga opomba proti zahtevi za ustanovitev slovenskega okraja se sklicuje na to, da je okraj pravzaprav nepomemben prazen zabojček, ki ga je vlada vrgla v roke šolnikom, staršem in dijakom, da bi se z njim igračkali. Nekoristnost šolskega okraja njegovi kritiki vidijo v tem, da se njegove pristojnosti omejujejo na izdelavo predlogov in pobud in da nima odločilne vloge pri končnih skleoih. Poglejmo, kaj italijanski strokovnjaki menijo v vlogi in važnosti šolskih okrajev:
V knjigi «Distretti scolastici e nuova amministrazione della scuola» na strani 12 in 13 Giuseppe Franco Ferrari in Alberto Rocel-la pišeta :
«Okraj je treba smatrati kot prelomnico s prejšnjim stanjem v šolstvu...
«Okraj, ki ni več le skupek šolskih ustanov, pač pa prizadevno središče šolskih spodbud in pospeševanja, postane nekaj, kar ni več v skladu z obstoječimi strukturami. V stvari se širi prepričanje, da okraj ne predstavlja le nove oblike za vedno isto šolo, pač pa sredstvo za uresničenje popolnoma obnovljene šole».
«Okraj ustreza dvema temeljnima zahtevama. Na eni strani u-streza potrebi, da dobi šola pravo mesto v organizaciji teritorialne ureditve, ki presega stopnjo slučajnosti, ki povzroča ali preveliko razpršitev ali preveliko koncentracijo za to, da bodo lahko vsi enakopravno izkoriščali šolske usluge. Na drugi strani bi ustanovitev okraja morala omogočiti sodelovanje krajevnih skupnosti in drugih socialnih komponent, da u-pravljajo šolo tudi preko razkčnih administrativnih oblik».
Tristano Codignolo pa v svojem poročilu na zasedanju v Montecatini v dneh od 24. do 26. januarja letos (socialistične perspektive za šolstvo) med drugim pravi: «. . . tem ciljem, ustanovitev okraja, ki jo mi imamo še vedno za najbolj značilno novost, ki jo u-vajajo pooblaščeni odloki. ..»
Giovanni D’Asaro pa v «Scuola e cultura» štev. 51/1974 pravi naslednje: «Okraj je docela nova institucija, ki jo v Italiji uvajajo pooblaščeni odloki. Je točka v organizacijski šolski struktpri, ki. lahko doživi nadaljnji razvoj v smislu postopne razširitve in preureditve realnih možnosti odločanja.»
Ne gre tu zanemarjati avtorjev Ferrarija in A. Rocelle, ki po obširni analizi nalog in kompetenc, ki jih zakon pripisuje organom šolskega okraja, podčrtavata možnost, da v doboče «bi mogel o-kraj postati stičišče med pristojnostmi države, dežele in krajevnih ustanov (tak predlog: glej sedmo poročilo o socialnem stanju v državi ,ki ga je izdelal CENSIS za CNEL v «Quindicinnale di note e commenti CENSIS», 1973 štev. 192-193 stran 775) in poleg tega instrument za tako upravo šole, ki naj presega pristojnosti, ki jih določa veljavni zakon».
Navedeni razlogi in še drugi, katerih naštevanje bi nas predaleč privedlo, nas naravnost silijo, da soglasno in na vseh stopnjah o-blasti zahtevamo ustanovitev slovenskega okraja. (Uporabljam ta izraz, čeprav morda ni najbolj posrečen.) Poleg trditve o getu se nasprotniki slovenskega okraja sklicujejo na načelo teritorialnosti okraja. Pravijo namreč, da dejstvo, da 'so slovenske šole prisotne v dveh pokrajinah, in da njihova teritorialna ločenost ne dopuščata neke strnjene enotnosti in homogenosti v smislu teritorija. Dejstvo, da na področju, kjer so slovenske šole, nahajamo tudi italijanske, ne more preprečiti strnjenosti slovenskih šol. Na ta argument, menim, ni težko odgovoriti. Homogenost okraja je v dejstvu, da bi v tak okraj spadale le šole s slovenskim učnim jezikom, katerih gravitacijsko središče predstavljajo srednje šole.
Vprašanje, ki se nam postavlja, je naslednje: Je mogoče zagovarjati z zakonom zahtevo po ustanovitvi slovenskega okraja?
Menim, da je to mogoče.
Drugi odstavek člena 9 DPR 416-1974 dobesedno pravi: «Šolski okraj uresničuje demokratično u-deležbo krajevnih skupnosti in socialnih sil pri življenju in upravi šole v oblikah in na način, ki jih predvidevajo naslednji členi.» «Deluje za okrepitev in razvoj šolskih in vzgojnih ustanov in s temi združenih dejavnosti ter za njihovo uveljavljanje, zato da u-resniči v popolni meri pravico do študija (za koga’), do kulture (kakšne?) in državljanske rasti (kakšnih1 državljanov?) krajevne skupnosti in do boljšega delovanja šolske službe (komu je namenjena slovenskega šolska služba?)».
Po mnenju priznanega pravnika (Pototschnig:	«H distretto sco-
lastico nell’ordinamento giuridico costituzionale italiano» — v knjigi Il distretto scolastico) šolski o-kraj predstavlja nov tip krajevne organizacije, za katerega ne najdemo precedensa ali vzorov za primerjavo na drugih področjih italijanske upravne ureditve in ni niti v skladu z ostalo šolsko organizacijo.
Izhajajoč iz te ugotovitve Saverio De Simone in Michele Sa-lazar v svoji knjigi «La nuova scuola italiana» 1. del, v komen-
tarju k členu 9 DPR 416-1947, prihajata do sklepa, da šolskega okraja ne smemo smatrati kot teritorialno enoto (esclusa per tutte tali ragioni, la natura di mere circoscrizioni territoriali) ali kot neko novo obliko krajevne u-stanove, pač pa gre šolski okraj uvrstiti v «genus» javnih ustanov v enaki meri, kot to velja za šole. Po mnenju teh dveh avtorjev gre torej zgolj za novo šolsko ustanovo, kot so šolske ustanove, ki so njegov sestavni del.
Mimo vseli prepričanj, ki jih lahko ima pripadnik manjšine, ki veruje v obstoj in razvoj skupnosti, kateri pripada, in mimo čustvenih reakcij, ki ne najdejo nikjer ali le redkokdaj podporo v političnih forumih, trdim da je pravna podlaga za ustanovitev slovenskega okraja tako v pooblastilnem zakonu kot v pooblaščenem odloku štev. 416J974 (člena 7 in 19 zakona štev. 477 z dne 30.7.1973 ter v členih 9 in 10 DPR 416-1974).
Poleg tega se . kot pripadniki manjšine moremo in moramo sklicevati na vse tiste zakonske določbe in mednarodne akte, o katerih sta pred nedavnim govorila zunanja ministra Italije in Jugoslavije. Še sveže so nam v spominu besede, ki sta jih izrekla Rumor in Minic na razpravi o sporazumu za ureditev odprtih obmejnih vprašanj. Ko sta se dotaknila vprašanja narodnih manjšin, sta izjavila, da mimo določil Posebnega statuta, priloženega
londonskemu sporazumu o soglasju, ki sicer nehajo veljati, sta obe strani zajamčil; manjšinam največjo možno zaščito «ki izhaja iz njunih (obeh aržav) ustav in iz njune notranje pravne ureditve in ki jo bo vsaka stran uresničevala samostojno ob upošteva nju tudi načel ustanovne listine OZN, splošne deklaracije o člove kovih pravicah, konvencije o preprečevanju vsakršnih oblik plemenskega razlikovanja in splošnih paktov o pravicah človeka». (Primorski dnevnik. 2.10.1975).
Menim, da bi mi bralec zameril, če bi sedaj navajal vse člane. ki nas kot manjšino ščitijo ker sem prepričan, da vsi vemo. da je več členov kot je zaščite. Ko govorimo o vprašanju manjšinske zaščite, se mi naravnost vsiljuje potreba, da citiram stališče, ki ga — še vedno v povezavi s šolskimi okraji — navajata G. Franco Ferrari in A, Piocella v knjigi «Distretti scolastici e nuova amministrazione della scuola». Na straneh 97 in 98 avtorja pišeta naslednje:
«Il criterio del «riferimento alle caratteristiche sociali, economiche e culturali della zona interessata (glej črko b člena 10 DPR štev. 416-Ì974) per la delimitazione delle aree distrettuali dovrebbe quindi essere interpretata più nel senso della eterogeneità che non dell’omogeneità, (kar je razumljivo, P. Pečenko
(Nadaljevanje na 6. strani)
Po lanskoletni razstavi ki jo je priredil v Kopru, stopa sedaj Marjan Kravos prvič samostojno pred tržaško javnost in sicer, z razstavo grafik v galeriji «Corsia Stadion». Predstavlja se še mlad a hkrati že zrel umetniški ustvarjalec. ki je pred nedavnim dokončal svoje šolanje na ljubljanski likovni akademiji. Sicer pa nam je Kravos že znan in sicer od prvih sodelovanj na šolskih, nato pa na skupinskih razstavah ter na ex tempore slikarskih tekmovanjih, kjer je začel prejemat: prva priznanja, ki so ga privedla na osmo deželno razstavo grafike v Trstu. Zato nas rti prav nič ore-senetilo, ko smo etos poleti videli dve njegovi jedkanici tudi že na 11. grofični razstavi v Ljubljani.
Vendar pa Marjan Kravos šele dokončuje dvoletno specialka grafike. ki jo je začel pod vodstvom znanega Rika Debenjaka in jo vodi sedaj prof. Borčič, ki sodeluje na sedanji Razstavi slovenske grafike v Tržaški knjigarni. Rezultati ali bolje uspešnost te speciale, ki je Slovencem dala že toliko odličnih grafikov, ki so ponesli njen sloves širom po svetu, prav gotovo izstopa tudi v dovršenosti strokovne obdelave listov, ki nam jih sedaj Marjan Kravos prikazuje v galeriji «Corsia Stadion».
V uvodnem besedilu kataloga znani ljubljanski likovni kritik Aleksander Bassin pravilno ugotavlja. da Kravos v svojih grafikah skuša podati na določen način neko resničnost, ki ni le fraza.
pač pa nje težavno iskanje s pomočjo nenavadnih simbolov naše industrijske dobe, cunj in konzervnih škatel. Menimo pa. da z njimi umetnik posega globlje v samo bistvo naše dobe.
Ob prefinjeni skromnosti lepote široko zajete risbe in ob mirni vsakdanjosti barvnih odtenkov bo tenkočuten opazovalec teh listov občutil še nekaj več. Opazil ali bolje občutil bo, kako iz njih nevsiljivo opozarja opomin, da naj človek preneha z onesnaževanjem prirode, ki se v teh listih kaže kot gladka ravnina pod jasnim obzorjem, kamor n.pr. iz konzervne škatle leze zavito ožeta krpa, podobna velikanskemu ostudnemu črvu.
Izhodiščno zamisel takega, počasi a temeljito uničujočega črva moremo videti v prav majhni ujedanki, ki ga prikazuje umetnik v zebrasto izrisani vijugasti obliki in je tu kot nekak ključ za razvozljavanje Kravosove simbolike v delih, ki jih je tokrat razstavil. Upogibnost in gibljivost tekstila, ki se plapolajoč v vetru zdi kot bi bil živa tvorba in je bil od zdavnaj najiniimneje povezan s človekovim življenjem, Marjana Kravosa ponekod navdihuje do tolikšne mere, da kar u-tripaječe zaživi v čudoviti prefinjenosti tkiva mrežastih površin v jedkanici «Šiv», vendar šiv, ki začenja popuščati, se trga, tako da nas obhaja občutek prežeče nevarnosti,
MILKO BAMBIČ
iiMiiimoiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiHiiiioiiiiooiioniiiiiiouiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiioiiiiiiuniiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiii
ČEPRAV IMA MAKEDONIJA ZELO STARO ZGODOVINO
V'
Sele II. zasedanje A VNOJ priznalo Makedoncem nacionalne pravice
Aleksandefr Veliki je deželo razširil, da se je raztezala na treh celinah Uindenska vstaja in kratka republika, toda velik dogodek - Vstaja v času NOB
Makedonija zavzema komaj desetino Jugoslavije, je pa v bistvu deželica, kakršnih je mnogo na našem starem kontinentu — z gorami in dolinami, s polji in gozdovi, z mesti in vasmi — in z ljudmi, ki jih- je tok zgodovine kdo-vekdaj in zakaj zanesel prav sem.
Kot meni del znanstvenikov -arheologov, so bili antični Makedonci, podobni nekdanjim Ilirom, več stoletij pred našim štetjem del civilizacije,'ki do danes skriva še mnoge uganke, ki pa nam je vendarle zapustila bogate sledove v širokem kulturnem pasu, segajočem od nekdanje Mezopotamije, Grčije prek Jugoslavije do južne in srednje Rusije tja od evropskega severozahoda v Skandinaviji.
V teku zadnjih dveh tisočletij je Makedonija doživljala zgodovino, ki bi bila sicer močno podobna zgodovini drugih evropskih dežel, zlasti sredozemskih, toda prav zaradi ostro zaznamovanega strateškega, kulturnega in splošno civilizacijskega križpotja in zaradi nenavadno darežljive in slikovite narave, ki sta silila vsakogar, da
ga je skušal zadržati zase — je ta košček Evrope pisal domale-
ga do neverjetnosti dramatično in burno zgodovino.
V	stoletjih pred našim štetjem je antična Makedonija prešla iz praskupnostnega družbenega reda
v tako imenovano vojaško demokracijo. Po prehodu v razredno družbo je prišlo tudi do prve politične združitve pod Aleksandrom L Car Arbelj je povečal in okrepil državo centralistično, zlasti z denarnimi in vojaškimi reformami. Filip Drugi je razširil državo in prek zmage nad Gi;ki pri Heronejih 338 pred našim štetjem postal ' poglavar ene izmed najmočnejših balkanskih držav. Njegov naslednik Aleksander Veliki pa je Makedonijo razširil v državo, ki je segala na tri celine. Za njim je makedonsko kraljestvo začelo razpadati.
V	6. stoletju so se v Makedoniji pomešala slovanska plemena z avtohtonim prebivalstvom in od tu izhajajo današnji Makedonci. Niso se pa tedaj mogli razvijati v ustrezni državni ureditvi, ker je Bizanc v tej slovanski državi
V galeriji «Torbandena» bodo pojutrišnjem, v petek, 24. t.in. zaključili razstavo del znanega ital. likovnika Lorenza Vianija
nenehno videl potencialno nevarnost zase. Makedonci so se upirali 200. let, preden je Makedonija prišla pod Bizantinsko nadoblast.
Nasploh je odtlej zgodovina makedonskega ljudstva pravzaprav zgodovina uporov, proti tujim zavojevalcem in oblastnikom. V 10. stoletju, ko se je posebno okrepil fevdalizem, si sledijo v Makedoniji vstaja za vstajo z antifevdal-no vsebino. To je čas tako imenovanega bogomilskega gibanja. Med najbolj uspešnimi' je bila vstaja Samoila leta 976, ki je do konca 10. stoletja osvobodil vso Makedonijo in jo organiziral kot državo Makedonskih Slovanov. V okviru te države so bile tačas še Tesalija, Epir, del Albanije, del severne Bolgarije, del Bosne, Duk-Ija in Raška. Bizanc je Samoila premagal v bitki na Belasici in Makedonija je nato padala iz suženjstva v suženjstvo: za Bizantinci so prišli Bolgari in Srbi, za njimi pa Turki, ki so ostali v Makedoniji. pet stoletij.
Vsa ta stoletja se je makedonski narod skušal osvobajati z velikimi in majhnimi vstajami. Makedonske matere nikoli niso odložile črnih rut, ker so nenehno žalovale za ubitimi sinovi, možmi in vnuki. Vrhunec v odporu proti tuji oblasti je makedonsko ljudstvo zabeležilo v ilindenski vstaji, ki jo je organizirala makedonska revolucionarna organizacija leta 1903. Tedaj je bila v makedonskem gorskem mestecu Kruševo ustanovljena kruševska republika. «Trajala je malo časa, ugotavlja makedonski pisatelj in član predsedstva Makedonske socialistične republike Vlado Maleski, vendar dovolj dolgo, da je ta prva republika na Balkanu razglasila Evropi in svetu, da se poraja majhna evropska nacija, narod, ki., mu je sekira zgodovine odsekavala vsako njeno odganjajočo vejo, a je znova in neumorno iskala zrak in sonce pod svojim nebom.»
Toda tudi ta veliki upor še ni prinesel svobode Makedoniji in Makedonci so bili znova, kot tolikokrat prej, zdesetkani. Evropa pogosto pozablja, da je na njenem vzhodu obstajal močni otomanski imperij, ki so mu prav svobodoljubna prizadevanja nekaterih balkanskih narodov, med njimi makedonskega, kot živ jez preprečevala večji in trajnejši vdor na evropsko celino. Otomanski imperij si je zasužnjeno Makedonijo izbral za središče, iz katerega je obvladoval posesti, ki jih je imel na vzhodu Evrope. V Makedoniji je skoncentriral okrutno oblast, mamutsko administracijo in velikanske vojaške sile. Otomanski imperij je bil dokončno premagan v balkanskih vojnah leta 1912, ki so se vodile na makedonskih tleh. Toda tudi po razpadu imperija za Makedonce ni bilo še konec hudih časov. Naslednje leto je bila Makedonija razdeljena med Srbijo, Bolgarijo in Grčijo, po prvi svetovni vojni pa je bila ta razdelitev Makedonije spet potrjena.
V drugi svetovni vojni so bili vsi deli Makedonije pod nemško-bolgarsko - italijansko fašistično okupacijo. Hkrati z ostalimi jugoslovanskimi narodi se je tudi makedonski narod vzdignil v veliko narodnoosvobodilno in revolucio-
narno vstajo. Začetek te vstaje praznuje Makedonija vsako leto na dan 11. oktobra v spomin na leto 1941, ko jenpartizanska enota iz Prilepa napadla bolgarsko policijsko postajo, zapore in pošto in ko so se partlz^nskf enote iz Kumanova spopadle z bolgarskimi zasedbenimi enotami.
Drugo zasedanje Avnoja (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) je 29. novembra 1944 prvič v zgodovini makedonskemu ljudstvu razglasil pravico do nacionalne svobode in do ustanovitve lastnih državno - pravnih institucij. Malo prej, v avgustu leta 1944, pa je prvič zasedala ASSNOM (Antifašistična ljudska skupščina makedonske narodne o-svoboditve) in tako zabeležila zgodovinski začetek novega razdobja, ki ga Socialistična republika Makedonija doživlja v okviru nove Jugoslavije.
Vančo Apostolski, član predsedstva CK *ZK Makedonije je na kratko takole obeležil 30-letni razvoj Makedonije:
«Osebno sem prepričan, da je temelj za nadaljnji hitrejši razvoj Socialistične republike Makedonije v izredno širokem fondu kadrov, ki so dali velik prispevek za gospodarski razvoj te republike. V teh 30 letih smo formirali sistem šolstva od osnovne šole do univerze. Naj pripomnim, da samo na skopski univerzi študira okoli 40.000 študentov. Danes razpolaga Makedonija že s 30.000 kadri z visokošolsko izobrazbo.
«Kar zadeva gospodarski razvoj Makedonije — pa je Makedonija startala po osvoboditvi prav na začetku. Tu je bilo samo nekaj malega tobačne industrije in industrije cevi.
«Zdaj je v teku razprava o dolgoročnem razvoju Makedonije. Prizadevamo si, da bi izkoristili predvsem naravna bogastva. Odprli bomo velik rudnik bakra pri Radovišu, povečali bomo topilnico za cink in svinec, razširili bomo kemično industrijo. Kmalu bomo odprli več termocentral, ki bodo izkoriščale domače gorivo. Naše naravno okolje za poljedelstvo je tako, da omogoča maksimalni razvoj te gospodarske veje. Izvedli smo velikanske melioracije. V posameznih pokrajinah namakamo tudi do 30.000 hektarske površine. V prihodnje bomo povečali skrb tako za plas-man kot za predelavo poljedelskih pridelkov.»
M. F.
(Nadaljevanje sledi)
12.30
1.2.55 13.25
13.30
17.00 i 7.4b
18.10
in posnela tam ki počasi toda
18.38
18.45
20.00
20.40
SREDA, 22. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost človek in zemlja: Koralni svet Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za mladino: Nevarnost v rudniku LJUDJE IN KRAJI
Quilici in Pinelli sta bila v zahodni Avstraliji oddajo o avstralskem avtohtonem prebivalstvu, nezadržno izumira. Ljudje te celine, ki so konec 18. stoletja bili praktično edini prebivalci in gospodarji celine, so danes zreducirani le na nekaj plemen, ki se bolj skrivajo kot pa kažejo. Po nekaterih statističnih podatkih je avtohtonih ljudi v Avstraliji le kakih deset tisoč. Belopolti človek pa, ki je prišel sem v začetku le kot kaznjenec, bilo je to 1788. leta, je danes gospodar, dežele, saj šteje danes Avstralija 10 milijonov prebivalcev Pazi nase — risani film
Poljudna znanost: Jazz v Italiji — 4. nadaljevanje Italijanske kronike. Kronike dela in ekonomije in Vremenska slika
DNEVNIK
Beseda, dejanje: MACHIAVELIZEM
V	današnji oddaji bomo priča trem epizodam iz sodobne zgodovine. Prva bo epizoda, ki bo prikazala muenchenski sporazum, ko sta Mussolini in Hitler odklonila navzočnost delegatov Češkoslovaške, pa čeprav se je na tem zasedanju razpravljalo o razkosanju te evropske dežele. V drugi .epizodi, ki bo daljša, bomo videli Lenina, ko se vrača iz izgnanstva v Rusijo. Bila je to vrnitev, ki jo lahko označimo kot začetek revolucije v Sovjetski zvezi. V tretji epizodi pa znanstvenik Fuchs pove, da je on posredoval Sovjetom tajnost ameriške atomske bombe oziroma atomske znanosti. Kot je znano, je bil Fuchs britanski znanstvenik
Športna sreda — Kronike in komentarji DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni dnevnik
Dobri in hudobni — razprava o humorju VEČERNI KONCERT
Godalni orkester konservatorija «A. Vivaldi» iz Alessandrije bo pod vodstvom Maria Ferrarisa izvajal Vivaldijeve skladbe DNEVNIK
Trenutki iz italijanske kinematografije LA BATTAGLIA DI ALGERI
V	ktobru leta 1957 so franc oski padalci obkolili poslednjega voditelja alžirske osvobodilne vojske. Hoteli so pognati v zrak njega in njegov dom. Bil je to napad francoskih okupacijskih sil proti alžirskemu odporniškemu gibanju, ki se je že dolgo borilo za osvoboditev dežele. In vtem ko Ali La Pointe. vodja alžirskih rodoljubov čaka, kr^ bo z njim, razmišlja o tem, kaj se je dogajalo z njim in njegovim ljudstvom v dolgem razdobju treh let, odkar so se Alžirci začeli boriti za svobodo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 TV ŠOLA 17.20 KLOVN FERDINAND V HOTELU
Klovn Ferdinand je nekega dne obiskal hotel in to moderen hotel. In kot se takemu človeku spodobi, je napravil cei kup neumnosti, ki so povzročile veliko sivih las osebju. Pa tudi veliko smeha.
Klovn Ferdinand je serija polurnih filmov, kjer glavni junak ne spregovori niti besede, a vzbuja veliko smeha Mladi za mlade: OJ, TI MLADO STARO MESTO Grožnjan, ki je ostal v prvih povojnih letih prazen, so se spet naselili ljudje, umetniki iz najrazličnejših krajev Jugoslavije. In to mestece živi v poletnih mesecih izredno bogato kulturno življenje. Za vsakim vogalom se ti odpre umetniška galerija ali atelje, iz vseh oken ti prihaja glasba. Mestece je namreč polno umetnikov, domačih, jugoslovanskih, pa tudi tujih, ki se srečujejo tu na raznih tečajih, seminarjih in koncertih Barvna risanka DNEVNIK Fjlm,tedna: CESTA
Gre za star film, ki ga je Federico Fellini napravil pred obilnimi 20 leti in v katerem igrata glavni vlogi Giulietta Masina in Anthony Quinn. Gre za film, ki je navdušil že toliko ljudi in si ga vsakdo rad še enkrat ogleda Miniature: BRATA JANEZ IN JURIJ ŠUBIC Brata Šubic sta doma iz Poljanske doline. Z njima se začenja tisto trpko poglavje o slovenskih umetnikih, ki so morali odhajati v svet zaradi šolanja, pa tudi zaradi kruha. Pota bratov Šubicev sta se ločila že v mladih letih.
DNEVNIK
EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Odbojka Beograd — evropsko prvenstvo Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
MAKEDONSKI VEČER:
RIBOLOV NA DOJRANSKEM JEZERU — POROKA
21.55
22.45
13.45
19.00
20.00
20.30
21.00
18.05
19.10
19.30
20.05
21.35
22.10
22.20
17.00
19.55
20.15
20.30
TRST A
7.15, 8.15,	13.15.	14.15, 20.15
Poročila, 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18 50 Joe Venuti’s Jazz Group; 19 10 Avtor in knjiga; 19.30 Pop in folk gla-
13.20 Giromike; 14.05 Satira;
15.30	Plošče za mladino; 16.30 Program za otroke; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.55 Nogometna tekma; Borussia - Juventus, 21.50 Dvodejanka.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Po-
sba; 20.00 šport; 20.35 Simfonični ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; koncert; 22.00 Filmska glasba in 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodra-
musicali
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30	17.30.
ma; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar: 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Stare in no-
18.30,’20.30 Poročila; 615 Glasba 'ie, P°Pevke; 14.00 Plošče; 15-40
za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori in baleti;
9.00	Folk glasba; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00, 12.45 in
13.35	Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Plošče; 14.45 «La vera Romagna»;
15.00	Poje Adriano Pappalardo;
1 E QA	T__ T_____1___• tr ai-
Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Aito gradimento; 18.40 Izbrane plošče; 20.00 Sestanek petih; 22.55 Človek * * * * v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za
15.30 Zbor Luca Lucchesi: 15.45 mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo V znanstvenem svetu; 16.45 Poje pesem; 9.40 Samoupravljanje; Ditka Haberl; 17.00 Po samo- 10.15 Kdaj. kam kako in oo čem? 1 upravni poti: 17.10 Mladi glasbe- 11.05 Urednikov dnevnik; 12-10 mki; 18.00 Progresivna glasba; Opoldanski koncert; 12.30 Kmetii-18.35 Iz priljubljenih oper; 19.00 ski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi : Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14l° 20.00 Večerni zbori; 21.00 Literar- Latinsko-ameriška glasbena f°!‘ na oddaja;’ 21.15 Dva ansambla; klora; 15.45 «Loto vrtiljak»; 16 45
21.35	Dubrovniški godalni orkester.
NACIONALNI PROGRAM
Naš podlistek: Pisma bratov Šubicev; 17 00 Aktualnosti; 17.20 Komorni zbor; 18.05 Po poteh odlo-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- Čanja; 18.35 Instrument v ritmu, ročila; 6.30 Glasba za dobro ju- 19.50 Lahko noč, otroci!, 20.00 tro; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; Koncert; 22.20 S festivalov jazza: 10.00 Posebna reportaža; 11.30 23.05 Literarni nokturno:	23.15
Drugi zvok; 12.10 Lahka glasba; Jug. pevci zabavne glasbe.
........................................................................................................................."...
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečno naključje vam bo prineslo velik uspeh. Več razumevanja z zahtevami ljudi, s katerimi živite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč optimistično jemljete vse, česar se lotite. To vam bo prineslo presenečenje. Ljubosumnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če se ukvarjate s trgovino, je to vaš dan. Zelo mimo vzdušje in razumevanje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pozorni bodite glede nekega zamotanega vprašanja. Nekdo vam

hoče nekaj podtakniti. Potovanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepričakovana pomoč bo podprla vaše že tako utemeljene načrte. Ne bodite preveč občutljivi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pravilno ločite posel od čustev, da se ne bi jutri kesali. Vaša okolica vas bo znala pravilno ceniti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več dinamizma, več podjetnosti, da se ne bi kje zataknilo. Nova prijetna poznanstva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Soglašali bodo z vašimi idejami,
ki pa se ne bodo uresničile. Novi elementi v čustvenih odnosih.
STRELEC (od 23.11. do 20.120 Odlično se boste počutili in ^ vam bo šlo delo naglo od ro Neka oseba se zanima za vas.
KOZOROG (od 21.12. do 20.10 Opravka boste imeli z zelo P°uJe nimi tekmeci, zato se boste !n rali krepko poprijeti dela. Pi-snLfl VODNAR (od 21.1. do 19-20 izgubljajte časa. Izogibajte se 1 razpravam. Trenutki za reševanj družinskih sadov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.1 PreVost novosti vpletate v svojo deiavI\, j in to vam škoduje. V novi dru* bodite previdnejši.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
22. oktobra 197|
NOGOMET
EVROPSKI POKALI
TEKME OSMINE FINALA BODO ZELO ZANIMIVE
Igrala Kodo tudi italijanska in jugoslovanska moštva
Danes bodo spet na sporedu zanimiva nogometna srečanja, ki bodo pritegnila pozornost skoraj vseh evropskih držav. Na sporedu bosta namreč osmini finala v dveh največjih pokalnih prvenstvih, v pokalu UEFA pa bo šestnajstina finala.
Pokal prvakov
Turinski Juventus bo v ZRN igral proti Borussii, ki sodi med najmočnejše ekipe v tem pokalu. Zahodni Nemci so pred dvema tednoma gladko s 4:1 v prvenstvu odpravili tradicionalnega nasprotnika Bayerna, ki med drugim uvršča tudi slavnega Beckenbauerja, v vratih pa ima vratarja leta Maierja. Borussia je torej izredno nevaren tekmec. O tem se seveda zaveda tudi trener turin-ske enajsterice Parola, ki bo poleg tega moral igrati brez Causia, ki je «ključen.
Juventus bo v tem tednu zelo zaposlen. V nedeljo so Zoff in tovariši zanesljivo premagali Fiorentino s 4:2, danes bodo igrali proti nemškemu prvaku, v nedeljo pa bo «Ju-ventusov blok» zaposlen z reprezentanco v Varšavi.
Hajduk bo prvo tekmo igral doma Proti nevarnemu belgijskemu moštvu Molenbeek, ki v glavnem uvr-
šča same veterane. V taboru Haj- j senetili močnega nasprotnika in na-duka so prepričani, da bodo morali j to na lastnih tleh jurišali na zmago, državni prvaki jurišati v prvem sre- ~ ' ‘
Čanju na visoko zmago, kajti nasprotniki znajo biti na lastnem igrišču izredno nevarni. Hajduk je v nedeljo zmagal v gosteh proti Borcu (2:0). Spličani so v zadovoljivi formi, to pa daje upati, da se bodo jugoslovanski prvaki uvrstili v četrtfinale tega prestižnega pokala.
Pokal pokalnih prvakov
Tako Italija kot Jugoslavija imata v osmini finala še svoja zastopnika.
Fiorentina bo igrala proti skoraj neznani vzhodnonemški ekipi Sa-chsenring. Prvo srečanje bodo Maz-zonejevi nogometaši igrali doma in to bi lahko pomenilo tudi izločenje iz pokala.
Moč nasprotnika ni znana. Znano pa je, da je šport v NDR izredno razvit in predvsem strokovno preučen. Fiorentina pa v prvenstvu ni zadovoljila. Doslej je zbrala le eno točko in je na dnu lestvice.
Tudi Borac iz Banjaluke se bo spoprijel z «neugodnim» nasprotnikom. Anderlecht je od nekdaj pojem belgijskega nogometa. Danes bodo morali jugoslovanski nogometaši dati vse od sebe, da bi v gosteh pre-
Pokal UEFA
Lazio je že izgubil proti Barceloni z 0:3. Rimski nogometaši ne bodo drevi odigrali pokalne tekme s španskim klubom kot protest na fašistično nasilje v tej državi. Kaže pa, da bodo Wilson in ostali igrali v Španiji povratno tekmo.
Oba ostala italijanska zastopnika v tem pokalu pa bosta prvo tekmo igrala v gosteh. Milan bo nastopil v Sev. Irski proti ekipi Athlone Town, Roma pa se bo spoprijela s švedsko enajsterico Oesters.
Beograjska Crvena zvezda, ki je v soboto v prvenstveni tekmi visoko premagala Sarajevo s 5:1, pa bo pred težko izkušnjo. «Zvezda» bo namreč igrala proti močni nemški ekipi Hamburg, ki sodi med favorite za končno zmago v tem prvenstvu.
* * *
Kot zanimivost naj omenimo, da bodo štirje jugoslovanski trenerji danes zaposleni s tujimi klubi, in sicer Milan Miljanič (Real Madrid), Vujadin Boškov (ADO den Haag), Branko Stankovič (Porto) in Zlatko Čajkovski (Kòln).
NOGOMET • « v
MLADINSKA PRVENSTVA’
Prvi letošnji poraz Primorca Ekipi Vesne in Primorja zmagali
V začetniški ligi Mladost sama na vrhu lestvice - Hud poraz Krasa med naraščajniki
Naraščajniki: Polet - Kontovel
MLADINCI
Primorec — CGS 1:2 (1:2)
PRIMOREC: Grgič, Milkovič, R. Kralj, M. Kralj, I. Kralj, V. Milkovič, Marko Kralj, Edvin Kralj, Stojkovič, D. Kralj, Malalan, 12 Kalc, 13 Kocjan.
CGS: Maschietto, Martin, Le Rose, Chinici, Pratmayer, Coloni, Burba, Scabar, Abrami, Sartori, Side-rini.
STRELCI: v 10. min. p.p. Àbrami, v 19. min. Sartori, v 30. min. Stojkovič.
SODNIK. Gril.
V nedeljski tekmi je Primorec prvič v letošnjem prvenstvu moral prepustiti obe točki enajsterici CGS. Trebenska ekipa je tokrat zaigrala precej dobro, saj je skozi vso tekmo napadala, a v zaključnih akcijah ni imela prav nič sreče. Nasprotno pa so Tržačani že v začetku tekme zaposlili trebensko obrambo in so prav v teh začetnih minutah dvakrat zatresli domačo mrežo. Tržaška ekipa je v tej tekmi zaigrala precej živčno, da je moral sodnik kar sedemkrat pokazati ru-
meni kartonček in je celo enega date. Ferrari pa je pred koncem igralca CGS izključil.	| prvega polčasa še dvakrat ugnal
Tako je v uvodnih minutah Pri- j kraškega vratarja Lakoviča. Potrti moreč začel napadati, a Tržačani Doberdobci niso bili dovolj priseb-so s protinapadom v 10. min. pre- ! ni, da bi izvedli kak nevaren na-
...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiimi..............................
KOŠARKA
V OBEH SKUPINAH
ODBOJKA
DANES ZAČETEK_ FINALNEGA KOLA EP
Pri ženskah so favoritinje Sovjetinje Šesto kolo A lige med moškimi pa Poljaki in moštvo SZ
Danes na sporedu
Težka preizkušnja Tržačanov in Goričanov
.Danes bo na sporedu 6. kolo pr-wh dveh italijanskih košarkarskih lig.
A-1 LIGA
Videmski Snaidero bo gostoval v Lantuju, kjer bo igral proti državnemu prvaku Forstu, ki je v nedeljo premagal bolonjski Sinudyne z Marzorati jem v izredni formi (31 točk). Snaidero je v nedeljo v «Cameri» osvojil drugi par točk v tem prvenstvu. Danes pa res ne vidimo, kako bi lahko Videmčani zaustavili državnega prvaka.
Od ostalih tekem velja omeniti srečanje Sinudyne — Mobilgirgi. Bo-lonjcani so v tem prvem delu prvenstva imeli dokajšnjo mero smole, faradi incidentov med tekmo Sinudyne — Sapori jim je disciplinska komisija odvzela dve točki in tako so košarkarji iz Bologne na pred-zadnjem mestu na lestvici z borima dvema točkama.
Pari današnjega 6. kola
— Mobilquattro, Forst — Wdero’ Dijano - Jolly, Brina -sfP0?’ Chinamartini - IBP Rim, ^nudyne - Mobilgirgi.
A-2 LIGA
nPIrZfa?,ane in Goričane čakata da-
s težki preizkušnji.
G^ka Patriarca bo sprejela v soste ekipo FAG iz Neaplja, v ka-ter n^si°Pa Art Kenney, slavni cen-Sim^ek.,aniega Prav tako slavnega s„ «enthala. Kenney nosi tudi za-svoini tda 80 Neapeljčani doslej o-
vjin tri prvenstvene zmage in d
80 Pn vrhu lestvice.
dvpat;r'arca Je v nedeljo osvojila Potnembni točki v Brindisiju. io -.p3”1 .so torej pokazali, da zna-"acaJno premostiti hujše krize, in S Pa ^ iahko odpravili še FAG šali ‘ V .tem Primeru znatno pobolj-svoj položaj na lestvici.
strafacanestro Trieste pa bo v Me-tren„t lgral Proti ekiPi Duco, ki je tno na vrhu lestvice (skupno
Lanonom in Pintinoxom).
ti TpŽafani 80 v nedeljo izgubili pro-v intmoxu. Izgubili pa so pred-
lalta, ki je po slabih nastopih na zadnjem EP v Beogradu spet v dobri formi.
Pan današnjega 6. kola
Duco — Pallacanestro Trieste, Patriarca — FAG Neapelj (ob 20.00), Pintinox — Scavolini, Juve Caserta — Brindisi, Lazio Rim — Alco, Ausonia — Canon.
Drevi v Gorici Patriarca-Fag
Po nedeljskem uspehu v Brindi-siju bo goriška Patriarca igrala drevi ob 20. uri pred dofhačim občinstvom s FAG iz Neaplja: Zmaga, ki so jo Salesovi varovanci izbojevali na tujem, je vsem, igralcem in vodstvu vlila novih moči in dvignila moralo mlajšim igralcem, ki so ostali precej razočarani po treh zaporednih porazih.
Drevišnje srečanje pa bo za Goričane trda preizkušnja, saj spada FAG med izredno izkušene ekipe, tako da se bodo morali domačini pošteno potruditi, če bodo hoteli zmagati.
Jugoslavija in Bolgarija sta (pri moških) letos novi članici «kluba finalistov»
BEOGRAD, 21. — Jutri se bosta i Nemčija. Njuni mesti z zadnjega pr-v beograjski dvorani Pionir (moški) venstva v Italiji sta prevzeli Jugo-in v zemunski dvorani Pinki (žeri- ' slavija in Bolgarija. Uspeh teh dveh ske), nadaljevala zaključna turnirja ; balkanskih držav pomeni tudi ma-
9. evropskega odbojkarskega prvenstva v obeh konkurencah.
Štiri leta niso prinesla v ženski evropski odbojki nobenih sprememb, saj se bodo borile za vrstni red od 1. do 6. mesta prav iste reprezentance: Sovjetska zveza, Češkoslova-
ščevanje za preteklo prvenstvo, saj je Madžarska izločila Jugoslavijo, Vzh. Nemčija pa Bolgarijo. Ostali štirje finalisti so iste države, in sicer: Češkoslovaška, Poljska, Sovjetska zveza in Romunija. Velike favoritinje za končno zmago na letcš-ška, Poljska, Bolgarija, Madžarska j 9' ev£°P?keijn prvenstvu so od-in Vzhodna Nemčija. Tako Italiji in ' b°Jkance Sovjetske zveze, v moški
tudi Jugoslaviji veliki
kakovostni i konkuronci Pa ima.ta enake možno-
skok ni uspel. Jugoslovanke so na Reki premagale samo zastopnice Zahodne Nemčije, Madžarke in vzhodne Nemke pauso bile precej boljše. Enaka usoda- je doletela tudi italijanske odbojkarice, saj so premagale samo Belgijo, s Češkoslovaško in Poljsko pa ni bilo mogoče doseči kaj več kot časten poraz. Poleg teh dveh držav bodo igrale v tolažilni skupini za vrstni red od 7. do 12. mesta še Belgija, Nizozemska, Zahodna Nemčija in Romunija.
V moški konkurenci je prišlo v štirih letih v samem evropskem vrhu do dveh sprememb. Med finalisti nista to pot Madžarska in Vzhodna |
sti Poljska in Sovjetska zveza. Včerajšnji izidi:
MOŠKI
Skopje' '
Poljska - Jugoslavija	3:0
Italija - Madžarska	3:0
Končni vrstni red te skupine je bil naslednji: Poljska 6, Jugoslavija 4, Italija 2, Madžarska 0.
Subotica
Sovjetska zv. - Vzh. Nemčija 3:0 Bolgarija - Francija	3:0
Vrstni red: Sovjetska zveza 6, Bolgarija 4, Vzh. Nemčija- 2, Francija 0. Kraljevo
Češkoslovaška - Nizozemska 3:0 Romunija - Belgija	3:0
bil	črncu Yelvertonu, ki je
Banu °Z^ cek) telano nerešljiva u-iyra„Ka..za.domačine. Drevi pa imajo
ini IG VI VIT TYWa nr>i m o Ir» irr rfl az-lrvv r
njevi varovanci malo izgledov za zmago.
iorlH 0,men™o, da v vrstah Duca s a tudi državni reprezentant Vil-
Lestvica: Češkoslovaška 6, Romunija 4, Nizozemska 2 in Belgija 0.
ŽENSKE
Reka
Madžarska - Jugoslavija 3:0 Vzh. Nemčija - Zah. Nemčija 3:0 Lestvica: Madžarska 6, Vzhodna Nemčija 4, Jugoslavija 2 in Zahodna Nemčija 0.
Negotin
Poljska - Italija	3:1
Češkoslovaška - Belgija 3:0 Lestvica: Češkoslovaška 6, Poljska 4, Italija 2, Belgija 0.
Banjaluka
Sovjetska zveza - Bolgarija 3:1 Romunija - Nizozemska 3:0 Lestvica: Sovjetska zveza 6, Bolgarija 4, Romunija 2, Nizozemska 0.
Jutrišnji spored tekem je naslednji:
ŽENSKE
9.00 Romunija - Zah. Nemčija
10.30	Jugoslavija - Belgija
12.00	Nizozemska - Italija
17.00	Svečana otvoritev letošnjega prvenstva nato bosta igrali
18.00	Češkoslovaška - Madžarska
19.30	Poljska - Bolgarija
21.00	Sovjetska zv. - Vzh. Nemčija
MOŠKI
9.00 Madžarska - Francija
11.00	Belgija - Vzh. Nemčija
13.00	Italija - Nizozemska
17.00	Svečana otvoritev letošnjega prvenstva v dvorani Pionir
18.00	Romunija - Jugoslavija
20.00	Poljska - Sovjetska zveza
22.00	Češkoslovaška - Bolgarija
G. F.
V 1. SLOVENSKI LIGI
Poraz Primorcev
V 2. AL je proseško Primorje na Proseku premagalo enajsterico Rosandre
V drugem kolu 1. slovenske šahovske lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Borovnica - Kočevje	3,5:6,5
Novo mesto - Nanos Postojna 7:3 Svoboda Stožice -Solidarnost Kamnik	5:5
Iskra Ljubljana - Koper 7,5:2,5 Ribnica - Jesenice	2,5:7,5
Lesce - Borec Kranj	6,5:4,5
Primorska predstavnika Koper in Postojna sta gostovala v Ljubljani in Novem mestu, kjer sta doživela visok poraz proti favoriziranim do- j mačinom.	t	I
Na vrhu lestvice so se utrdile Lesj ce, ki bodo poleg Novega mesta, Iskre in Kočevja glavni favorit za osvojitev prvega mesta.
Vrstni red po drugem kolu. Lesce 15,5; Kočevje 13, Solidarnost in Novo mesto 11,5, Iskra in Jesenice 11, Svoboda 10, Koper 9,5, Borec 9, Nanos 8, Borovnica 6,5 in Ribnica 3,5 točk.
ISKRA - KOPER
1.	Steiner - Brečevič	1:0
2.	Galle - Milinkovič	1:0
3.	Srebrnič - Šebalj	1:0
4.	Mahnič - Horvatič	remi
5.	Rape - Merkovič	.1:0
6.	Mušič - Čibej	1:0
7.	Polakova - Vlasičeva (b.b.) 1:0
8.	Steinerjeva^- Golobova	0:1
9.	Rrnovšek - Jeras	remi
10. Vrhovec - Feriuga	remi
NOVO MESTO - NANOS POSTOJNA
1.	Osterman - Nikolič	1:0
2.	Penko - Dekanj	1:0
3.	Praznik - Štefančič	1:0
4.	Škerlj - Hajna	0:1
5: Milič - Stejko	0:1
6.	Poredoš - Bombač	1:0
7.	Praznikova - Cergoljeva 1:0
8.	Puterletova - Progarjeva 1:0
9.	Pucelj - Colja	1:0
10. Canič - Janežič	0:1
šli v vodstvo s srednjim napadalcem Abramijem. Nekaj minut kasneje je Sartori podvojil rezultat. Od tega trenutka dalje se je igra začela odvijati samo na polovici igrišča, in to na polovici tržaške ekipe. V 30. min. pa je Stojkovič z lepim strelom neubranljivo premagal vratarja Tržačanov in s tem znižal rezultat.
V	drugem delu igre se je spet ponavljala enaka igra kot v prvem polčasu. Primorec je stalno napadal, toda do gola ni prišlo in tako je trebenska ekipa morala prvič v mladinskem prvenstvu prepustiti nasprotniku obe točki.
Kralj - Cibic
Vesna — Rozzo! 2:1 (1:1)
VESNA: Degrassi, Kovačič, Sla-tič, Zucca IL, Sosič, Švab, Guštin, Pipan, Russignan, Zucca I., Biagi.
ROZZOL: Gr.son, Lombardo, Co-slovich, Valentino, Sellan, Ligotti, Favaretto, Nelli, Sussi, Klobas, Chicco.
STRELCI: Klobas (Rozzol), Zucca L, Biagi (Vesna).
KOTI: 3:4.
GLEDALCEV: 80.
Z lepo organizirano igro v drugem polčasu so mladinci Vesne zasluženo zmagali nad ekipo Rozzola in si pr .dobili na lestvici dve dragoceni točki tega borbenega prvenstva.
V	prvem polčasu je Vesna stopila na igrišče z okrnjeno postavo in z medlo igro. Rozzol se je takoj organiziral v sredini igrišča in z lepimi akcijami nadlegoval negotovo obrambo. V prvih 15 min. se je izkazal vratar Degrassi, ki je
pad, tako da je domača obramba imela lahko delo.
V	drugem polčasu so Kraševci zaigrali nekoliko bolje a sreča jim ni bila naklonjena.
F. G.
Triestina — Kras 8:0 (1:0)
KRAS: Kocjančič (Skupek), Majcen, D. Škabar, Legiša, Balzano, V. Purič, Stulle, Okretič, Bizjak (Bertolino), S. Škabar (Kalc), Lau-zana.
TRIESTINA: Pisani, Armone, Co-ciancig, Ferrara, Filippi, Varljen, Guglia, Scarel, Montenesi, Ferfo-glia, Lupidi.
STRELCI: v 3„ 42. in 46. min. Scarel, v 35. in 45. min. Montenesi, v 37. in 52. min. Lupidi ter v 39. min. Ferfoglia.
Na majhnem openskem igrišču v Ul. Carsia je Kras v nedeljo doživel svoj četrti zaporedni poraz. Tokrat je naše moštvo naletelo na močno Triestino, ki je prva na lestvici, s polnim številom točk.
Igra se je skoraj ves čas odvijala na Krasovi polovici igrišča in vratar Kocjančič je imel polne roke dela. Prvo priložnost za gol je imel v 1. min. Kras, ko je Okretič za las zgrešil vrata. Domači so dve min. kasneje povedli z golom Scarel a in po tem zadetku so nizali napad za napadom, toda njihovi streli so bili v glavnem netočni. Kras je imel tik pred koncem prvega dela igre še eno priložnost, toda Sergij Škabar je šibko streljal naravnost v vratarja.
V	drugem polčasu so se igralci Triestine še bolj razigrali in so po-
večkrat branil nevarne strele na-1 stali tudi bolj učinkoviti, tako da padalcev Rozzola. Toda nič ni mo- i je moral Kocjančič približno vsake gel v 25. min. polčasa, ko je Klo-1 tre minute pobrati žogo iz svoje
bas z ostrim strelom povedel. Ta zadetek je postopoma prebudil domačine, ki so se kmalu organizirali. V kratkem so najprej zadeli vratnico, nato pa je spretni Zucca izkoristil prosti strel in izenačil.
Drugi polčas je Vesna organizirana v središču igrišča, dinamično in hitro napadala z odličnima Russi-gnanom in Biagijem. Strel Russi-gnana je po lepi akcjji zopet zadel vratnico in vratar Grison je bil
mreže.
To je bil najhujši poraz naraščajnikov Krasa na tem turnirju. Čaka jih še povratno kolo in ena zaostala tekma proti moštvu Roiareseja. Z igro, ki so jo do sedaj prikazali, pa imajo Krasovi fantje bolj malo upanja, da bi dosegli pozitivne rezultate.
R. B.
ZAČETNIKI
vedno zaposlen zj)strhn^streli^Zuc- S;.n Canziano — Mladost 0:1
spešnp streljal in povedel.
Tekma se je končala vedno z
(0:1)
______ ______ „ SAN CANZIANO: Braida, Favet-
Vesno v napadu in z zadovoljstvom i to. Duri, Todoi, Bonazza, Mainar-
domačinov, ki so sledili z zanimanjem lep;m akcijam do zadnje minute. Tokrat sta se izkazala Russignan ter vratar Degrassi.
P. K.
S. Kovač
ŠPORTNO POTAPLJANJE
PORTOFERRAIO, 21. - Francoz Mayol je postavil nov svetovni rekord v športnem potapljanju. Brez dihalnega aparata je dosegel globino 91 metrov. Prejšnji rekord Italijana Majorce je bil 87 metrov.
TENIS
TEHERAN, 21. — V 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Teheranu je Italijan Panaria premagal Avstralca Hewitta s 7:6 in 6:3.
Primorje — Domio 2:1 (1:1)
PRIMORJE: Versa, Terčič, Be-zin, Zampa, Timeus, Čok, Albi, Kralj, Starec, Milič, Batič.
Strelci za Primorje: v 33. min. Albi, v 70. min. Kralj.
Mladinska
dis, Cozhetto, Cristofoli, Marizza, S. Mainardis, Cian.
MLADOST: Gergolet, Jarc, Devetak, Lakovič, Devetta, Černič, D. Lavrenčič (A. Lavrenčič), Gerin, Frandolič, Kobal, Kadež. STRELEC: lobal v 18. min. p. p. SODNIK: Francescon iz Tržiča.
V soboto so si varovanci trenerja Ferletiča že četrtič zaporedoma zagotovili celoten izkupiček in to j,m Mladinska enajsterica Primorja	da sedaj sami na vrhu
je končno prišla do prve zmage v ilestvice zacetnrikega nogometnega
i j «	•	__ _	®	cktro
MILAN, 21. — V srečanju, veljavnem za naslov italijanskega državnega boksarskega prvaka težke kategorije se bosta v petek pomerila v Milanu sedanji prvak Lorenzo Za-non in njegov izzivalec Dante Cane.
letošnjem prvenstvu. «Rdeče-rumeni» so povsem zasluženo odpravili razmeroma šibko enajsterico Domia, S prikazano igro Prosečanov smo lahko zadovoljni, saj je bil viden napredek glede na prejšnja srečanja.
Razlika v golih bi lahko bila še večja, v korist Prosečanov, toda napadalci Primorja so bili zelo netočni.
Najprej so prišli v vodstvo gostje, zaradi negotovosti proseške o-brambe. Tokrat je v vratih Prosečanov nastopil Verša, ki običajno igra v vlogi prostega branilca in i jih čaka težko srečanje z najmoč moramo reči, da se je ob več pri- I nejšim nasprotnikom prvenstva, e
prvenstva. Proti koncu m-vega polčasa se je po lepem prodoru kra-ških napadalcev znašel Kobal sam pred nasprotnikovimi vrati in dosegel zmagoviti zadetek. V drugem polčasu so Lahi hoteli izenačiti a jim ni uspelo, predvsem zaradi zanesljivosti prostega branilca Lakoviča.
Z nedeljskim nastopom so mladi Doberdobci pokazali, da imajo resne možnosti za lepo uvrstitev v letošnjem prvenstvu. Če bo tako, bomo videli že prihodnjo soboto, kc

46.

3
I
Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
I
Okrog treh smo se končno namestili po sobah. Spanec t e Je popolnoma minil in s sinom, za katerega je bilo sk Sd z<^aj prvo srečanje z Moskvo, sva se namenila obi-,-Rdeči trg, ki je od hotela oddaljen samo kakih pet
i . Spustila sva se z dvigalom v prostorno hotelsko vežo, AJer sem nalotoi
namreč že pred odhodom v Azijo, v Leningradu, po-Pn’ ’ ^ telefonira na na^e veleposlaništvo v Moskvi in let12]'?’ sta rtloja kolega iz delegacije pustila tam zame Vse S^° VO20VIlico za Tbilisi. Ciril mi je povedal, da je skp Vi re<^u’ ima mojo vozovnico predstavnik gruzin-bn y ade Pfi osrednji sovjetski vladi v Moskvi in da me ob desetih prišel iskat v hotel, mn , reJ>v.draSi sin,» sem dejal sinu, «kot vidiš, se bova teti-3 J^iii- Ti boš pač moral danes opoldne sam odle-jj- 12 Moskve v Ljubljano, jaz pri iz Moskve v Tbilisi. Bo m’4. te ne bo strah, ko boš moral sam na tako dol-• Pot domov,» sem še pristavil.
sem naletel na Yugotoursovega vodiča Cirila. Njega
Sin me je pogledal malce ironično, češ, kaj pa si mislim o njem, saj je vendar star že več kot štirinajst let in navajen samostojnosti.
Odpravila sva se torej ob treh ponoči na Rdeči trg in ko sva nekaj minut kasneje stala na tem prostranem trgu, na katerem skoraj ni bilo ljudi, razen nekaj miličnikov in kot kip vzravnane straže pred vhodom v Leninov mavzolej, naju je zajelo neko čudno, dostojanstveno in mirno občutje, ker sva pač stala na zgodovinskem trgu, ki je v nekem smislu prešel že v legendo. Rdeči trg je bil tako močno osvetljen, da si imel občutek dneva, čeprav so ti reflektorji ob kremeljskih zidovih in zvezdno nebo nad teboj pričali, da je še trda noč. Kremeljska ura na stolpu Spaskih vrat je odbila tretjo popolnočno uro, zazvenelo je veličastno in melodiozno, uho je ujelo tisti znani zvok in bitje še bolj slavnih «kremeljskih kurantov» in iz stražarnice v Spaskih vratih se je začela pomikati v paradnem koraku, ki je zamolklo in gluho odmeval po granitu Rdečega trga, straža, sestavljena iz treh vojakov. Odhajali so na izmenjavo straže pred vrati Leninovega mavzoleja. S sinom sva opazovala ta ritual, ki se nenehno, štiindvajsetkrat dnevno, pozimi in poleti, odvija po u-staljenem redu in predpisih kot najvišja počastitev Lenina in njegovega spomenika.
V tem je zamenjava straže že prispela do vhoda v mavzolej, prejšnja stražarja in zdaj nova stražarja sta si stala iz oči v oči, potem pa še hip, in zamenjava je bila izvršena. Prejšnja stražarja sta že pod vodstvom razvod-nika straže v paradnem koraku zapuščala Leninov mavzolej in topotaje izginila skozi vrata Spaskega stolpa.
Sin je bil navdušen nad tem kratkim, vsakournim
ceremonialom na Rdečem trgu. Ker je bilo svetlo skoraj tako kot podnevi, sem tudi nekajkrat fotografiral, in priznati moram, da so barvni diapozitivi, posneti v moskovski noči na Rdečem trgu kar lepo uspeli.
Ker naju je čakala čez nekaj ur še dolga in naporna pot, sinova v Ljubljano, moja pa v Tbilisi, sva okrog pol štirih zjutraj le legla in zaspala.
Zbudil sem se okrog devetih in sonce je bilo že visoko nad Moskvo. Pogled s hotelskega okna na čudovito čebulasto in mnogobarvno katedralo Vasilija Blaženega, na kremeljske zidove in Spaska vrata je bil čudovit. Tudi promet je postal živahen in ko sva se s sinom spet znašla v prostranem hotelskem preddverju, mi je že hitel nasproti krepak, malce sivolas petinštiridesetletnik, ki ni mogel zatajiti svoje tipične gruzinske fizionomije.
«Tovariš Željeznov,» mi je dejal in začel stiskati roko. <<^e sjaoči seni vas čakal na letališču, a ste zakasnili. No, nič ni prepozno. Tu imate letalsko vozovnico, vaša tovariša pa sem že včeraj odpravil v Tbilisi,» je dejal in se mi zares prisrčno in odkrito nasmehnil.
To je bil Nodar Maharadže, minister in predstavnik gruzinske vlade pri osrednji sovjetski vladi v Moskvi.
Natanko ob deseti uri sem se iz navadnega Yugotur-sovega turista spremenil v člana partijske delegacije mesta Ljubljane, s katerim je gruzinsko glavno mesto Tbilisi pobrateno. Objel sem sina, ga poljubil, mu zaželel srečno pot domov, sam pa se vsedel v vladno Volgo in s prijaznim predstavnikom Maharadzejem sva se odpeljala nazaj na letališče Domodedovo, ki sem ga bil zapustil pred komaj osmimi urami. Pred menoj je bila nova pot, ki me je vodila za osem nadaljnjih dni v Gruzijo, onkraj Kavkaza.
ložnostih dobro izkazal. Pred koncem polčasa so domačini po dolgih poskusih bili uspešni z Albijem.
V nadaljevanju je Primorje sku-šalo podvojiti. Akcija je sledila akciji in končno je trud Prosečanov rodil zaželene sadove. Kralj je po lepi osebni akciji dosegel gol prednosti. Gostje so skušali izenačiti s protinapadi, a obramba Primorja je bila tokrat vedno na mestu in je obdržala vodstvo do konca tekme.
H. V.
NARAŠČAJNIKI San Michele — Mladost 4:0 (3:0)
SAN MICHELE: Veneziano, Gi-missa, Tognon, Marmile, Coprivez, Sobelli, Pedata, Fucile, Ferrari, Ja-cono, Citro.
MLADOST: Lakovič, D. Gergolet, Kosič, Frandolič, Gretti, F. Gergolet, Peric, E. Gergolet, Bagon, Pas-son, Vižintin.
STRELCI: v p.p. v 10. min. Pedata, v 17. in 24. min. Ferrari ter v 13. min. d.p. Pedata
SODNIK: Trevisan iz Tržiča.
Že v uvodnih minutah igre je bilo razvidno, da Tržičani računajo na celoten izkupiček. Začeli so napadalno in takoj pritisnili «rdeče» v obrambo. Prvič so Lahi povedli v 10. minuti s prostim strelom Pe-
Jutri zafefek drugega dela potopisa Dušana Željeznova z naslovom:
kipo iz Ronk.
F. G.
OBVESTILA
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 22. oktobra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah redna seja odbora. # •* *
SPDT vabi v soboto, 25. oktobra v Ul. Ceppa 9/1 ob 16. uri na sejem rabljene smučarske opreme. # * *
SPDT vabi na takojšnji vpis za smučarski tečaj 75/76, ki se bo pričel s prvim snegom na Višar-jah in v Ovčji vasi. Vadili bodo društveni vaditelji.
* * «
SPDT - smučarski odsek priredi v nedeljo, 26. oktobra ob 10.30 tekmovanje v slalomu na suhem za vse kategorije. Zbirališče ob 10. uri ob spomeniku padlim pod Kokošjo.
* * *
SPDT vabi v soboto, 25. oktobra ob 18. uri na «Smučarski popoldan». Na sporedu bo predavanje trenerja Rasta Furlana o zimskem športu, ilustracija programa 75/76 za smučarje, zbiranje naročil za smuči (s popustom) — svetoval bo sam trener, in projekcija filmov (izlet na Triglav in trening na Krvavcu).
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
Onkraj Kavkaza
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	22. oktobra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 0\DIT« i DZS - 61000 Lj ubila na,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ^^ ZTT - Trst
SPOR MED MAROKOM IN ŠPANIJO ZARADI ZAHODNE SAHARE
¥ teku priprave za «Zeleni pohod» ob pogajanjih s špansko vlado
V iaroku so baje že zbrali več kot pel milijona prostovoljcev za nameravani pohod - Minska polja: nevarnost za udeležence?
RABAT, 21. — Danes bi se moral o vprašanju Španske Sahare pogovarjati varnostni svet OZN. Na zahtevo maroškega predstavnika pa je svet obravnavo odložil. Zgleda, vsaj tako se je zvedelo v Madridu, da so v teku bilateralna pogajanja med špansko in maroško vlado.
Generalni tajnik «Movimienta» José Soliz Ruiz je prispel s posebnim letalom v Rabat, kjer ga je sprejel kralj Hasan II. španskega pooblaščenca sta poslala v Maroko španski ministrski predsednik Carlos A-rias Navarro ter minister za zunanje zadeve P^dro Cortina Mauri. Nekaj ur prej se je maroški, veleposlanik v Madridu vrnil v špansko glavno mesto po svojem kratkem obisku v Rabatu.
Po mnenju opazovalcev ima Soliš glavno nalogo, da skuša preprečiti v zadnjem trenutku, da bi kralj Hasan izvedel svoj nameravani «Zeleni pohod» v špansko Saharo.
Kaj se bo zgodilo jutri, se še ne ve. Res pa je, da so priprave za nameravani pohod v polnem teku. Po najbolj optimističnih predvidevanjih so prijave za pohod presegle že včerajšnjega dne 524.000 prostovoljcev, medtem ko je poziv kralja Hasana H. zadeval le 350.000 ljudi, ki naj bi se udeležili pohoda. Na primer v Šauenu, ki leži v gorovju Rif in ki ima za seboj že dolgo arabsko andaluzijsko zgodovino z neštetimi bitkami in junaštvi, se je javilo 4.454 prostovoljcev, kar pomeni eno četrtino vsega prebivalstva, vštevši starce in o-troke. Agadir je prekosil Fez in Casablanco, saj je vpisal 66.580 prostovoljcev, kar je več kot polovica celotnega prebivalstva. Na vsaki železniški postaji v maroški kraljevini so razobešeni plakati z voznim redom posebnih prevozev, ki bodo odhajali vsaki dve uri. Odhodna mesta so Tanger, Rabat, Meknes, Fez, Ujda, Casablanca in Settat.
Vsi vlaki bodo potovali v Mara-keš, kamor bodo prispeli med 24. in 28. oktobrom, številni politični predstavniki iz drugih držav so baje zaprosili, da bi se udeležili pohoda: Libanonski politični prvaki, senegalski in gvinejski študenti, ki živijo v Franciji, španski protifran-covi intelektualci in drugi.
Iz Alžirije je prišla medtem vest, ki čeprav posredno, pojasnjuje stališče alžirske vlade do maroškega «Zelenega pohoda». Glasnik alžirskega zunanjega ministrstva je davi objavil izjavo v kateri je rečeno, da vsako «restriktivno tolmačenje» poročila posebnega odposlanstva OZN in mnenja, ki ga je podalo mednarodno sodišče v Haagu, «kakor tudi vsakršna pobuda, ki bi u-tegnila zavirati poslanstvo OZN, ne bi naletela na odobritev s strani Alžirije in še toliko manj na njeno podporo».
Glasnik je poudaril, da zaključki do katerih sta prišli posebno odposlanstvo OZN in haaško sodišče, potrjujejo stališče, ki ga že deset let zavzemajo Organizacija afriške e-notnosti, Arabska liga, neuvrščene države ter generalna skupščina v zvezi z dekolonizacijo Sahare pod špansko oblastjo».
Glasnik je še dodal, da Alžirija
sprejema ne samo zaključke teh. nju španskega lista dolžni, da pre-
UTVARA
Po novem davčnem pravilniku bodo odslej morali v Kanadi izpolniti davčno prijavo tatovi, roparji, goljufi in izsiljevalci, ki bodo morali zapisati dohodke svojih protizakonitih dejavnosti v posebno okence. Tako je sklenilo kanadsko davčno ministrstvo, ko je sodna oblast razsodila, da je vsak dohodek, zakonit ali ne, obremenljiv z davki.
Glasnik kanadskega davčnega ministrstva je s tem v zvezi pojasnil, da teoretično kriminalcu, ki bi orijavil svoje protizakonite dohodke, se ni bati sodišča, saj je davčni uradnik vezan na profesionalno tajnost. Zelo realistično pa je tudi dodal, da je verjetno gola utvara misliti, da se bodo zločinci ravnali po navodilih davčnega ministrstva.
USTAVNO FO ZADNJI PLATI
Ameriško vrhovno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo nekega kazenskega sodišča, da nabiti navihanega šolarja po zadnji plati vsekakor ni v nasprotju z duhom in črko ustave.
Vprašanje je sprožila mati nekega šolarja v Gibonsvillu (Severna Carolina), ki je tožila učitelja,r češ da je brez dovoljenja našeškal njenega sina. Vzgojitelj je namreč prepovedal otroku brcati žogo v razredu. Ker je bil deček gluh za vse opomine, se je učitelj odločil za korenito rešitev: šolarček je moral pred vsemi sošolci sleči hlače in nastaviti zadnjo plat težki učiteljevi roki.
Ameriško sodstvo je bilo mnenja, da tako ravnanje ni v nasprotju z ustavo, zlasti še, ker je učitelj spoštoval osnovna pravila «fair plaga» in poredneža nekajkrat opomnil, preden je prešel k dejanju.
dveh visokih forumov, temveč izraža svojo zadovoljstvo zaradi objektivnosti, ki sta jo dokazala tako odposlanstvo OZN kot mednarodno sodišče ter s tem pripomogla k u-stvarjanju jasnih predstav na podlagi katerih bo generalna skupščina lahko pravočasno prejela prepotrebne ukrepe za nadzorstvo in pospešitev procesa dekolonizacije v Sahari.
Iz Madrida sporočajo, da se Španija sklicuje na OZN, kateri v tem trenutku pripada odgovornost zato kar se dogaja v Sahari. Po pisanju španskega lista «YA» ta odgovornost pripada posebno ZDA in Franciji (obe članici varnostnega sveta) ki imata pravico do veta in ki sta vezani ma Maroko z vezmi, ki so sicer različnega porekla: Francija zaradi svoje preteklosti kolonialne sile v Maroku, ZDA pa zaradi svojih nedavnih vojaških pogodb. Obe ti dve državi sta po mne-
pričata Rabat, naj ukine pobudo ki zaradi svoje lastne dinamike ter okoliščin utegne pripeljati samo do tragedije».
Do tragedije bi lahko prišlo, med drugim, ker sta Španija.in baje tudi Maroko posejala mejno področje s številnimi minskimi polji.
Zanimiv je komentar, ki ga je podal znani španski diplomat in pisatelj Salvador De Madariaga, ki živi v Švici v izgnanstvu. Med drugim je De Madariaga izjavil, «da bi morala španska vlada končno pojasniti nekatere točke, ki zadevajo mednarodne gospodarske interese in ki se bijejo za Saharo. Predvsem pa bi morala pojasniti komu pravzaprav v bistvu pripadajo ležišča fosfatov». De Madariaga meni, da je možna politika sporazumevanja med Španijo in Marokom in «da sedanji spor ni nič drugega kot odsev spopadov interesov nekaterih mednarodnih finančnih skupin».

V ZVEZI Z AFERO SINDONA
Milanski sodnik Urbisci zaslišal Gnida Carlija
Bivši ravnatelj italijanskega emisijskega zavoda je obtožen neizpolnjevanja svojih dolžnosti in lažnih sporočil
/
MILAN, 21. — Milanski sodnik dr. Ovilio Urbisci, ki vodi preiskavo o bankrotu poslovnika Micheleja Sin-dona, je danes zaslišal bivšega ravnatelja osrednje italijanske banke Guida Carlija, ki je v zvezi s propadom Sindonove banke «Privata i-taliana» obtožen neizpolnjevanja svojih dolžnosti in lažnih sporočil. Proti bivšemu ravnatelju emisijske italijanske banke so nastopili majhni delničarji Sindonove banke, ki trdijo, da jih je Carli s svojim ravnanjem oškodoval.
Kot smo že poročali je milanski sodnik Urbisci že pred skoraj enim letom podpisal zaporni nalog za poslovnika Micheleja Sindona in za njegove glavne sodelavce ter ga obtožil bankrota in potvorbe računovodskih knjig. Sicilski bančnik, ki je pravočasno zaslutil nevarnost in pobegnil v tujino, je namreč s svojim bankrotom spravil v težave tudi «Banco di Roma», ki mu je posodil okrog 100 milijonov dolarjev, da se reši iz zagate. V afero, ki je eden največjih finančnih škandalov v povojni Italiji, so vpleteni vsi najvplivnejši državni finančni krogi, ki so nesmotrno podprli Sindona in sprejeli kot jamstvo za posojilo obveznice brez vrednosti. Končni rezultat poskusa reševanja sicilskega bančnika je bil, da je zavodu «Banco di Roma» padel v breme primanjkljaj okrog 100 milijard lir, sad drznih Sindonovih operacij na deviznem tržišču.
Carli pa se mora vsekakor zagovarjati pred sodnikom zaradi prijave malih delničarjev banke «Privata italiana», ki trdijo, da jih je osrednja italijanska banka oškodovala. Ko sta se namreč Sindonovi banki «Unione» in «Privata finanziaria» združili v «Privata italiana», naj bi poverjeni upravnik novega zavoda Giovanni Battista Fignon, ki je bil hkrati funkcionar banke «di Roma», namreč prikazal delničarjem položaj nove banke kot rožnat. Komaj mesec dni pozneje pa je zavod bankrotiral in delničarji trdijo, da so utrpeli znatne zgube zaradi optimističnega poročila poverjenega upravnika. Od tod prijava dr. Fi-gnona in dr. Carlija sodišču zaradi neizpolnjevanja svojih dolžnosti in lažnih sporočil. Kot ravnatelj osrednje italijanske banke je namreč Carli nadzoroval združevanje Sindonovih bank in poskus reševanja «Banco di Roma».
Zasliševanje je bilo zelo dolgo in je trajalo do pozno popoldne. V opoldanskem premoru je Carli, ki je bil nasmejan in vidno zadovoljen, na kratko spregovoril s časnikarji, vendar ni hotel povedati ničesar o zasliševanju, češ da ne sme kršiti tajnosti preiskovalnega postopka. Po nepotrjenih vesteh pa kaže vsekakor, da je bivši ravnatelj emisijskega zavoda pojasnil sodniku svoj položaj in svojo vlogo v zadevi Sindona.
Vzporedno s preiskavo o poslovanju sicilskega bančnika poteka tudi preiskava o stečaju milanske banke, ki ji je predsedoval dr. De Luca in v katerega naj bi bil vpleten tudi demokristjanski poslanec Aventino Frau, ki ga De Luca med drugim dolži tudi izsiljevanja. Snoči je javni tožilec Guido Viola zaslišal bivšega odvetnika poslanca Fraua Maria Savoldija, ki je bil pred nedavnim aretiran pod obtožbo izsiljevanja,' Savoldi naj bi zavrnil vsakršno obtožbo.
Dr. .Viola bo v prihodnjih dneh formaliziral preiskavo, ki bo verjetno zaupana sodniku dr. Urbisciju, ki že vodi preiskavo o bankrotu Sindona. Po mnenju preiskovalcev bo zasliševanje De Luca pomembno tudi za
slednjo preiskavo, ker je bil bančnik do pred nekaj leti eden od glavnih sodelavcev sicilskega poslovnika.
BARCELONA, 21. — Štiristo zapornikov, ki so priprti v sodobnem zaporu v Barceloni, se je včeraj uprlo. Oblasti so morale pozvati na pomoč policijske agente, da zadušijo upor.
Upor je nastal, ker je v nedeljo umrl neki zapornik. Njegovi tovariši so pripisali, smrt, ; slabemu ravnanju zaporniškega osebja, oblasti pa trdijo, da je umrl zaradi infarkta.
TRA CEDUA BLAZNOSTI V BOLOGNI
Univerzitetni profesor ubil sina in si vzel življenje
Profesor, 38-letm Franco Pozzetto, je hudo ranil ženo, starejši sin pa se je rešil z begom
BOLOGNA, 21. — Tragedija blaznosti davi v Bologni: univerzitetni profesor je ubil 9-mesečnega sina, hudo ranil ženo in si vzel življenje. Vse kaže, da je morilec in samomorilec ravnal v trenutku obsedenosti, saj je bil živčno bolan in bi moral prav danes popoldne na pregled k psihiatru.
Prizorišče tragedije je bilo stanovanje Franca Pozzettija, 38-letnega docenta na fakulteti za agronomijo v Bologni. Preden se je odpravil v službo, je nepričakovano pograbil svojo avtomatsko lovsko puško in streljal proti ženi, ki je še ležala v postelji. Nato se je napotil v kuhinjo, kjer je v zibelki spal 9-meseč-ni Giulio, in ga ustrelil in končno naperil orožje proti sebi in si vzel življenje. Priča strahoviti družinski tragediji je bil 8-letni sin Pozzetto-vih Paolo, ki se je zbudil ob Streljanju in ki je stekel k sosedom po pomoč. «Mama je zblaznela in oče jo je ustrelil,» je povedal moškemu, ki ga je srečal na stopnišču.
Ranjeno Anno Mario Pozzetto so nekaj minut pozneje že prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli s pridržano prognozo, Krogla ji je prebila levo teme in ji poškodovala tudi oko. «Ubil mi je tudi otroka,» je povedala zdravnikom in obenem pojasnila vzrok: dr. Pozzetto je bil živčno strt.
Prolog jutranje tragedije v stanovanju Pozzettovih je namreč žalostna zgodba zakoncev, ki sta v nekaj letih izgubila kar dva otroka. Po rojstvu malega Paola jima je drugi sin umrl dan po rojstvu, tretjega pa sta zgubila zaradi naravnega splava, ko je bila Arma Maria v 7. mesecu nosečnosti. Dr. Pozzetto, ki je bil skoraj bolestno navezan na sinova in ki si je želel še več otrok, ni prebolel teh dveh tragedij. Njegovi živci so vse bolj popuščali in kaže, da je krivil ženo za izgubo obeh o-trok, češ da je bilo to posledica njene malomarnosti. To je zastrupilo odnose med zakoncema in njuna zveza je bila na robu propada. Ni je rešilo niti rojstvo Giulia, saj so medtem začeli popuščati tudi živci Anne Marie.
Vse kaže, da je ravno eden od toliko prepirov med zakoncema davi sprožil v dr. Pozzettu vzmet morilskega nagona.
Sestanek
pri Costi Gomesu
LIZBONA, 21.	— Portugalski
predsednik Costa Comes se je danes popoldne sestal s tajnikoma komunistične in socialistične stranke Cunhalom in Soaresom. Na sestanku sta bila navzoča tudi dva predstavnika revolucijskega sveta poveljnik Contreiras (naprednjak) in kapetan Lpurenco (zmerrjr smer).
Zelo verjetno so na sestanku o-bravnavali sedanji politični položaj na Portugalskem posebno v zvezi z obiskom ' predsednika Coste Go-mesa v Rimu in Beogradu.
ANKARA, 21. — V mestu Corun je šofer tovornjaka, ki je bil naložen s težkimi hlodi, zavozil v središču mesta v skupino pešcev: 17 ljudi je bilo pri priči mrtvih, 28 pa ranjenih.
Med obiskom v Kaliforniji sta skrajni desni) skupno z
sovjetska vesoljca Aleksej Leonov (na skrajni levi) in Valerij Kubasov (na ameriškimi kolegi pokazala, kako so med skupnim poletom apollo - sojuz preleteli severnoameriško celino.
.............................................................m...
POGAJANJA MED OBLASTMI IN UGRABITELJI V MONASTEVERINU (EIRE)
Obkoljena hiša, kjer se skrivata ugrabitelja z industrijcem Herremo
Po 19 dneh se je posrečilo irski policiji ugotoviti kraj, kjer se skriva pripadnik IRA Gallagher ■ Žarometi osvetljujejo stavbo
DUBLIN, 21. — Več kot 220 policijskih agentov je že v zgodnjih jutranjih urah obkolilo poslopje, kjer ugrabitelji zadržujejo priprtega holandskega industrijca Thiedeja Herremo. Policisti so prišli do pritličja ter se čez stopnišče pogovarjali z dvema ugrabiteljema, ki sta v prvem nadstropju. Industrijec Herre-ma je še živ.
Holandski industrijec je ravnatelj podjetja «Ferranka», ki je podružnica holandske multinacionalne družbe AZKO. Podjetje se ukvarja z iz-
delavo in predelavo jekla. Njegova podružnica v Limericku (Južna Irska - Eire) zaposluje okoli 1200 delavcev.
Herremo so ugrabili 3. oktobra letos. Policija je kmalu ugotovila, kdo so ugrabitelji, čeprav ni vedela, kje se nahajajo s svojo žrtvijo.
Sedaj se ve z gotovostjo, da je ugrabitev izvedel 28-letni Eddie Gallagher, ki je eden od 19 zapornikov, ki so zbežali iz zapOra Portaloise v avgustu lani. Prav on je baje v prvem nadstropju hiše v rezidenčni četrti St. Evans park v mestu Mo-nasteverin, kakih 35 km od Dublina. Z njim je tudi 19-letna Maria Coyle, ki jo je angleška policija iskala v Angliji zaradi raznih bombnih atentatov organizacije IRA.
Gallagherjeva osebnost je precej čudna. Bil je zaprt zaradi svojega delovanja v vrstah IRA, toda po svojem begu iz zapora je baje izvedel več ropov ter si prisvojil del plena, namesto, da bi ga izročil organizaciji. Zato ga je IRA obsodila na smrt.
Gallagher je takoj po ugrabitvi holandskega industrijca zahteval, naj irske oblasti izpustijo iz zapora v Portaloise dva znana irska bojevnika Kevina Mallona in Jima Hylanda. Nadalje naj bi osvobodili tudi Rose Duagdale, znano borko organizacije IRA, ki je v zaporu porodila baje sina, ki ga pripisujejo prav Gallagherju.
Irske oblasti so zavrnile vsakršna pogajanja z ugrabitelji. Poskušale pa so doseči od dveh zapornikov v Portaloise izjavi s katerima bi obsodila pobudo ugrabiteljev. Mallon in Hyland pa sta odbila to zahtevo. Irska vlada pa ni odnehala, temveč je nadaljevala preiskavo. Kmalu je prišla na sled Gallagherju. Zadnje podatke pa so policijske oblasti dobile od dveh moških, ki so jih ustavili v kraju Tullmore, kakih 40 km od Monasteverina. Moška sta se peljala z avtom s katerim, tako domnevajo, je bil ugrabljen holandski industrijec. Po zaslišanju aretirancev je policija zvedela, kje se skrivajo ugrabitelji.
Ko so policisti prišli davi do hi-
«Crazy» Da ve Knopp je včeraj v Chicagu preskočil ognjeni zid, da bi dokazal svoj pogum in atletske sposobnosti. Kot pove že sam vzdevek «Crazy», ki v angleščini pomeni tepček, fant verjetno ni povsem priseben.
....................................................................
VPRAŠANJE «SKRIVNIH ZASTAV» KONČNO NA SODIŠČU
Trije gmovski ladjarji formalno obtoženi zaradi brodoloma liberijske ladje «Sea guli»
Preiskovalni sodnik dr. Cascini, ki jih dolži kaznivega brodoloma in umora, je predal vse akte sodišču v nadaljnji postopek
še, kjer se skrivata Gallagher in Maria Coyle z ugrabljencem, je prišlo baje do streljanja. Policija je izjavila, da ni bil nihče ranjen. Takoj nato so se začela dolgotrajna pogajanja, ki trajajo še vedno, številni žarometi osvetljujejo hišo, za kordoni policije pa se drenjajo desetine časnikarjev in fotoreporterjev.
Atentat
na svetovalca KD
RIVOLI (Torino). 21. — Neznanci so lažje ranili v nogo Enrica Beffo, načelnika demokristjanske skupine v občinskem sveta mesta Rivoli. Napad so domnevni pripadniki «rdečih brigad» (na kraju napada so pustili listek s tem nazivom) izvedb zvečer pred Boffovim stanovanjem.
Boffa je med drugim tudi načelnik personalnega oddelka tovarne «Singer» v Leinyju, ki je v rokah ameriškega kapitala. Lastniki so sklenili zapreti tovarno, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, tekom letošnjega leta.
Demonstracija šoferjev na brennerskem bloku
BOČEN, 21. — Tudi danes so šoferji tovornjakov nadaljevali s protestno manifestacijo pred obmejnim prehodom pri Brennerju. Šoferji, ki zahtevajo hitrejše carinske preglede, so s svojimi tovornjaki onesposobili obmejni promet. Po cesti in avtocesti za Brenner pa se vije dolga kača tovornjakov, ki znatno o-težkočajo promet.
RIM, 21. — Turinskj sodnik Luciano Violante je danes zaslišal v Rimu bivšega načelnika obveščevalne službe SID gen. Micelija v zvezi s tako imenovanim «bebm golpe-jem» bivšega veleposlanika Edgar-da Sogna.
Šolski okraj
(Nadaljevanje s 4. strani)
GENOVA, 21 - Genovski ladjarji Harry Levinson, Renato Calafati in Giuseppe Bregante, domnevni lastniki liberijske ladje «Seagull», ki se je februarja lani potopila v Sicilskem prelivu, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi kaznivega brodoloma in umora. Tako je sklenil preiskovalni sodnik Franco Cascini, Id je zaključil preiskavo in izročil vse sodne akte sodišču v nadaljnji postopek.
Če nas spomin ne vara. je to prvi primer, da morajo ladjarji, ki se skrivajo za liberijsko ali panamsko zastavo, pred sodišče zaradi brodo-lerra svoje ladje. Take ladje, ki pljujejo pod tako imenovanimi «skrivnimi zastavami» so, kot je pred nedavnim ugotovila mednarodna komisija, desetkrat nevarnejše od ostalih
ladij, zaradi česar so brodolomi vse pogostejši. Običajno gre za prave plavajoče ruševine brez vsakršnih varnostnih naprav in poleg vsega jih upravljajo številčno nepopolne ter neizkušene posadke, ki nimajo nobenega sindikalnega varstva. Vse te pomanjkljivosti so prišle do izraza v poročilu izvedencev, ki jih je imenoval genovski sodnik, da s tehnične plati pojasnijo brodolom «Seagulla». Izvedenci so v svojem dokumentu trdih, da je bila ladja dejansko plavajoča krsta brez ustreznih varnostnih naprav in z neizkušeno posadko in se je potopila med neurjem, ki bi mu morala vsaka normalno opremljena in vzdrževana ladja biti kos V brodolomu «Seagulla» je izgubilo življenje 30 mornarjev, v večini Nigerijcev in Gancev. Na ladji sta
plula tudi dva italijanska mornarja in sicer strojni častnik Enrico Batti-ni iz Genove ter radiotelegrafist Claudio Corrado iz Vidma in apolid Frane Junakovic.
Genovsko sodstvo je začelo preiskavo o brodolomu «Seagulla» na zahtevo Rajne Junakovic, ki je potrpežljivo zbrala dokaze o odgovornosti treh ladjarjev zaradi brodoloma. Med drugim je odkrila, da obtoženci niso takoj zahtevali pomoči za brodolomce, čeprav je kapitan nemudoma sporočil, da je v težavah zaradi neurja.
V svojih zaključkih dr. Casini uvodoma dokazuje, da so bili Levinson, Calafati in Bregante lastniki ladje, čeprav so se izdajali le za zaupnike liberijske družbe, ki je bila figurativno lastnica «Saugulla». Sodnik nato na osnovi tehničnega poročila iz-
vedencev ugotavlja, da je bila posadka nepopolna in slabo izurjena, ladja pa stara «podrtija»,' ki bi lahko bro-dolomila ob najmanjšem neurju. «Obtoženci — poudarja nadalje sodnik — so dobro vedeli, da se, igračkajo z usodo in so se zavedali, da je možnost brodoloma zelo velika. Prav zato so bili v stalnem stiku s ’Seagul-lom’. Kar ne moremo ugotoviti je, če so res menili, da se jim bo sreča znova nasmehnila, ali pa so že imeli v 'proračunu’ tudi možnost brodoloma.»
Kar zadeva ravnanje ladjarjev po nesreči, sodnik piše: «Očitno je, da so dali alarm prepozno in v tako nealarmistični obliki, da bi onemogočili preiskovalcem, da ugotovijo, kaj se dejansko skriva za brodolomom njihove ladje.»
če pomislimo, da zakonodajalec noče, da bi nastali bogati in revni okraji) salve talune eccezioni: il criterio dello tutela delle minoranze etniche e linguistiche ad esempio dovrebbe prevalere su quello dell’eterogeneità socio-culturale del distretto, ove si con
cordi nel riconoscere ad esso valore preminente».
Navedel sem v originalu, da ne bi pri prevajanju kvaril smisla in. vsebine.
Ob tej ugotovitvi se mi vsiljuje vprašanje: Če. zaščita manjšine, ki jo predvideva italijanska ustava — ne da bi tu navajal še ostale listine konvencije in deklaracije — ni «preminente» nad tisto Prokrustovo posteljo, ki je okraj
v mislih tistih, si imajo okraj za «teritorialno enoto» (načelo, ki smo ga videli, ni sprejemljivo za Saverija De Simone ja) aii m vsako filozofiranje o pravici in o zaščiti le prazna marnja?
Upam, da se tega zavedajo vsi, ki lahko pomagajo slovenski šoli. da se dokoplje do tiste oblike avtonomije, ki danes temelji na zakonih in je torej možna, zato da bo jutri lahko to avtonomijo še razširila v dobrobit slovenske kulture in kulturnega sodelovanja in oplajanja kultur dveh tu živečih narodov.
Zaključki univerzitetnih profesorjev
PINELLI Sl NI VZEL ŽIVLJENJA
MILAN, 21. — V okviru preiskave o smrti anarhista Pina Pinellija, železničarja, ki je 15. decembra 1969 «padel» z okna v IV. nadstropju milanske kvesture, je skupina izvedencev poslala danes preiskovalnemu sodniku D’Ambrosiu spomenico, v kateri odločno pobija tezo, da si je železničar vzel življenje.
Kot je znano je Giuseppe Pinelli umrl tri dni po pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana, medtem ko so ga zasliševali na kvesturi. Prva preiskava, o pomanjkljivosti katere smo že večkrat obširno pisali, se je zaključila z oprostitvijo osumljenih policijskih funkcionarjev. Pinellijeva vdova pa je vložila priziv in hkrati prijavila vse policiste, ki so prisostvovali zasliševanju Pinellija, namernega umora. Ta druga preiskava se vleče že nekaj let, ker je bil preiskovalni sodnik D’Ambrosio obremenjen tudi s preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, dokazala pa je vsekakor, kako površen in enostranski je bil prvi sodni postopek. Kljub temu pa je javni tožilec v svojih zaključkih povsem osvojil uradno tezo o samomoru.
V dokumentu, ki so ga univerzitetni profesorji izročili dr. D’Ambrosiu, pobijajo tezo o samomoru in na osnovi meritev ter znanstvenih poskusov dokazujejo, da je najbrž kdo porinil Pinellija, da je padel. Omeniti gre tudi, da omenjeni izvedenci niso prizadeta stranka v procesu pač pa nastopajo avtonomno in na lastno pest. -
Predsednikova
kretnja
RIM, 21. — Skupina radikalcev je danes popoldne protestirala pred palačo Kvirinala, sedežem predsedstva republike, proti ravnanju predsednika .Leone j a v Pizi, kjer je državni poglavar z nespoštljivo kretnjo (pokazal je rogove) odgovoril na protestno demonstracijo skupinice študentov.
Med manifestacijo radikalcev so delili vsem mimoidočim letak, v katerem radikalna stranka poudarja, da «se vsakdo lahko zmoti, tudi predsednik republ ke. Dolžnost vseh pa je vsekakor takoj popraviti svojo zmoto in se oprostiti za žalitev. To bi bil. hkrati tudi dokaz politične moči državnih oblasti, ki bi pripomogel k okrepitvi demokratične državne ureditve».
O tem ivprašanju, ki .je vzbudilo precejšnje polemike v italijanskem tisku, je tiskovni urad predsedstva republike objavil pod večer dolgo sporočilo, v katerem poudarja, da določeni krogi skušajo prekomerno zaostriti dogodek s komentarji m polemičnimi nastopi, ki jim niso * * * * v čast. Izjava poudarja nadalje, kako je predsedpik pohvalil mesto P|' zo in kako prisrčno je pozdravil mlade, zlasti študente. Kar pa za' deva njegovo kretnjo, gre za- instink' tjvno reakcijo in, v določeni mer'’. za humoristični odgovor tistim, ki so ga napadali, nikakor pa ne gr6 tolmačiti te kretnje kot odraz nestrpnosti in nespoštovanja do P0«" ličnega prepričanja demonstrantov-
Spor med sodišči in prolimafijsko komisijo
RIM. 21. — V sporu med n*' vadnim sodstvom ’ in ' parlamentarno preiskovalno komisijo o delovanj mafije je ustavno sodišče spreJe _ sklep, ki v bistvu zavrača zahte sodišč iz Turina in Milana, dve sodišči sta zahtevali, naj Tj? komisija izroči določene akte in a kumente, ki zadevajo preiskav-ki jih je protimafijska komisij izvedla. Ustavno sodišče meni, protimafijska komisija ni da izroči navadnim sodiščem alV in dokumente za katere meni-so pomembni za nadaljevanje P iskave ter morajo zato ostati laJ ' Vsq druge dokumente pa mora roditi, ker jih ščitijo le spl«51" zakoni o uradni tajnosti.