* 1* Jmk APRIL, 1972 S»w.3»H-!Ly MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 $ Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 NAROČI IN BERI! IZ NAŠE UPRAVE Zahvalil bi se rad vsem, ki so prisluhnili klicu upravnika v žadu!1 številki “MISLI”. Precej naročnikov je v tem mesecu poravnalo S*01 dolg, nekateri kar za dve ali celo tri leta. Mnogi so naročnini fr*1' dolarjev priložili dar za sklad našega mesečnika in hvaležen sem ji101 Saj sem zadnjič omenil, da DAR ZA SKLAD rešuje naraščajoče sti*-ške tiska — če jih bo tudi res rešil do konca letnika, zdaj še ne rem reči . . . Tudi kar lepo število novih naročnikov je list dobil pretekli n'1 sec. Zahvala vsem, ki ste mojo prošnjo vzeli resno. Le še mislite ** svoj list, ko govorite s prijateljem, ki nanj še ni naročen! Naprav>te uslugo, da sami sprejmete naročnino za prvo leto in nam jo poŠlje*£ z novim imenom in naslovom. S tem bo led prebit, saj je najtežje ^ četi. Za čuda neokretni so mnogi naši ljudje za te stvari in če jim ^ ne pomaga, ostane pri dobri namenih in željah, do uresničenja pa p< pride. Isto velja za stare naročnike, ki se selijo na novi naslov. mesec je pošta vrnila skoraj ducat “Misli” s pripisom: neznan na slovu. Selili so se torej, pa bo vzelo verjetno dolge mesece, pret^ nam bodo sporočili. Z redno spremembo naslova boste prihranili upi4', precej nepotrebnega dela in tudi stroškov poštnine — sebi pa obrali mesečno branje. Nepotrebna in krivična je jeza na upravo ali urednika, če pokvarjena številka “Misli” v hišo. Pri pakiranju smo mimogrede D®* nekaj številk, katerim je manjkalo par strani, druge pa so bile dvojBe' Bog ve koliko takih pride med bralce. Pogreška tiskarne pri zlagal11 — nam pa je nemogoče pri pakiranju pregledati vsako številko, ^ bi moral vsakdo razumeti. Če dobiš pokvarjeno številko, takoj javi “Misli” in bomo z veseljem še isti dan poslali drugo. — Isto velja ** primere, ko se številka izgubi na pošti, kar tudi ni nemogoč prin>er Vsakemu naročniku smo doslej rade volje postregli z drugo števil^0 čim nam je javil, da “Misli” ni prejel. Tej številki so priložene kuverte z novim naslovom našega nika, da se jih poslužite pri pisanju na uredništvo ali upravo. Z njo ^ priloženo tudi pismo, katerega spodnji del Vam kot odrezek služi t pošiljanju naročnine in drugih morebitnih darov po Vaši želji. &c' je naročnino že poravnal, naj ne misli, da ga s prilogo tega pl*"1/ zopet terjaniu! Pismo s kuverto prilagamo VSEM brez razlike, saj -'l' nemogoče izbirati med naročniki samo neplačane. Morda se bo le & poslužil o&vdca in kuverte še pred koncem leta za kak prostovoM* dar našim nabirkam, četudi je naročnino že poravnal. Rad bi se za konec oprostil vsem, ki so zadnji čas poslali na*®^ nino ali darove za razne naše nabirke, pa niso dobili osebnega P>s01^ nega odgovora. Prenos uredništva in uprave ter začetek izdajanja v Melbournu je povzročil, da v delu še nismo na tekočem. Upravnik Iz Argentine je končno dospel ZBORNIK in nas — kot še nikoli dosej — ni razočaral. Vsebina je bogata in bo zadovoljila vsakega izseljenca-inteligenta. Cena knjige je štiri dolarje. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnijh let. Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. Pri upravi “Misli” lahko dobite tudi druge slovenske knjige. Nekaj jih tu priporočamo: SKORAJ PETDESET LET V MISIJONIH — Spomini slovenske misijonarke m. Ksaverije Pirc z mnogimi slikami. Cena dva dolarja. FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisala Jaklič-Solar. Cena en dolar. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en ^ in pol. SPOMINI MLADOSTI — Stare in nove pesrni )£ zbrala Gizella Hozian. Cena en dolar. HUDA PRAVDA — povest iz dni slovenske J*" volucije spisal Lojze Ilija. Cena tri (vezana kuj'®3 štiri) dolarje. MEDITACIJE — Pesniška zbirka Franca Šoti? Cena en dolar. t Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izda)8 SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepis^ povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikah Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakem avstf®1 skemu prijatelju. Cena en dolar. ^^XXL__________APRIL, 1972______ŠTEVILKA 4 MESEC DVEH JUBILEJEV kve KRSTNEM KAMNU Marijine božjepotne cer-ja: ,n‘* Dobrovi pri Ljubljani je v pomladnem dnevu fr;)li Trnovčev novorojenček. Krstili so ga za nik CE*a’ V krstno knjigo pa je ob tem imenu duhov-je priimek: AMBROŽIČ. In datum rojstva i* ^pRILA 1892. Ta Trnovcev France je 191 j e^ega fantiča postal ljubljanski študent, leta N*RDPa frančiškanski novinec z imenom: brat BER-l, .p’ Leto poskušnje je srečno dovršil in se ditj ^ 1912 z redovnimi obljubami zavezal sle-ninBS'etemu Frančišku v pokorščini, brez osebne last-v čistosti . . . nici s-’ ° na^em o. Bernardu Ambrožiču gre! Še let- V letos °gleite’ pa boste videli, da je vredno pisati. leja. °Snjem aprilu slavi zaslužni mož kar DVA jubi-**stdeSV°^° oscrndesetletnico >n pa demantni jubilej — ju prJt,efnico redovnih obljub. Med nami v Sydnsyu vo ju .nU)e> res po prestani težki operaciji, a častitljiva hvala Bogu — dočakal in prav je, da se ga nik * e*° spomnimo v “Mislih”. Ko bi naš mesečino Sarn. urejeval, bi ne imeli te prilike, saj bi ver- K0 SV°ia jubileja komaj omenil. varo SEri1 ®a pred odhodom v bolnišnico hotel s pre-^'°Sraf ■lprav't' t*° tega, da bi napisal svojo avto-pej^0’ se je mož šaljivo izmuznil: “Za Baraga taj eset let zbirajo in še niso vsega zbrali — pa !~!jel nekaj urah kaj poštenega zberem o sebi. . tuiju ‘e le in nas vse, če se izrazim po Pepetu Me-SiCe7-V kozj* rog. P'Sal v J,e °' Bernard o sebi v teku let marsikaj nadeli uj- lterarni obliki, veliko zanimivosti smo zve-d0v»nia. A8rede tudi iz njegovega šaljivega pripovednika VSE t0 so drobci, raznobarvni kamenčki s'ike nam^0'8^ ^‘vljcnja- Veliko povedo, celotne ne dajo, če niso zbrani in urejeni. Prekisli . ’ APr‘l, 1972 obširna in prebogata je njegova vsebina v sto in sto odtenkih izrabljanja od Boga podarjenih talentov v delu za duše, v delu za narod, zlasti izseljenski. P. Bernard je mož 'velikega formata in širokih razgledov, da malo takih med Slovenci. Dasi ne nosi častnih naslovov in ni prejel v življenju odlikovanj, ne cerkvenih ne narodnih, je oral globoke brazde: kot vnet in zgleden duhovnik, kot idealen pobudnik in organizator, kot odličen kulturni delavec, ki mu tudi pero izredno lepo teče. Bil je vedno in je še kljub osmim križem izredno bistrega duha, ki zna vsako besedo, naj bo izgovorjeno ali pisano, naj bo resno ali šaljivo, postaviti in pribiti na pravo mesto. Vse svoje življenje je bil naš jubilant dosleden v vsem, vztrajen do skrajnosti, zavzet za vsako dobro stvar, če je bil le prepričan, da bo tudi uspela. Mož trdnih krščanskih načel ni nikdar popuščal: ne proti sebi samemu, ne proti komur koli. Kompromisov nikoli ni poznal, morda prav zato doživel marsikatero razočaranje in krivico, pa znal vse tudi mirno prenesti. Kar sem napisal v prejšnji številki ob sprejemu uredništva, danes lahko znova pribijem: Trst, ki ga veter maje, p. Bernard nikdar ni bil. “Zamera gor’, zamera dol’ . . je velikokrat rekel v življenju in danes mu verjetno zato ni prav nič žal. Prepričan sem, da ga — četudi brez zunanjega priznanja — prav zato spoštujejo tudi tisti, ki jih je ob kaki priliki pošteno okrecnil z besedo ali peresom, če je šlo za pravdo. In za pravdo je šlo večkrat v dolgem patrovem življenju. Kljub vsej resnosti življenjskih borb, katerim je izpostavljen sleherni javni delavec, in kljub zagrizenosti v nenehno delo za vero in narod, pa je znal p. Bernard ohraniti pravo frančiškansko preprostost in vedrost, ki jo mora vsakdo v njegovi bližini samo občudovati. Prav to daje vsemu njegovemu življenjskemu programu poseben pečat, ki se skriti ne more. Prav to mu je dajalo menda vsa dolga leta toliko zagona, da je zmogel kljub letcm do zadnjega vršiti svojo nalogo, ki ji marsikdo mladih ne bi bil kos. Prepričan sem, da ga tudi zadnja bolezen in operacijski nož nista spravila ob dobro voljo, četudi se je obenem — pripravljen na vse — vdano izročil božjim načrtom. Ob neki priliki se je šalil, da je prvih trideset let žrtvoval rojstni domovini, drugih trideset let Slovencem v Ameriki, zadnjih trideset let pa je namenil ro- jakom v Avstraliji ... — Samo Bog daj, da bi *** še dolgo vrsto let živel in ustvarjal med nam' izpolnil svojo obljubo, izgovorjeno v šali. Cie jubilant! Ob obeh jubilejih se Vas spominj3 vso hvaležnostjo avstralska Slovenija. Prepričan ^ da se nam z veseljem pridružuje tudi ameriška venija in kanadska in argentinska — vsa številp' slovenska družina raztresena po zemeljski obli tudi v domovini kljub dolgim desetletjem odsotn0*' gctcvo niste pozabljeni pri mnogih, ki znajo ce®' Vaše neizmerljivo delo na treh kontinentih. Zato r kar v imenu nas vseh: ŠE NA MNOGA, MNO^' LETA! BOG DAJ ZDRAVJE! KRSTNA CERKEV P. BERNARDA — DOBROVA PRI LJUBLJANI DARITEV Daritev bodi ti življenje celo: Oltar najlepši je — srca oltar, Ljubezen sveta v njem — nebeški žar, Gospodu žrtva — vsako dobro delo. O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo, Enako kresu vedno ti plamtelo, Bogu in domu žgalo vreden dar! Odločno odpovej se svoji sreči, Goreče išči drugim jo doseči, Živeti vrli mož ne sme za se. Iz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v oku sije, In tuja solza mu meči srce! SIMON GREGORČIČ ŽIVLJENJSKA POT NAŠEGA JUBILANTA . . . Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! . . Simon Gregorčič 2oP’ BERnard AMBROŽIČ, O.F.M., je bil rojen *olo T V892 na Dobrovi pri Ljubljani. Ljudsko V t-jub] 0,)iSk0Val v rojs*nenl kraju, gimnazijo začel l9ji) .Jan,» po vstopu v frančiškanski red (1. aprila K°S(an'n Prestanern letu poskušnje pa jo dokončal na ttiliu jV'c' Pr' Gorici. Bogoslovje je študiral v Kam-l9xg >°Wjani in Mariboru, kjer je bil 22. junija tchet ^°SV(^'en v duhovnika. Nato je bil najprej ka-'jan< je bil zelo aktiven v katoliških mladin-dinski ,8ani2adiah. Ustanovil in urejeval je tudi mla-lst “ORLIČ” in dekliški mesečnik “VIGRED”, je | V ^am 1925 privatna frančiškanska gimnazija fisUrska u izgubila pravico javnosti ter njegova pro-jyvil sl**žba ni bila več potrebna, se je najprej **ilo pa kriške misijone, končno pa sprejel pova-*cr r' Hugona Brena in p. Kazimirja Zakrajška C°v je ' Kot misijonar slovenskih izseljen- tu||roP0,0val Ameriko po dolgem in počez, med \T.nin0^0 P'sa* 'n urejeval verski mesečnik l eil jc ^RlA" in njegov istoimenski KOLEDAR, ^lova, rantiškansko redovno mladino v Lemontu, S'0ytDsko,a razn'*1 sI°venskih župnijah ter ustanovil • SCs,°Ven i/ar° Sv' ',aneza V*aneya v Detroitu. Ob ^ila ^ Cm ^at°l>škem shodu leta 1929 v Lemontu *'e*a, s *.'a “jegovo pobudo ustanovljena Baragova škofi • an^a 11 ra fin a vseameriška ustanova marquett-t'1 redovC- *a Bara8°vo beatifikacijo. V Lemontu je ^Oiiškano' Pre<*s*°jn'k ali komisar vseh slovenskih ta*žive| J*' v ZDA. Pred drugo svetovno vojno je ^di, u • dušno pastirstvo med Slovenci v Ka- K,iSli> An ■, Pr‘l, 1972 Med drugo svetovno vojno je bil gonilna sila za zbiranje pomoči potrebnim v domovini, po vojni pa za slovenske protikomunistične begunce, ki so v tisočih zapuščali usužnjeno domovino. Bil je soustnovi-telj Lige slovenskih katoliških Amerikancev ter desetletje posvetil tajniškemu delu. Tisočem naših brezdomcev je pomagal stopiti na ameriška tla. Po tridesetletnem neumornem delu med Slovenci v ZDA in Kanadi je p. Bernard v avgustu 1955. odšel v Avstralijo, ki je nekaj prej odprla vrata beguncem, izseljenskih duhovnikov pa ni imela dovolj. Takrat so v ZDA bili nekateri mnenja, “da so sc mu kolesca začela vrteti narobe, ko se na stara leta odpravlja čez Pacifik”, kot jc sam pisal v Ave Marijo. Z vso izkušenostjo dolgoletnega izseljenskega duhovnika se je kljub starosti lotil dušnega pastirstva med avstralskimi Slovenci v Sydneyu in obiskoval tudi druge naselbine. Takoj ob prihodu je prevzel uredništvo glasila “Misli” in ga z vso ljubeznijo vzorno urejeval preko šestnajst let. Vsa ta leta je mnogo pisal in sodeloval tudi pri drugih izseljenskih listih, zlasti argentinskih. Koliko dobrega je v teh letih storil izseljencem v svoji duhovniški službi, ve samo Bog in je zapisano v knjigi življenja. Naš jubilant je starosta, najstarejši član slovenske frančiškanske provincije. Obenem je tudi najstarejši med vsemi frančiškani, ki delujejo po Peti celini. PISATELJ TREH DOMOVIN A(f Prof. Martin Jcvnikar je v tržaški MLADIKI objavil svojo študijo “Sodobna venska zamejska literatura”. V drugi številki lanskega letnika je obdelal tudi liteM delo našega jubilanta p. Bernarda, v glavnem dve njegovi povesti in njegovo zb'r črtic. Tu bomo izpustili življenjepis, ki je po istem viru na drugem mestu te štc»'» v ostalem pa pustimo z malenkostnimi spremembami in dodatkom prof. Jevnik8™ besedo o p. Bernardu kot pisatelju. P. BERNARD AMBROŽIČ se je kot pisatelj in publicist uveljavljal že v domovini, pred odhodom v Ameriko. Pod psevdonimom Brat Nardžič je pisal članke in črtice v Orliča (glasilo orličev, mladcev, gojenk in mladenk) ter Vigred (dekliški mesečnik). Oba lista je tudi sam ustanovil. V ZDA je nadaljeval publicistično in pisateljsko delo v slovenskih izseljenskih listih. Zlasti je pisal in urejal verski mesečnik Ave Maria in njegov istoimenski koledar. V Avstraliji piše v Misli, v kateri je kot Brat Nardžič objavil svoje orlovske spomine. Kot urednik Misli je dosegel, da se je osmi letnik pojavil v obliki revije in tak je še danes. Misli so po urednikovem trudu verna kronika življenja Slovencev v Avstraliji, prinašajo pa tudi verske članke, pesmi, črtice, povesti itd. Vanje pišejo tamkajšnji izseljenski duhovniki in laiki, sodelavci pa so raztreseni po vseh celinah. Vsako leto prispeva p. Bernard po eno črtico v argentinski Zbornik Svobodne Slovenije. P. Ambrožič je po vojni izdal pri Celovški Mohorjevi družbi dve leposlovni knjigi. Prva je zgodovinska povest Tonče s Sloma (Celovec 1954), druga Domislice, iskre za materinski dan in izbrane črtice. (Celovec 1955). Tonče s Sloma je zgodovinska povest o škofu Antonu Martinu Slomšku, in sicer od dijaških let do nove maše. V njej se je zvesto držal zgodovinskih dejstev, spretno pa jih je povezal s svojo domišljijo, “da se povest zdi verjetna in da vse opisuje tako, kot se je takrat moglo zgoditi čeprav se morda ni tako,” kot pravi sam v Pisateljevi zaključni besedi. Zaveda se, da bo ta ali oni “morda rekel, da povest nekako preveč dolgočasno poteka, da ni v njej nič posebno napetega in da vse teče tako mimo kot potok v lepem vremenu mimo njiv in travnikov”. Odgovarja pa, da o Slomškovih mladih letih “skoraj ne morem povedati veliko razburljivega. Na zunaj je povest res brez vsake napetosti, na znotraj pa tudi brez tega ni, če hočete zraven rabiti tudi svojo domišljijo”. Povest spada med dobre ljudske knjige, ker je pisatelj oživil razmere, kraje in esebe, ki v njej nastopajo. Slomška, ki je bil že kot otrok nenavadno zrel in duhovno globok, ni idealiziral, ampak ga je pustil takega, kot je bil: dober, pobožen, navezan na mater, silno delaven in zaveden Slovenec. Pred brav- cem Slomšek živi in to je morda največji uspeh ge. Poleg njega pa izstopa kaplan Prašnikar, ki fantu pomagal do cilja, ob njem, prof. Zupančič vsi na Slomu: oče Marko, bratje in sestre. Mn0-, žalostnega je bilo v tistih letih, pisatelj pa je sPtt ^ poiskal tudi vesele trenutke, ki jih tudi ni manjk3 Domislice so knjiga 27 črtic, ki jih je pisatelj Pj občil v frančiškanskem mesečniku Ave Marij* , istoimenskem koledarju od 1930 do 1941. V obuja spomine na svoja mlada leta v domovini , si je še kot otrok želel pipec, segajo pa do “ ( svetovne vojne in nemškega izseljavanja SlovenccV, Srbijo. Kaka polovica obravnava slovensko ^ m v Ameriki. Jedro je navadno zanimiv človek ali godek, ob katerem naslika kos življenja. Pripov'e vanje je pogosto šaljivo, ker ima avtor smisel humor. Podobno so črtice, ki jih priobčuje v Zboru' Svob Slovenije in jih zajema iz domovine, Z^ Avstralije. Najrajši opisuje vesele strani življenj® s tem dokazuje, da je spreten humorist. O1'' Daljše delo iz avstralskega življenja je Izidor robnik in njegova naloga. Povest begunca. (Ave ria, januar 1968 - julij 1969). V njem opisuje Izi^°f Obrobnika iz Apaške doline, ki je študiral, a je ^ ral zapustiti šole in oditi z Nemci za dve leti na sko bojišče. Vrnil se je duševno načet. Da bi ga « nik dvignil, mu je rekel, da mu je Bog namenil F sebno nalogo. In da bi poiskal to nalogo, je p° nil v Avstrijo, od tod po v Avstralijo. Mati j® P^j telju sporočila, kako je z Izidorjem, in ga prosil®’ , poskrbi zanj. Res ga je našel in spremljal nje? | življenje v Avstraliji: delal je pridno, toda ^ so ga morali sprejeti v umobolnico, kjer so ga p-čno pozdravili, našel pa je tudi svojo nalog®1 sedmih letih bivanja v Avstraliji se je poročil z ^ zakonsko materjo in postal njenemu sinu pravi Pisatelj pripoveduje moderno, poslužuje se P in poseganja nazaj, tako da je povest sveža 10 , nimiva, lepo prikazuje fantovo zmedeno notranjo*1, njem pa tudi življenje Slovencev v Avstraliji. P. Bernard Ambrožič je edini slovenski P1 *lt>‘ ki zajema snov iz treh domovin: iz Slovenije, • l9t: rilie in a ima Avstralije. Ni sicer poklicni pisatelj, da pa <^0 nadarjenost, ni mogoče dvomiti. To je nin, ' s*cvilnih primerkih, ki so napisani z resnič-da pij™CtniŠkinl naydihom. Zavedati pa se moramo, 2at0 Za izselience- ki so v večini preprosti ljudje, se niora ozirati tudi na njihov okus. IeVnikan*ova opomba: Po vsej verjetnosti prof. M. še en^r n' *mel pri roki vseh virov, ker je izpustil nik ^ Večjih literarnih del p. Bernarda. Kot ured-°dhod 6 Marije v ZDA sem ga tik pred njegovim Obljubi]11 V '^vstra*'j° naprosil za kako daljšo povest, jetn, m' j° )e Po1 za šalo pol zares pod pogo- V neka'3 Pr'^em za v deželo kengurujev”. Že del ro[.J tednih mi je prinesel v uredništvo dobršen strdjo °Plsa> iz San Francisca pred odhodom v Avle poslal drugi šop listov in če se prav spo- minjam, sem konec povesti prejel po obavljenih prvih poglavjih že iz Sydneya. Pod imenom “Pamet se je odprla” sem jo začel objavljati v mesečniku Ave Maria z januarsko številko 1956 in je izhajala do aprilske številke 1958. Bravci so jo zelo hvaležno sprejeli. Pisatelj je v njej v svojem svežem in živahnem načinu pripovedovanja zbral vtise prvih let svojega življenja, dokler se mu ni “odprla pamet”. Ce Bog da, jo boste brali v Mislih prihodnje leto kot nadaljevalno povest. Brez doma pa bi bilo delo vredno ponovne obdelave in izdaje v knjižni obliki. Leto po odhodu p. Bernarda v Avstralijo sem izpolnil pogoj, pod katerim mi je pisatelj povest pi- sal: prišel sem za njim na Peto celino. Pa takrat menda niti on niti jaz nisva sanjala, da bom za njegovo osemdesetletnico sedel na njegovom uredniškem stolčku ter pisal te vrstice . . . Misijonski korak Sydneya £U(j e**}_°uroski klic “na korajžo” Sydneyu je za a hitro dobil odmev — šc predno je marčna ne,V'ka “Misli” sploh dospela tja. Žal je syd-^ s 1 odmev prišel prepozno, da bi ga objavili v Prejšnji številki. Takole sc glasi: Pr‘sPe* 'z Pariza v Togo p. Ev-tliak0rn '?! 0 F-M., da bi tam skupaj s p. Hugom Delč-p gv evangelij. ^eWai ^en rojen na Štajerskem v večji družini. ({r&HČi§k )e,V.Liubliar|i na ^ar' Marijinega oznanjenja je neT'- 'n na Viču. Pred odhodom v misijone a§ki • • ^ s^užboval v Dobovi — na slovensko- as^cets'c*' d° skrajnosti požrtvovalen pot v .. Parizu se je šest mesecev pripravljal na Ciniki t1S']0ne- Ko je prišel v Afriko, so ga pred-iC kil ta3-°J Pos,ali na postojanko p. Hugona, ker 1,6 ^oleznj76 nekai mesecev v bolnišnici zaradi žolč- „ ^ržava t J|e)skeni .0eo J'e sorazmerno majhna. Leži ob Gvi-\0rrie) na'* 1VU *n mS'*' na ^ano na zapadu, na Da-is'jon v ^zh°du, na severu pa na Gornjo Volto. °gu je eden najtežjih zaradi vročega, so- V An APnl, 1972 parnega podnebja, kjer so doma vse vrste mrzlice. Medtem ko n.pr. Etiopija, Zambija in Kenija, deloma tudi Kongo, ležijo na visokih planotah, so večinoma vse zapadnoafriške države nižinske. V Etiopiji pravijo, da se obalni pas ob Gvinejskem zalivu imenuje “white man’s cemetery” — pokopališče belcev. Ta misijon si je za p. Hugonom izbral naš novi slovenski misijonar. Prav in primemo bi bilo, da Syd-ney z okolico podpre p. Evgena s “posinovljenjem”, kot so Melbournčani sprejeli p. Hugona. Dajmo moralno in materialno oporo novemu pionirju Kristusovega evangelija, ki je stopil na eno najtežjih postojank. Vsaka žrtev za misijonarja bo tudi nam v duhovno korist. — Angela Lilija in Ing. Ivan Žigon. ‘izpod sydneyskih stolpov” ima pa že tudi odmev na klic naše “korajže”. Ta pa je prehitel gornje vabilo sydneyskim Slovencem. Misijonar p. Evgen bo za to sydneysko misijonsko gorečnost gotovo hvaležen. Naj se v njegovem iinenu zahvalim vsem. — Urednik. Xako \t v Ameriki? (Ena črtic iz knjige “DOMISLICE”) P. BERNARD Kje je vasica Obrobek, seveda ne veste. Na pripravni vzpetini stoji in gleda okoli po gričih, večjih in manjših. Bolj zadaj je tudi kakšen hrib. Niže doli je pa nekaj dolin, ki se dajo lepo videti, če stopiš tja na ogel te ali one hiše. Posebnost je studenec dve minuti od vasi, žuboreč in dromljajoč. Speljali so ga v žlebek in postavili korito, da vsa voda ne odteče prehitro v dolino. Tam sem se ustavil takrat. Celo usedel sem se na kamen in slikal. Nisem imel pred seboj papirja, še manj pa mogoče fotografski aparat. Saj slika je že bila, samo v spomin sem si jo želel vtisniti za zmerom. Iz vasice je prišlo dekle s škafom. Zajela bo vode. Nič se me ni bala, kar po domače je rekla: “A, vi ste pa tisti Amerikanec!” Nisem pokimal. Najrajši bi videl, da bi si hitro napolnila škaf in ga odnesla. Ostal bi sam in počasi ter zbrano razmislil, če sem res Amerikanec. Posebno trdno nisem bil o stvari nikoli prepričan, najmanj pa v takemle hipu, ko sedim ob studencu pri vasici Obrobek in slikam. Slikam tako, kot sem že rekel. “Nikoli še nisem govorila z Ameri kancem”. Kaj vem, zakaj mi je bilo tako nerodno. Ne vprašajte, kako mi je bilo. Ne bi znal povedati. Moram še tega dekliča naslikati, sem si rekel na tihem. Pogledal sem jo in oči so se nama srečale. “Kako je pravzaprav v Ameriki?” Kaj naj odgovorim? In škaf bo skoraj poln, pa ga bo odnesla. Koliko časa mi bo dano? Gledal sam dekliča pred sabo in začel: “Kako je v Ameriki pravzaprav? Kolikor sem jaz Amerike videl, je tam takole: Dekliči, ki imajo tvojih šestnajst let, ne hodijo s škafom po vodo. Te sreče tam ni. Morda je bila nekoč, pa so ljudje vse studence razdrli, ko so si postavljali ogromna mesta. Seveda tudi žlebek ni potreben in korito še manj. Umazana voda stoji, kjer bi človek rad videl žuboreč studenček. Zato torej ameriške deklice ne hodijo na studenček po vodo. Imajo pipe napeljane v kuhinjo in jo kar tam nalove v različne posode. Zato je v Ameriki dolgčas. Ker studencev ni in si deklice kar v kuhinji nalijejo vode, ne gre, da bi hodile bose iz hiše. Noge so jim kar naprej stisnjene v fine Solne. In čudno visoke pete imajo tisti šolni, da mora biti prav nerodno stopati v njih. . • hO" Tudi te sreče nimajo ameriška dekleta, da bi ^ dile okoli v takih kmečkih oblekah, kot si ti zdaj*e studencu prišla. Še predpasnikov nimajo, kar ^ po gosposko so oblečene vse dni v tednu. v kuhinji kdaj nadenejo predpasnik, pa če pride ^ človek, ga takoj vržejo v kraj. Tudi tako lepe jim ne padajo po hrbtih. Lase si režejo, kar pa 0 ^ ne, jim kar tako opleta okoli glave. Lica so jin1 . tako rdeča kot tvoja, tudi ustnice so jim rde£e> ^ ne kot češnja in nagelj, ampak tako kot pirhi za ._ liko noč. Po navadi pa še desetkrat bolj. Sirote majo sonca, da bi jim poljubljalo lice, zato jih * čijo s kupljeno mažo. Pa ustnice tudi. Še nohte. y sebe ne vidijo gričev in hribov, dolin tudi ne ^ * samo hiše ob hišah. Nekatere so višje kot onile tam v ozadju . . ” Šele zdaj sem opazil, da je bil dekličin obraz ^ makov cvet. Pa mi ni bilo na tem, da bi ji p°ve kako lepa je. Umolknil pa sem. “Kako se pa pravzaprav v Ameriki živi?” Odkašljal sem se in pomislil. Kako naj povem- ^ "Živi se nekako. Nekateri pravijo, da se jak° ^ bro živi. Če misliš iti v Ameriko, zakleni Boga * boko v srce, potem se bo že živelo. Če ne bo zaklenjen, ga lahko izgubiš ali ti ga kdo ukrade ■ Pogledala je v tla in videl sam, da jo je moj 00 u vor močno iznenadil. Pa je zapazila, da je škof P in da že teče čez rob. “Moram iti”, je rekla. * Enajst let pozneje je stala pred menoj v nevV^l kem pristanu — kot mati begunske družine- ^ je imel opravka s carino. Ob njej sta se stiskala drobna dečka, še drobnejšo deklico je držala v ročju. Spoznala me je. Tudi jaz sem se spomnil- . pili smo k lini in gledali v mesto. Samo košce je bilo pred nami. Tel') (Ilustr. Dragica « čudno je v Ameriki", je rekla. se drugače kot na Obrobku, kajne?” bre ar(*e'a je kot takrat ob studencu. Oba sva vedela e* besede, da v mislih stojiva tam daleč in sva kot e, enaJstimi leti. Takratne besede so bile spet žive ^ nama, pa so vendar tako čudno molčale. Oči “t,6 oros'le 'n Je bridko izdavila: a je tudi na Obrobku zdaj vse drugače . . .” 'e nisem rekel. Bilo mi je neznansko nerodno. °z je opravil na carini in vse drugo, pa sem jih Sp*mil na vlak. bogom in na svidenje!” A1‘ res še kdaj . . ? iskal. , dan je naneslo, po petih letih, da sem jih ob-var ' deček je odprl in povedal, da je ata v to-P;1' rnama pride vsak hip. al sem in z otroki smo postali prijatelji, kot pl, 1972 Motiv iz starega dela naše bele Ljubljane Pa še enkrat o obisku rodne grude Predsednik Slovenske izseljenske matice, g. Drago Seliger, ki je s tremi ostalimi delegati spremljal ansambel Lojzeta Slaka po Avstraliji, mi je pred odhodom iz Sydneya preko g. J. Ču-ješa poslal pismo. V njem omenja, da je z zanimanjem prebral v “Mislih” članek melbournskega Janeza o obisku Slakovega ansambla. Rad pa bi ga z nekaj besedami dopolnil, “ker mu očitno botrujeta nevednost ali premajhna poučenost,” kot pravi. Gre namreč za Janezove besede: . . Če sem prav poučen in če smem biti odkrit, saj smo v svobodni demokratični deželi, se mi zdi skoraj krivično, da nas delegacija Matice — kar štiričlanska — obiskuje na račun “Slakov”. Njeni potni stroški bi morali biti kriti iz državnih virov, če je Matici kot državni ustanovi res toliko na tem, da nas po petindvajsetih letih skuša najti . . G. Seliger pravi najprej o Matici: “Najprej Želim povedati, da Slovenska izseljenska matica ni niti državna niti pridobitna ustanova. Ustanovljena je bila pred 21 leti na pobudo kulturnih delavcev v domovini in slovenskih izseljencev v Evropi in Ameriki. Naložila si je nalogo, da povezuje rojake v tujini z domovino na narodnostni in kulturni osnovi. To svoje poslanstvo uspešno opravlja od ustanovitve, za kar so ji ob dvajsetletnici dali vse priznanje slovenski izseljenici po vsem svetu”. O Janezovi omembi obiska Matice “na račun Slakov” pa piše g. predsednik: “Minilo je več kot pol leta, ko so bila vsa slovenska društva v Avstraliji in nekaj kasneje Zveza slovenskih društev v Canberri obveščena, da gostovanje “Trio Lojze Slak”, “Fantje s Praprotnega” in ga. Jana Osojnik stane 22.000 dolarjev. V tej vsoti so temeljni izdatki, honorarji izvajalcem programa, potni stroški iz domovine v Avstralijo in nazaj ter nekaj manjši del stroški priprave za gostovanje. Torej gre za stroške “Slakov”, kot jim kratko pravite, ne pa za delegacijo Matice, kot nekateri iz nevednosti ali morda drugih razlogov oznanjajo . . G. Seliger dalje poudarja, da je Matica Pre' vzela celotno denarno tveganje gostovanja, a 10 je omenil tudi Janez v svojem članku. Biti urednik, je včasih res težka zadeva. Bernard se mi gotovo smeje v brk, češ “le dela maturo”! ..) Če bi nesrečni Janez PlS<1 članek zlonamerno, bi ga verjetno pravočasn° zasačil in članka sploh ne objavil. Ker sem k° urednik še danes uverjen, da je pisal odkrito 1,1 .? prepričanostjo resnice, mu zameriti ne sntf'11 Takole sem iztuhtal: pismo sem mu dal t>ra,i Naj on sam, zaradi katerega se brez moje vo¥ ta drugi članek kuha, odgovori na obe kočiji1 zadevi. Morda bo s tem rešena urednikova 8^ va . . . Melbournski Janez mi je po nekaj dneh ,, . to je doma prav toliko kot “državna”. Kult^1* delavci, ki so jo pred leti ustanavljali, bi mogli ničesar brez režima, zarculi katerega s',u danes v tisočih po svetu. Ne bom trdil, a & verjetno so bili sami njegovi aktivni člani. ko svojega glasila so na bogatem papirju 1,1 krasnimi slikami opremljenimi članki slepili s,l> rim izseljencem oči in hvalili razmere doma Pf0 tista leta, ko smo mi v tisočih izgubljali sy' premoženje, sedeli po zaporih, bežali preko mit, ali pa že gnili po begunskih kampih — k° f bil vsakdo izmed nas raje na domačih tteh , pravi svobodi. Glasilo Matice nas je razgl& za izdajalce-begunce, še besede ‘izseljenec’ 1,(11 ni privoščilo, dokler se ni začel državni l°v devize . . Ljudska oblast, ljudska last, ljua Matica . . . Vse je tam ljudsko, narodno, ^ da ima ljudstvo, narod pri tem kaj malo bese VQ‘ Koristi pa samo toliko, v kolikor obenem 1° , ft P* risti tudi državi . . . (Ljubljanski “Pavliho $1' Misli, Apni. J ,0^e verjetno objavil in še kaj zabelil zraven. 1 n,i pa najbrž ne boste!) A temu, koliko je Matica res zgolj zasebna turna ustanova, naj še to dodam, da bi se 0rSani avstralske vladne policije kaj malo za-nirnaji Za obisk ustanove, ki bi ne bila do skraj-Povezana s kako tujo — v našem primeru °^Unistično — vlado. Kako je bilo v našem Ca!u in koliko napetosti je bilo po našili dru-l ih °b drugače tako zaželjenem obisku Sla-0v> Pa veste sami . . . cudno se mi zdi tudi to, da je Matica kot 1 narodna ustanova za povezavo rojakov v tak' ^ nar°dnos,n' 'n kulturni osnovi vsa leta ^ molčala o vsem izseljenskem delu, ki ni Po okusu ene in edine stranke doma. N.pr. * o velikem kulturnem delu slovenskih iz-def'1061’ V Argentini. In kakšna monumentalna „ . . vdajajo tam na polju knjige ali pa prika-10 na slovenskih odrih, veste sami. G- Seliger je osebno simpatičen mož in sem Sejlly Omenjal nekaj besed. Je pa poleg pred->ka Matice tudi parlamentarec. Takim viso-Pi'ev ^?Spo<^om ‘z Jugoslavije pa žal ne zaupam l ec '— od tistega mitinga nekje na Dolenjskem dalje ne, ko sem prvikrat slišal govor u in groženj nekega ljudskega ‘parlamen-Ca Preplašenemu ljudstvu ...” ®stalo sem izpustil, pa naj mi Janez zameri tan ali delu: "Če °Sr0i s,ak, društva ni dosti vedel in verjetno še danes ne ve za njegovo vsebino. Če sem v tem nenamerno pogrešil, sem zaradi desetine dejstev in izjav ti-tih, ki bi po vsej pravici kot organizatorji morali jasno vedeti kaj in kako. Ker smo že pri financah obiska, naj omenim še to: enemu izmed Slakov sem se potožil, da so njihovi magnetofonski traki v domovini in tudi v melbournski trgovini znatno cenejši kot pa pri vratih v dvorano. Odgovor se je glasil, da ansambel nima ničesar pri tej prodaji, ker je izključno v rokah Matice . . Tako naš Melbournski Janez. Mislim, da je enkrat za vselej dovolj tega. Videli in slišali smo Slake in lepo je bilo. Kdor je želel, je lahko govoril tudi z zastopniki Matice. Zdaj je ansambel že doma, z njimi tudi delegacija Matice, mi pa spet v svojem vsakdanjem delu za našo izseljensko družino po širni Avstraliji. Tudi naše melbournsko Slovensko društvo se je po več kot enomesečnem mrzličnem organiziranju nastopov in sporeda med njimi pošteno oddahnilo. Za odbornike niso bili ti tedni nikak piknik. Upam, da so ohranili dovolj moči za nadaljne kulturno in družabno delo med nami. >ie- Dodal bi še Janezove vrstice k drugemu sem bil res napak poučen in v zame mni vsoti 22.000 dolarjev gre le za stroške . °v. sem samo zadovoljen in rad vzamem tnislj° nazai' Čudim pa se, da je tako menda seru VSa^ odbornik našega društva, s katerim sUk v dneh obiska govoril. Več kot enkrat sem bili tretjina stroškov manj, če bi iz ^. a*i sami. Morda je prišel ta nesporazum tuj ■IStVa’ da je Matica sama poudarjala, da po- . Vsi skupno kot ena skupina. In v kolikor Ig t S/a/c so društva plačevala iz vstopnin ne nastopov prenočnine in ostalo za VSE, e Slake, čudno, da so bila društva tako malo tekoč Tud?dn,'e8a zavita v nekak skrivnostni molk. d0 __ Cew o celi zadevi, ki, se mi zdi, je bila ° Slakovem kontraktu z Matico nihče od P. BAZILIJ SPET TIPKA 6. aprila 1972 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Slan Zcinljak O.F.M. Baraga House — 19 A'Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 0 Ker že praznujemo mesec dveh jubilejev bivšega urednika p. Bernarda, naj za to številko vsaj na sliki skoči tudi v tipkarijo. Takole se mu gode zdaj, ko je oddal uredništvo “Misli”. No, saj mu privoščimo počitek, četudi obenem upamo, da nam bo še marsikaj napisal na svojo "kavs-mašino”. Katera slovenska družina v Sydneyu ga je takole pocertljala na gugalnici, vam pa ne vem povedati. Sliko sem “organiziral” za patrovim hrbtom — sam bi mi je verjetno ne dal. Patru jubilantu Melbourne in Adelaida še posebej čestitata k jubileju. Obe naselbini, dasi daleč od Syd-neya, ga poznata. V obeh mestih je pred leti vodil tridnevni misijon, v Melbourne je bil pa tudi slavnostni govornik pri odkritju Baragove sohe v juliju 1968. Saj je kot ustanovitelj Baragove zveze imel do tega vso pravico in nam je tudi imel kaj povedati. 0 Velika noč je minila in kar lepo smo jo praznovali. Obredov velikega tedna se je udeležilo veliko število rojakov. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno za sobotne obrede z mašo vigilije ter za nedeljsko deseto mašo na prostem pri votlini. Spovedi in obhajil je bilo precej, hvala Bogu. V tem se najbolj vidi, ali naša družina božjega ljudstva duhovno raste ali pada. 0 V okviru duhovne obnove kot priprave na EVHARISTIČNI KONGRES smo se udeležili mednarodne pobožnosti v cerkvi sv. Janeza Evangelista v East Melbourne. Ta večer so priredili Litvanci v petek 24. marca. V slovenskem jeziku smo vodili dve desetki rožnega venca. S p. Stankom tudi nadaljujeva tedensko mašo po slovenskih domovih. Pred veliko nočjo je bila maša še pri Adamičevih v Malvemu, pri Grlovih v Bulleenu, pri Iskrovih v East Keilorju in v Slomškovem domu pri naših sestrah v Kew. Družine, ki bi želele večerno mašo na domu, javite se! Naša Slomškova šola se pripravlja na mate- rinsko PROSLAVO, ki bo na prvo nedeljo v f0*' po deseti maši v dvorani pod cerkvijo. Vse mai irni** in seveda ostali bodo dobrodošli gostje. Ne poza' na to mladinsko prireditev, ki bo v veselje vsem bi'c 0 Še nekaj se nam obeta v maju: če se bo ja' dovclj slovenskih deklet, bi zanje naše sestre d»- 2l- nizirale dvodnevno DUHOVNO OBNOVO ali hovne vaje. Preživele bi soboto in nedeljo (20. in * maja) v Slomškovem domu. Zbrale bi se tam v I boto ob osmih, da bi ob pol devetih začele z i*1* I n F I in prvim govorom. Sestre bodo poskrbele za hrani' j prenočišče, s seboj bi prinesle vsaka po dve rjuh' brisačo. k' Ideja je lepa in vredna premisleka vseh družin«- J imajo doraščajoča dekleta (od petnajstega leta : Za vse informacije se obrnite na sestre (4 Camel~j Court. Kew, Vic. 3101, Telefon: 86 9874), ali se r j javite vsaj en teden pred duhovnimi vajami. 0 Drugih porok v naši cerkvi ne bom otnel*Lu i slovenski pa sta bili sledeči: 4. marca sta se P°T > f Dcnnis Arthur Villinger in Barbara Temar. Ženin | po rodu Avstralec, nevesta je iz Gomilic, župnija 1 nišče. — 18. marca sta pred oltar stopila Jože *°M,\ vršnik in Loreta Nikpalj. Ženin je iz Konjskega vf župnija Luče, nevesta je iz Zadra. Obema paroma naše čestitke! 0 Sledeče malčke je oblila krstna voda: j Josip, sinko Josipa Korparja in Veronike r. N°V j I East Kew, je bil krščen 26. februarja. — 12. n>*r | ’ V-II IN. w -.... r-- Simono, prvorojenko Draga Skrobarja in Metke r' slavi£. Bila je zelo pridna ob tem slovesnem trenutku K ............... ,e ^*1 krst Marjanne Nancv, nove članice družine Mar-a Lcpoglavca in Nevenke r. Kosanovič, Elwood. — 1 North Altone so 19. marca prinesli Kristino, ki je ^veselila družino Jožefa Iskra in Milene r. Iskra. — 6- marca je bil krščen Valentin, novi prirastek dru-'tle Valentina Lenka in Matilde r. Lavrič, Mulgra- 'e' " Na veliko soboto (1. aprila) smo pri obredih krsti,; Sin, | - ■ • • ------ Slavič. Bila pred vso zbrano množico. — Na velikonočno Nedeljo je h krstu prinesla iz St. Albansa družina Vana Rutarja in Jadranke r. Iskra. Seveda bo sinko °\r 'me P° °‘-etu; . Nismo še objavili krsta ki je bil v St. Albansu 30. 'anUarja: John Christopher Bvlsma in Zvonka Marija r Gerbec sta dobila hčerko, ki ji je ime Melanie Pru-*nce- — 19. februarja pa je bil krst v West Sun-s 'ne: Alfred Peter Sobczak in Majda r. Uršič bosta j\°iega prvorojenca klicala za Freda Petra. — V Ade-aidi ie bil krst 26. marca v kapelici slovenskega mi-na sv. Družine.David bo ime sinku Rudolfa Kranj-Ane r. Wujda, Alberton. Vsem staršem želimo obilo božjega blagoslova! No-lltl klanom Cerkve pa tudi! % Med nami v Melbournu je bil dva meseca č. ■ Albin Banko. Njegova župnija je Tar v Istri. Obisk mu omogočili njegovi bivši farani in mu tako pri-počitnice (rekel bi "working holidays”) med val° Stanoval je pri Markežičevih v Coburgu, obisko-svoje znance in napravil med njimi v teh tednih jg110?0 dobrega. Poslovil se je od nas 23. marca, da bil za veliko noč spet doma. — Hvala za prija-s n °bisk, dragi Albin! Upam, da ste odnesli lepe °mine na Avstralijo. , ® Večerna maša bo v ponedeljek prvega maja (Pfaznik sv. Jožefa Delavca), na prvi petek v maju os nia^a^ 'n na Vnebohod (četrtek 11. maja) ob pol Zve^er- Šmamično pobožnost bomo združili z Ijal'6 mašami, za čez teden pa jo sproti objav- MELBOURNSKI SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV bo priredil 13. maja 1972. VELIKO ZABAVO EXHIBlTION BUILDING (The Royal Ballroom) Nicholson Street, Carlton, Vic. ^va slovenska orkestra bosta igrala za mlade in stare. Ijudno vabimo vse, ki znajo biti dostojni v obleki in obnašanju. NAŠE NABIRKE DAROVI ZA SKLAD “MISLI": $10.- N. N. Vic.; $7.- Max Hartman, Jože Potočnik, Martin Berkopec; $6.- Franc Medvedec; $5.- Jože Sok, Rozalija Veenstra; $4.- Anton Bavdek, Julijana Pavličič, Anton Brne, Kristina Golob, Andrej Udovič; $3.- Jurij Tomažič, Anica Pegan, Roza Franco, Gvido Florenini, Franc Vravnik, Irena Grossmayr, Ana Kuri, Marija Birša, Franc Uršič, Jože Muc, Vinko Vitežnik, Marko Golar, Jože Svetec, Ivan Cvetko; $2.50 Franc Erpič, Metod Setnikar; 2.- Jože Kavaš, Stefan Boelckey, Ludvik Martin, Anton Iskra, Stane Furlan, Marija Tavčar, N. N. (Kew), Anica Sivec, Roman Zrim, Ivan Mlakar, Dr. Jožef Moger, Anton Žitnik, Slavko Fabian, Slavko Jernejčič, Marija Spi-lar, Anton Jesenko, Kristjan Tinta, Theresa Simon, Fanica Lasič, Jožef Kromar, Drago Grlj, Miro Colja, Franc Pongračič, Mario Saksida, Rado Škofič, Štefan Bele, Ivana Hudoklin, Anton Kosi, Dr. Ivan Mikula, Ivan Kavčič, Danilo Guštin, Marija Golc-man, Marija Laurenčič, Frančiška Stibilj, Miro Bole, Marija Bezjak, Bruno Zavnik, Ivan Horvat, Ludvik Tušek; $1.- Ignac Kalister, Jože Košorok, Franc Mramor, Karl Erznožnik, Ivanka Urbas, Branka Iskra, Jože Celhar, Stanko Zitterschlager, Mihael Žilavec, Jurij Bogdan, Ludvik Lumbar, Viljem Bauer, Ema Simčič, Mira Urbanč, Adam Klančič, Marjan Potočnik, Janez Albrecht, Rude Iskra, Janez Kampuš, Stojan Može, Franc Ban, Milka Tomažič, Jože Valenčič, Marta Jakša, Karolina Čargo, Jožef Šterbenc, Franc Bregantič, Anton Vouk, Herman Šarkan, Alojz Schiffler, Franc Počkaj, Emil Lozej, Alojz Pelko, Ida Zorich Justina Costa, Oto Zore, Ivan Štrucelj, Marija Lotrič, Janez Primožič, Silvester Pregelj, Peter Bizjan: $0.50 Frances Klun, Franc Janežič. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA — $5.- M. J. (Vic.), Jožef Šterbenc; $4.- Antonija Stojkovič; $3.-Štefan Boelckey, Ivan Mlakar; $2.- Frančiška Stibilj; $1.- Janez Primožič, Anica Klekar. P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA — $15 - Družina L. Martin; $10.- Jože Grilj; $5.- Družina D. Dodič (S.A.), Rado Škofič, N. N. (NSW), M. J. Jožef Šterbenc (S.A.); $3.50 Albina Konrad (NSW); $3.- Jože Slavec, Antonija Stojkovič; $2.50 Rikarda Koloini; 1,- Olga Kampuš, Vera Može, Jožef Kromar, Marta Jakša (S.A.), Anica Klekar (Qld.). P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA — $3.50 Albina Konrad. FRANČIŠKOVA MLADINA — $5,- Rado Škofič, Ivan Kavčič; $4.- Marija Zai; $3.- Anton Brne, N. N. (Kew); $1.- Olga Kampuš, Janez Primožič. ZA SLOMŠKOVO ZADEVO — $2,- Angela Ko stevc; $1.- Ivanka Urbas. ZAKAJ JE BILA POTREBNA "POPRAVA" KRSTNEGA OBREDA NOVI KRSTNI OBRED jc verjetno tudi med našimi ljudmi — vsaj vernimi — že prilično znan. Še vedno pa ga je treba razlagati in pojasnjevati, zakaj je do njega prišlo. Ali prejšnji res ni bil “dober”? En način presojanja prejšnjega in novega krstnega obreda je ta, da v slovenski literaturi beremo o navadah, ki so bile v zvezi s krsti. Vzemimo na primer v roko knjižico Manice Komancve iz leta 1928 z naslovom: “Na Gorenščem je fletno”. Poleg raznih drugih ljudskih šeg nam Manica pove tudi marsikaj o krstu: V hiši, kjer pričakujejo novorojenca, že vnaprej vse poskrbe, kar jc treba za krst. Pripravljeno je že takozvano "krstno oblačilce”, izgo- tovljeno iz bele tkanine in prepleteno s svilenimi trakovi modre ali rdeče barve. Tudi je treba pripraviti bel, z rdečim blagom podložen čipkast prt, s katerim na poti v cerkev krščcnca čez in čez pokrijejo. Ob gornjih stavkih se nam je ustaviti le pri omembi “krstnega oblačilca”. To oblačilce pozna tudi novi obred. Razliko je ta, da otrok ni v to haljico oblečen že na poti v cerkev, ampak mu ga izroči duhovnik obenem s prižgano svečo šele pri krstu. Manica piše dalje: Tudi botri so že par tednov prej naprošeni. Ta posel, ki velja za časten, opravijo navadno sosedje, ponajvečkrat mož in žena, ali pa tudi bližji sorodniki. V slučaju, da bi bil kdo prošen za botra, a bi se temu odrekel, si nakoplje hudo dosmrtno zamero ali celo sovraštvo. Botre pozna tudi novi obred. Sta še vedno lahko moški in ženska, nista pa več tako “važna” kot nekdaj. Po novem ne prineseta otroka v cerkev boter in botra, ampak oče in mati. Mati ga drži med krstom, skupno z očetom in botroma odgovarja na vsa duhovnikova vprašanja in daje obljube za versko vzgojo otroka. Botra nista več “glavna” pri krstu, sta le spremljevalca in pomočnika staršem. Še vedno je prav, da sta naprošena že vnaprej — o kakšni “dosmrtni zameri”, če kdo odkloni, pa ni niti častno niti krščansko govoriti. Res pa je, da tudi odklonitev botrstva ni ravno krepost. Čitajmo dalje: Ako otrok pri krstu joka, je dobro znam«11^' da bo zdrav, krepak, vesel in bo dolgo ži^’ Zato je umljivo, da botri kar nič ne skušaj0 tešiti malega kričača, češ: le cvili, le, sc boš P3 pozneje tem raje smejal. Seveda gornje besede niso vzete ne iz prejšnje?3 'n ne iz sedanjega krstnega cbreda, ampak iz ljudsk® (pesniške?) domišljije. Nič hudega! Vsakdo ve, ^ taka “vera” ni zares vera. Dajmo spet besedo Manici: Ko je cerkveni obred končan, krenejo botri ' bližnjo gostilno na “botrinjo” in pijo na °*r(l kovo zdravje. Ta navada je stara in splošn" ukoreninjena. Ko bi se na primer botri s ^ čenccm podali iz cerkve naravnost domov, bi * ljudskemu mnenju zdelo nekam čudno in bi kdo proti sosedu zašepetal: Kaj pa je to? * jim res tako slaba prede, da niti za botri")1’ nimajo? Iz gornjega grma pa moramo izvleči prav velik6-1* zajca. Le malo pomislimo: Po mnenju teh ljudi ie krst sam čisto privatna zadeva treh ljudi: duhovn^3 in obeh botrov. Nihče drug navadno ni prišel ZrJ ven, morda oče za spremstvo, mati gotovo ne. jetno je tudi le malokdo pomislil, kaj se je prav Prl krstu zgodilo. Ampak: botrinja — kje drugje bi isla' ^ ^ Poc* no^em’ sv°je debre volje in °bič ■ Za bumor pa le ni izgubil. Njegova pisma so tek j,1110. P°*na njemu lastnih dovtipov, da jih je uži-da na-at.' ‘n me vedno spravijo v dobro voljo. Upam, Vfstic^ ]ub'lant ne bo hud, če tu objavim njegove prve boin-y ’ ^ mi jih je poslal tretji dan po vrnitvi iz “V ? P°stelje: se v soboto strahopet, vrtopleš, tresorok, 8’ kožorez, praznočrev, pustoust, suhoslin, ^isli, A ’ Pril, 1972 bodo če tako pametne, so čisto zasebna zadeva družine in je krst tudi brez njih — veljaven . . . Manica Komanova zaključuje: Tisti dan, ko je dete krščeno, pošljejo botri detetovi materi “pogačo”. Pod imenom pogača je mišljma velika štruca belega, na mleku uine-šenega kruha, gotovo število jajc, nekaj zrnate kave, cvrtja in ena kokoš ali petelin. Hišni očka pa priskrbi vederce vina, s katerim se potem krepi mlada mati. Ker pa Gorenjke na splošno niso vdane vinu, zato otročnica vino pošteno deli s svojim možem. Vse v redu. Enako dalje: Osmi dan po porodu gre mati — ako je že dovolj krepka — z detetom v cerkev. Otroka ji nese babica. Tam prisostvuje sveti maši in ob užgani sveči prosi božjega blagoslova sebi in otroku. V novem obredniku pa stoji samo takole: “Po končanem krstu duhovnik blagoslovi matere z otroki, očete in vse navzoče. Kjer je navada, da otroke nesejo k Marijinemu oltarju, naj se v primerni obliki ohrani”. P. B. A. grbogub, trdopleč . . . Edino upanje: volčji apetit, kot ga nismo poznali cela desetletja . . . Spustivši sc v službo temu tiranu s stoprocentno predanostjo, se je dalo že drugi dan — v nedeljo — spet maševati in vse kaže. da se bo tako nadaljevalo. Hvala Bogu in molitvam pridnih ljudi na vseh kontinentih! Pozdrav! P. Brrrrrd”. Ker zahvala velja tudi naročnikom “Misli”, naj bo ta vzrok objave gornjih vrstic, da me pater ne bo preveč za ušesa ob prvem srečanju. — Urednik. NA GORENJSKEM JE FLETNO . . . I^pod T riglava ŠKOFJELOČANI so se začeli pripravljati na drugo leto, ko bodo obhajali pomembni jubilej — tisočletnico Škofje Loke. Leto 973 se je namreč pisalo, kakor nam poroča zgodovina, ko je cesar Oton II. izročil današnjo Staro Loko s širšo okolico v fevd brižin-skim škofom. Sicer s tem še ni rečeno, da je bil isto leto položen tudi vogelni kamen današnjemu mestu. A zgornja letnica je znana in proslavili je bodo. Sicer pa pri tisočletnici leto več ali manj res nič ne pomeni . . • PO ZADNJI STATISTIKI ima Slovenija dvajset milijonov kvadratnih metrov površine v stanovanjih. Stanovanj je v okrogli številki okrog pol milijona, na leto pa jih zgrade 10.000. Stanovanjski bloki torej tudi doma rastejo na debelo kot gobe po dežju. Pa še prepočasi, ko vidimo poročilo v domačem časopisju, da na stanovanja čaka v mali Sloveniji 150.000 ljudi . . . STANE KOLMAN, po rodu Slovenec, je bil 14. februarja imenovan za novega veleposlanika države Jugoslavije pri Vatikanu. Bivši poslanik Vjekoslav Cvrlje je bil lani poleti kar na hitro odpoklican iz važnega mesta. Ta naglica je vzbudila med novinarji precej radovednosti in je bilo dosti ugibanj, kakšno diplomatsko napako je napravil. Vatikan ni izjavil ničesar, Jugoslavija pa tudi nič, potem se pa spoznaj na to presneto diplomacijo. “PO NEUSPELI hrvaški ‘revoluciji’ so doma začeli malo bolj pritiskati. Na zunaj se je sicer nekoliko umirilo, a samo na videz. Ne vemo, kaj nas še čaka — kaj dobrega gotovo ne. Začeli so s cenzuro časopisov in gotove pošte ter biti precej pozorni tudi na meji. Deviz na bankah ne moreš več dobiti, če jih dobiš pod roko, ti jih pa lahko na meji zaplenijo. Veliko ljudi se za praznike ni vrnilo iz Nemčije, ker so se ustrašili teh postopkov, aretacij in nemirov. Banke so se pa že veselile, koliko deviz bodo delavci prinesli domov . . ” Tako se glasi odlomek iz pisma o razmerah, v katerih so v domovini začeli novo leto. V SKLEPNEM GOVORU na drugi seji konference ZKJ, 28. januarja, je Tito prav s svojim poudarjanjem “enotnosti misli” pokazal precej svoje zaskrbljenost kam dni rdeči državni voz. Tudi trditve, da Ju?0 slavija "ne stoji na steklenih nožicah” in “vse varne pojave Zveza komunistov lahko spodreže taWj pri koreninah”, niso prepričale naroda doma in ne svetovnega časopisja. Novinar demokratičnega sve13 se je smejal Titovim besedam: “. . . Ni je države, kje( bi se ljudje tako malo bali kot v Jugoslaviji. Pri se ljudje ne boje. Svobodno razpravljamo o razn' vprašanjih . . ” Saj so bile izgovorjene kmalu P® tistem, ko je sedelo v zaporu precej takih iz vidn mest, ki so mislili, da lahko “svobodno razpra' Ijajo”. . . AJDOVŠČINA je dobila diplomo kot osmo naj lcp?£ a urejeno mesto v Sloveniji. Pravijo, da bo letos lepša in še bolj urejena, saj komunalno podjetje & turistično društvo obljubljata olepšavo parkov in ^ lenic. V načrtu je tudi ureditev nekaterih doslej neurejenih mestnih predelov. TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA v Begunj^' fgf “Elan”, je preuredila in povečala delavne obrate s tem postala druga največja tovarna na svetu 28 proizvodnjo smuči. Letno jih izdelajo pol mil')0^ parov. Izdelujejo tudi kovinske smuči. Preuredili tudi obrate za telovadno orodje, čolnarski obrat, za plastiko in kovinske dele. SLOVENIJA s svojo malo površino in števil0^ ljudi nič ne zaostaja za drugimi deželami, ampak 1 n£' na žalost celo prekaša. Z ozirom na prometne sreče namreč. Lani je imela 8130 prijavljenih cesl1 nesreč s škodo ocenjeno na 50 milijonov dinari®' Življenje je izgubilo na cesti 603 ljudi, 4272 je ^ huje, 4633 pa lažje poškodovanih. KOSILA OB NOVIH MAŠAH so bila znana t s£ vsej Sloveniji kot prave slavnostne pojedine, ki s° rade zavlekle v pozno noč. Ponekod so jih drug1 celo tretji dan ponovili. Konferenca slovenskih ško> kcnec lanskega leta je odločila, da se mora vsako novomašniško kosilo končati z mrakom *'stl , dne. Da naj škofje izdajo tako odločbo, so konferen^ naprosili letošnji novomašniki sami. Izrekli so željo, naj bi vsaka župnija, kjer bo nova maša, lt° nekaj dni poprej duhovno obnovo. VERSKI LIST “DRUŽINA”, ki izhaja že 20 fet> jji začel z letošnjim letom izdajati še poseben mese^ za šolsko mladino z naslovom MAVRICA. List zelo primemo ilustriran in ponazarja versko vse ki je namenjena deloma že predšolskim otroK^ deloma šolarjem osemletke. List poziva starše, ^ njim v roki poučujejo otroke o verskih resnic , Škofje so odločili, da smejo k birmi samo tisti otf ki so vsaj štiri leta obiskovali verouk. LJUBLJANSKO “DELO” poroča o posebni k renči, ki je bila v marcu v Beogradu, kjer so •i \911 Misli, Apni. J avUali o organiziranju delavcev, ki so na začasnem , u v tujini. Posebej so poudarili, naj organiziranje na temelji na narodnosti, temveč na jugo-'anstvu in naj ima razredni (to je: komunistični) al- Če oblasti niso mogle svojim ljudem doma b h Zas'u^a 'n kruha, da so bili prisiljeni iti s tre-u?iv0rn 23 kruhom, na) j’*1 vsa) zunaJ puste v miru atl svobodo in naj jih ne posiljujejo z diktator-1111 socializmom”. 0 ŠKOFIJSKI SINODI celovške škofije, ki se je sku * V 'ans^em novembru, je bilo v slovenskem ti-dal' SVetu ze ve^ poročil. Vse kaže, da so sinodali PravVSe priznanie sl°venskemu delu sinode in z njim { Primemo sodelovali. Beremo na primer: Uvodna Črt °Va Sv' daritev Je v pesmi in molitvi pod- dv 4 bratsko soglasje dveh narodov, nadpastirjeva Zjj°).ez'^na beseda je soglasje še poudarila. Dvoje-v napis v ozadju sejne dvorane, slovenska beseda .Parlamentarnih razpravah — itd. Tudi častni gostje ve iane in Trsta so bili z odnosi sinode do slo-e nianjšine zelo zadovoljni. Hjjg® sl°VENSKI SREDNJI ŠOLI v Gorici, uči-nov e 'n 8'mnazija-licej, sta dobili slovensko poime-^>rV0 -*e zt^ Gregorčičevo učiteljišče, gimna-cej pa Trubarjeva. Poimenovanje je potrdil dr-je Predsednik v Rimu s posebnim dekretom, ko ‘'bor^^' Prošnjo s tem predlogom od profesorskega ka k navedenih šol. Zdaj ne bosta več “otro- Qlas„rez imena”, je z veseljem zapisal “Katoliški v Gorici. Tre|f^*KI SLOVENCI so tudi letos na dan sv. v a Valjev imeli svoj tradicionalni ‘‘Dan emigranta” s°del a^U Or8aniz'ral° Sa je društvo “Ivan Trinko”, Q0 OVa'‘ so zavedni slovenski duhovniki iz Benečije. Hje , so krepko poudarjali kulturno zapostavljali ' S0 8a beneški Slovenci deležni v Italiji, pa 6eSar®0sP°darsko, ko državne in krajevne oblasti ni-it! ne store za industrializacijo slovenske Benečije sve( Dra 2a,° slovenski človek po zaslužek v širni Sih ■ °nov''i so zahteve po slovenskih šolah in dru-^doJ-eZ'^OVn'^ Prav>cah. Predsednik društva Predan i>a n . m°ral znova ugotoviti, da “povsod naletimo ^rert>ak1 razumevanje, vendar se nikoli nič ne ionar^"^ JOŽE CUKALE, slovenski jezuit in misi-Evro ,v Indiji, je bil po dolgih letih na obisku v *aiHe-v 'n Ameriki. Povsod je bil zelo dobrodošel, 1jeo0 . ' ’n izseljenski slovenski listi so poročali o H 1 predavanjih z veliko hvaležnostjo. Bil je lia. y ^*oveniji in se ustavil na Vrhniki, kjer je do-Vcrs*iem 'isku iz domovine nismo opazili o-MsitH ^'sijonarja Cukala, dasi o vsakem takem o-avto P0ročajo. Zvedeli smo, da je neki “uradni” 8a je^n^azno povabil misijonarja, naj prisede, nato ^Peljal do meje in tam odložil. Baje zato, M'sli> An ■, Pril, 1972 ker je doma pridigal — brez dovoljenja “oblasti”. “Svoboda” pa taka — kljub vsemu “normaliziranju” med državo in Cerkvijo . . . RAZSTAVO STAROEGIPTOVSKIH znamenitosti pripravljajo v Ljubljani za letošnjo spomlad. Starodavne umetnine mislijo dobiti iz štirih muzejev mesta Kairo, pa tudi iz raznih zbirk v Jugoslaviji sami. S to razstavo naj bi počastili 50-letnico odkritja Tutankamonovega groba in 150-letnico egiptologije kot znanosti in vede. Razstava bo pokazala tudi stike med Egiptom in zemljami današnje Jugoslavije nekdaj in sedaj. TRAJNO V SLOVENIJI ostajajo mnogi Bosanci, poročijo se in vrastejo v naše razmere — tako se bere v ljubljanskem tisku. In dalje: Bosanci so že pred časom prosili za zgraditev džamije v Ljubljani. Nedavno je ljubljanski urbanistični urad sporočil mu- slimanski verski skupnosti, da je zanje najprimerneje zgraditi džamijo za Bežigradom. V OKOLICI METLIKE je več vasi, ki so imele listne šole, zdaj jih pa ne bodo več imele. Razlogi so: premalo učnih moči. Vasi se praznijo, ljudje odhajajo v mesta ali v tujino. Preostali otroci bodo obiskovali šolo v Metliki, tam imajo zanje dovolj prostora. Težava je le s prevozom, ker so ceste slabe, ponekod izredno slabe. ZIMSKO OLIMPIADO V SAPPORO na Japonskem so v Sloveniji baje /nnogi gledali na televiziji kar po pet ur na dan. Slike so bile barvne in belo-čme. Japonci so jih poslali preko dveh satelitov v Španijo, od tam pa so po mreži Evrovizije posredovali program iger po vsej Evropi. Jugoslavijo stane ta proces okrog 2 milijona dinarjev, od tega pripade Sloveniji 14% — po številu televizorjev v republiki. ARHITEKTA PLEČNIKA stoletnico rojstva 23. januarja letos so proslavili v domovini, spominjal se jo je pa tudi domala ves zamejski in izseljenski tisk. Plečnik je bil po rodu Ljubljančan, tudi dolgo vrsto zadnjih let življenja je preživel v Ljubljani. Ob proslavi stoletnice je Ljubljana dobila Plečnikovo ulico, njegovo hišo so spremenili v muzej. Tudi so ustanovili Plečnikovo nagrado, s katero bodo vsako leto počastili najbolj zaslužnega slovenskega arhitekta. MOJ DAR Nekoč, ko čelo bo shladila rosa, ko romal v svet ne bom več bosih nog, ko bo dovolj sklepana rjava kosa, ponudil dar Ti bom, čeprav ubog. Izmil mi dušo boš kot prašno lice, s poljubom zbrisal z lic solza boš sled, ko prost bom sleherne sveta krivice, za večnosti satovje zrel bom med. Marjan Jakopič &?«)«»» nta** C*tArifa-f POTA SV PAVLA tmtkttm NADALJEVANJE PAVLOVEGA GOVORA V PIZIDISKI ANTIOHIJI Toda Bog ga jc (Jezusa) obudil od ntrhih. Več dni se je prikazoval teni, ki so bili z njim prišli iz Galileje v Jeruzalem, in ti so zdaj njegove priče med ljudstvom. In mi vam oznanjamo blagovest, da je Rog obljubo, ki je bila dana očetom, našim otrokom izpolnil s tem, da je obudil Jezusa, kakor je tudi v drugem psalmu zapisano: “Moj Sin si ti, danes sem te rodil". Da ga jc pa od mrtvih obudil, in sicer tako, da sc v trohnenje več ne povrne, jc tako izrekel: “Zvesto bom spolnil obljube, ki so bile Davidu dane”. — Zato tudi drugje pravi: “Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe". David jc namreč, potem ko jc svojemu rodu do-služil, po božjem sklepu umrl in bil pridružen svojim očetom in je trohnel; ta pa, ki ga jc Bog obudil, ni trohnel. Vedite torej, bratje, da se vam po njem oznanja odpuščenje grehov. In da po njem vsak, kdor veruje, dobiva opravičenje v vsem, v čemer niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi. Glejte torej, da na vas ne pride, kar je rečeno pri prerokih: “Glejte, zaničevalci, začudite se in izginite! Zakaj delo v vaših dneh vršim, delo, ki ga ne boste verjeli, če vam ga bo kdo pripovedoval". UČINEK PAVLOVEGA GOVORA Ko sta odhajala (Pavel in Barnaba), so ju prosili, do bi jim prihodnjo soboto o tem nauku spregovorila. In ko se jc zbor razšel, jc mnogo Judov in bogaboječih spreobrnjencev Pavla in Barnaba spremilo; O JEZUSOVEM VSTAJENJU Po kratki omembi Jezusove smrti na kriZU prejšnjem stavku (zadnjič objavljenega gov°r Pavel hitro prestopi k veri v resnico Jezusov$ vstajenja. Pri tej resnici se vse dalje pomudi. resnica mu je bila, kakor vemo tudi iz njegO' pisem, temelj in pogoj vsega krščanstva. Dok za resničnost vstajenja mu je izpričano prika-0' vanje Vstalega apostolom in pa napoved h? jen ja pri prerokih stare zaveze. Pavel navaja ■ali sede iz preroka Izaija in iz psalma, ki so mo' biti poslušalcem itak znane, le znali jih niso obf ^ ti na Jezusa. To jim je zdaj posredoval f’a' Odkar se jim oznanja Jezus Kristus, naj se dajo, da jim v zveličanje ne more več sluzili ^ zesova postava, ampak vera v Jezusa. Za zaključek svoje misijonske pridige se Pa\ posluži besed preroka Habakuka, ki je svoj Izraelcem zažugal z božjo kaznijo, če se ne b° držali božjih postav. Niso se držali, kazen le šla: sovražnik je vdrl v deželo. Tudi Pavlovi P slušavci naj si prerokove besede vzamejo k srci1’ • UČINKI — UGODNI IN NEUGODJI Vse kar sledi se je dalo vnaprej pričakova\ Nekaj ljudi, Judov in spreobrnjencev iz poga,,sl je navdušeno sprejelo nove nauke. Ti so se oprijeli Pavla in Barnaba, ki sta jih potem še sebe j utrjevala v veri v Jezusa. Dopovedovalo ■ jim, da je njihova nova vera od Boga, P°se apostolska dela Napisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD **'a s*a se pa z njimi razgovarjala in jih spodbuja-naJ v božji milosti vztrajajo. bi N^edni° soboto se je zbralo skoro vse mesto, da s|šali Gospodovo besedo. Ko so pa Judje videli °*ice, jih je navdala zavist in so s sramotenjem vci°\-ja.i temu, kar je Pavel govoril. Tedaj sta Pa-. ln Barnaba pogumno povedala: "Vam je bilo tre-jtl na)prei oznaniti božjo besedo; ker jo pa zamctu-Se 1 ln se iinate za nevredne večnega življenja, glejte, obrneva k poganom. Zakaj tako nam je Gospod °'edal: Postavil sem te za luč poganom, da bi ' 2veličanje do konca zemlje”. val^° S° poSan' to slišali, so se veselili in poveliče-Ve- Gospodovo besedo; in vsi, ki so bili določeni za ^ *'vljenje, so sprejeli vero. In Gospodova be-** je širila po vsej deželi. Pa so nadražili pobožne, ugledne ženske in Pavl C. poSlavarje ter povzročili preganjanje zoper 0®adVa,n J*arnaba; in izgnali so ju iz svojih krajev, v j^'a ^a pa proti njim otresla z nog prah in šla Duha°nii- Lfenci pa so bili polni veselja in Svetega PAyEL in BARNABA V IKONIJU ^ Ikoniju sta šla skupaj v judovsko shodnico in l„d0v ? govorila, da je vero sprejela velika množica so ln Grkov. Tisti Judje pa, ki so ostali neverni, brate naščuvali in nadražili pogane. Venčni S'a Se Prccei časa pomudila in sta govorila prosto-^ in Ujjl 2 zaupajnem v Gospoda, ki je besede svoje d:., spnčaval z znamenji in čudeži, ki jih je po h delal. * Ciita V mes vili, kdor je pa o tem pisal, ga je pošteno P°° mil. Če bi bil zapisal, da so tista drevesna dw na cesto nagrmadili, bi bilo vse v redu. Težko si mislim, da je bilo kaj dosti “grotfa cl' pst* ropot pa še ni grom. Pač pa je gotovo, da je cesti rasla “grmada”, ko so nanjo navalili v in več hlodov. Z drugo besedo povedano: gr°^ je za uho, grmada je za oko. Zato bi končno toliko odnehal v svoji jezičnosti, da bi ne zaradi spravljanja drevesnih debel na cesto tudi brez ropota vsekakor ni moglo biti. 0 it ziral, če bi kdo zapisal: črni oblaki se groma iznad hribov. Saj se bo zelo verjetno vsak c& njih oglasil — grom . . . °Oo . . V začetku tega spisa sem rabil besedi: # in tečen. Pa mi je takoj prišlo na misel, da ^ čen” v tej zvezi ni na mestu, čeprav ljudje vadno tako govorimo. To je nekam čudno v našem govorjenju pisanju), da besedi “tečen” ne znamo dati ve točnega pomena. Če rečem, da je jed tečna, > s tem pohvalim. Gre mi v tek. Če pa rečem, ^ ta in ta človek tečen, ga s to besedo pograi Reči hočem, da je siten, težak, neznosen ‘n kaj takega. Ne gre mi v tek, gre mi na Ž*vce’ ^ Ampak tu ni drugega izgovora — rada se prime jezična jezikovna — nemarnost. Kdof ^ je potrudil, da je do semkaj bral, naj zanaprejr in piše, da je dobra jed zares tečna, težak in dalje človek pa — netečen! ^ In če kdo misli, da sem jaz netečen, naj P s p. uredniku, da me že enkrat požene —- v rog! TOGO POZDRAVLJA na^' EVGEN se je v februarju na kratko oglasil in s‘icna^°S,al tUd' neka^ prVlh fot°erafii iz svojega mi" "Tu sjj0r|a P°š'ljam svojo prvo fotografijo iz afriškega mi-]7 . nekaj ur po prihodu v glavno mesto Lome, HanJanUar-ia letos. S svojim škofom p. Bartolomejem ritev 10n°m O.F.M. somašujem. Moja prva sveta da-ritvenna afr’šk‘h t]eh • • • Ta dan sem položil na da-m0j ’ °*lar željo: povezati Kristusovo ljudstvo tega sem 88. "0Vega delokroga z vsemi tistimi, s katerimi pastjrP,r'še' v stik v svojem sedemnajstletnem dušno- stv0mS em delu doma; pa tudi z vsem božjim ljud-Sprem P° svetu, ki me — novega misijonarja — 50 . )a v mislih ter mi bo stalo ob strani z duhov- w\gmolno PodPoro v bodočih letih. Bog bodi 1 b°gat Plačnik! Br ,.raC^’ oddaljenosti bolnišnice, kjer je p. Hugo ^ j • p^. zadnje mesece svojega “neprostovoljnega Pa ■ 4 ’ SVa SE sre^a'a z bolnikom šele 22. januarja, pris^ Zat° bil° nai'no srečanje na afriških tleh še te^ n^Še' Bolniška sestra rekla> da Sa je bilo ieti ^!^at* v postelji ... A vse je treba vdano spre-kri^u~7 prav v trP*jenju smo najbliže Kristusu na ln s tem tudi večjemu zagotovilu deleža veliko- nočnega jutra. Ta misel naj bo tudi najino voščilo vsem za veliko noč. Z veseljem lahko tudi poročam, da se je zdravje p. Hugona zelo izboljšalo. Bolnišnico je smel zapustiti in se vrniti med svoje ovčice. Z vso gorečnostjo jih že pripravlja na dostojno praznovanje praznika Vstajenja. Moje zdravje je doslej v redu in Bog daj, da bi tako ostalo. Vročine, ki res dobro pritiska, se res še nisem navadil — pa saj sem komaj prišel . . ^islj , ’ APnl, 1972 Takole sta se srečala naša afriška misijonarja SIMNOV LIPE Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) 4. NOVO ŽIVLJENJE TAM GORI v bohinjskem kotu, ob vznožju visokih planin, leži prelepa Srednja vas. Na dolgo je raztegnjena ob lepi cesti, ki te pripelje prav noter do prekrasnega, tihega in mirnega Bohinjskega jezera. Nad njo čepi farna cerkev kakor kokoška, ki kliče svoja piščeta v varno okrilje. Nekega dne sta stopala po tej cesti mati Lucija in Lipe. Doma na Otoku je bila pomlad že v polnem razcvetju, ko sta odhajala. Tu pa se je komaj šele pripravljala za vstop v deželo. Travniki so bili še rjavi, mrtvi, sem pa tja je ležal sneg po zasenčenih grapah in daljnje gore so bile vse bele. Čim više sta stopala po klancu proti Jereki, tem hladnejša sapa jima je vela nasproti. Bog ve, je skrbelo mater Lucijo, ali bo tudi življenje, ki naju čaka na tej planoti, tako mrzlo kakor sapa, ki nas pozdravlja ob prihodu nanjo? Mati Lucija je bila namenjena do svojega brata, Škantarjevega Balanta, ki je imel v Srednji vasi lepo domačijo. Bil je vdovec in je s sinom Urhom obdeloval obsežno posestvo. Tu je bila Lucija doma. Od- tod se je kot premožna hčerka velikega posestnika primožila v dolino na še večje in ponosnejše Šim-novo posestvo. No, sreča ji ni bila mila. Kot beračica se je vračala zdaj po dolgih letih nazaj domov. Ko si ni vedela več pomagati, se je obrnila na svojega brata, da ji pomaga v silni stiski, v kateri jo je zapustil njen mož, Šimen z Otoka. Balant sestri ni odrekel pomoči. Toda prijazen ni bil z njo. Beračev se vsakdo brani. Balanta je bilo sram sestre, ki je bogata odšla z doma, pa se je vsa revna vračala pod očetovo streho. O, Bohinjci so po- nosni ljudje! Težko je stopala mati po strmem klancu nad Bit-njem. Zase se ni bala težkega življenja, ki jo je čakalo. Ali Lipe jo je skrbel. Bo li zmogel vse težave in nadloge revščine, on, ki je bil doslej navajen izobilja? Skrivaj se je ozrla nanj. ki je z mladostn korakom jemal strmo pot, po kateri sta hodila. se je zdela ta pot dvakrat strma. Čeprav ji je v hladna sapa nasproti, jo je zalival pot po obrazu. In tako sta dospela v Srenjo vas, njuno novo movino. ^ Prav na koncu vasi, na strmem klancu, tik P, farno cerkvijo, stoji majhna, lesena hišica. Nizka streha ji visi nekam po strani, krivenčasto se vl po padajočem bregu in vsa je obdana z zelenim dre' jem. Troje sliv je razpletlo svoje veje prav sK nizka okenca. Hišna vrata pa so visoka, široka, haško gledajo na cesto in govore mimoidočim: seveda, hišica je majhna, ampak, kaj je notri, l , pa ne veste”. Kakor uganka so ta vrata in be£ potnika, ki mu je kraj neznam, da zaman kaj se skriva za temi visokimi, bahaškimi durmi P nizko, vegasto streho. Materi Luciji pa ta hiša ni bila uganka. Že z nl dih dni ji je bila ljuba znanka. Marsikako ur0.,. preživela v njej, ko je bila še otrok in še ni s‘u { kake težke ure pripravlja marsikomu življenje. T° bila Škantarjeva bajta in tu so dobivali stan g051.3, ki pa so za plačilo morali hoditi lastniku na dn* Zdaj pa je postala v tej domači bajti sama g0^ Brat Balant jo ji je prepustil v bivanje. t Takoj naslednji dan se je mati Lucija zglasi*3 ^ Lipetom pri bratu. Nič kaj dobre volje ni bil, je zgledal. Radi dela so se hitro dogovorili. Mat' |;i cija bo hodila k bratu v dnino, zato po bo dobiv*. od njega stanovanje v bajti in še nekaj zaslužka v vilih. Preživela se bosta že z Lipetom, čeprav skromno. Nato pa se je Balant obrnil do Lipeta’ |j premotril od glave do pete, pa nevšečno dejal: v na Otoku si bil pravi kujon, tu pa ne bo nič s 1 ^ Vse sem zvedel in slišal, kako ste gospodarili doli. Za kaj prida delo ne boš”. p “Oho, stric, kaj vi veste? če dozdaj nisem delo, bom pa zanaprej lahko. Saj me še ne poznJ ^ Stric Balant ga je začuden pogledal. Predrzni dolinci. Vse zapravijo, potem naj jih pa človek {C In v zahvalo naj še njih jezikanje posluša. t “Saperlot, fant, predrzen si pa, in korajžo s,° pa. če boš le še v delu tako uren kakor si v tfziku?” jjMorda bom. Kakšno delo pa imate zame?” Nil i!C ®a*ant Sa je znova pregledal od vrha do tal. no se je nasmehnil: Zdi verj fetos ^lorda le ni tako hudo s teboj, kakor sem misil. se mi, da se ravno ne braniš dela. Skoraj bi • r^e'> da boš še kdaj dober za pastirja. Seveda gaš Se ne' ^rav bilo, če materi nekoliko poma- že te *50 ^ažje preživela. Veš, moj sin Urh je Vse ° mo^ 'n ne maram Sa ve^ pustiti za pastirja Poletje v planine. Že vem zakaj ne. Morda se t>ova 0 ’ -*oza rabil novega pomočnika”. Velik' ^ar *et°S Se ^a^va’ str*c> saJ sem dovolj ■•p *^rave sem pa tudi že doma pasel”, fliku ava reč, če si jih. Pasti krave doma na trav- fant. pa gori v planinah, to je vse kaj drugega, "e bom ■ - ^ - o-o-, *-a to smrkavci še niso. Vsakemu svoje živine Lj zaupal”. 2ak ^ ^ poparjen. Preplašeno je gledal strica. zmer)a ^e takoj prvi dan? On pa je prišel Itla'.s. ,akimi lepimi načrti in tako trdno odločen poster 1 mater' Pr* delu. Saj je očetu na smrtni po- je obljubil, da bo pošten in delaven fant. Zakaj aJ stric tako neprijazen z njim? t0v‘l rat je prišel mimo Urh, Balantov sin in Lipe- let ratranec. Bil je močan in zal fant osemnajstih ka> i etu so se v ponosu zaiskrile oči, ko ga je po-al sestri. O, Že Oglej si i bratranca”, je rekel sinu. “Coklje si bo 2a 3 ■ Sam natakniti na noge, čeprav je iz doline. p0stai°)e mesto v planini se poteguje. Pastir bi rad s]u?b 9mesto tebe. Kaj praviš, ali bi ga sprejela v y ’ Ti si že prestar za to”. Svj Je zaškrtal z zobmi in sovražen pogled mu je 8nU Po Lipetu. “Jaz mislim, da še ne”, je rekel nato pikro. “Kdaj pa so še bili otroci planinski pastirji? Ali bi me spet kdo rad spodrinil?” je rekel jezno, obrnil hrbet in odšel. Tako se je Lipe seznanil s svojimi sorodniki v Bohinju. Ta prvi sprejem pri stricu zares ni bil prijazen. Čutil je, da ga stric in bratranec nista vesela. Po očetu ga sodijo in po tem, kar so o njem iz doline slišali. Ljudje imajo strupene jezike in raznašajo le slabe vesti, dobrih pa ne. Ampak Lipe je bil trdno odločen: Prav za to, ker sem takega očeta sin in ker me tako sodite, vam pokažem, kaj zmorem. Še potegovali se boste zame, kdo me bo dobil v službo. Spomin na očeta ga je bodril, pa je pogumno zrl na novo življenje, ki se je zdaj odpiralo pred njim. Zares je bilo to življenje, ki se je zdaj pričelo, zanj povsem novo. Iz bogatega edinca mogočnega posestnika je postal sin revne dninarnice. Dopoldne je moral še obiskovati šolo, popoldne je bil pa večinoma sam, ker je bila mati vedno na delu. To mu ni bilo všeč. Na Otoku je bil vajen druščine. Tu pa ni imel nikogar, ki bi se bil z njim pogovarjal in včasih igral. Saj si ni želel vedno druščine. Toda včasih bi bil vendarle rad imel koga okoli sebe, s katerim bi si bil krajšal čas. Tako pa so se dnevi vlekli ko kača: nikoli jih ni bilo konca. Vaški otroci so ga začudeno gledali in se ga izogibali. Tujca iz doline niso marali medse. Želja po igri in tovariših ga je nekega popoldneva zvabila na vas. Na travniku zunaj vasi je zagledal gručo dečkov, ki so* s fračami streljali češarke z bližnje smreke. Vrhu smreke je visel češarek in fanti so se skušali, kdo ga bo prvi zbil. Nihče ga ni mogel zadeti. Lipe jih je nekaj časa gledal, potem je pristopil in vzel najbližjemu fantu fračo iz rok. “Čakajte, pokažem vam, kako se to dela” je rekel in že pobiral kamenje, da ga vtakne v fračo. Kot bi trenil, je bila vsa gruča otrok okoli njega. Najmočnejši med njimi, za Blažona so ga klicali, je zaničljivo zamahnil z roko in rekel: “Kaj bo takale dolinska reva? Stavim, da še drevesa ne zadeneš, kaj šele češarek na njem”. Lipe mu ni odgovoril. Le fračo je trdneje poprijel in jo zavihtel. Rsssk, je švignilo po zraku in že naslednji hip se je zamajala veja, na kateri je visel češarek. Vsa družba je stekla pod smreko. Češarek je ležal na tleh. Vsi dečki so ga občudovaje gledali. Na mah jih je pridobil zase. Le Blažonu to ni bilo povšeči. Same nevoščljivosti je bil ves zelen. Dosedaj je bil on najmočnejši in najspretnejši med njimi. Pri vseh igrah je bil prvi in vodnik drugim. Le odkod se je vzel zdaj ta frkolin, da mu kvari ugled? ■mit1 tak° kaj se mu je popoldne primerilo. Iskal je prime111 besed za to, pa jih ni našel. Poznal je mater, mehka je bila, vse krivice in težave je vdano pret>> šala in nikoli ni tožila. Kako naj bi zdaj razurn*^ jezo in odpor, ki je vstal v njem ob zabavljač^ besedah. “Mati”, je začel plaho. Toda v tem so se zatemnila vrata in na pragu je stal Urh, gov bratranec. Urh se je široko razkoračil v kuhinji in za“' “Tisto sem vam prišel povedat, teta, da Lipe va. škiti ;Zila Še enkrat je zaničljivo zamahnil pred Lipetom in rekel: “Eh kaj, takle bajtar, pijančev sin!” Lipeta je spreletelo. Divja jeza ga je popadla. Vsa zatajevana bol, ki jo je tlačil v sebi, odkar jih je zadela nesreča, je mahoma bruhnila iz njega. Pograbil je Blažona in ga z vso silo treščil ob tla. Nič ni pomislil, kaj dela, le pesti je stiskal in divje mlatil po nasprotniku. Vsa bridkost, vse trpljenje, vsa besnost, ki se je kopičila v njem, odkar je postal revež in odvisen od tujih ljudi, katerih zaničevanje je moral prenašati, je zdaj butnila iz njega in se razlila nad tem dečkom, ki se je onemogel zvijal v njegovih pesteh in se zaman skušal rešiti iz njih. Potem pa je mahoma odnehal. V hipu ga je minila besnost, le grenka bolečina mu je še ostala v duši. Molče se je obrnil in odšel. Odhitel je domov in se tam skril na podstrešje. Nič ni bil vesel svoje zmage. Vedel je, da jo bo moral drago plačati. On, tujec, sin dninarice, si je upal braniti svojo čast. Tega mu ne bodo odpustili. Strašna tesnoba se ga je polastila. Bridko je zajokal in si želel smrti, da bi ga rešila teh nadlog. Šele pod noč je poiskal mater, ki je v kuhinji pripravljala večerjo. Čutil je, da bi ji moral povedati, otrok ne bo pretepal. Nočem, da bi se vsa vas ]eZ nad nami radi takega smrkavca. Zakaj si popo^ne Blažonovega, a?” se je odurno zadrl nad Lipetom- V Lipetu je znova zavrelo. “Zmerjal me je. čevega sina mi je metal naprej. Tega ne pustim > 1 rekel ponosno in trmasto. Kar bliskalo se mu je oči. | “Hahaha, ne boš pustil! Seveda, kroto napihnjefl._ Kaj pa si? Mar nisi res pijančev sin? Da da da, P jančev sin in berač! Vidiš, to ti pravim tudi i8*1 Hahaha! Ali boš mene tudi?” Pljunil je predenj, se obrnil in odšel. Tiho je nastalo v kuhinji. “To ti enkrat vrnem", je kričal Lipe za odhajoC^ in krčevito stiskal pesti. Pena se mu je nabrala posinelih ustnicah. Preplašena mati ga je mirila. Takega ga ni še koli videla. Trgal se je iz rok in hotel za bratranC ki ga je tako smrtno užalil. Za vso silo, kar je | njenem slabotnem telesu, ga je držala, da ni zC*lVL za njim. Z vso ljubeznijo mu je prigovarjala. Njen ^ mehkim besedam se je končno vdal in ji v sol povedal, kaj je doživel na vasi. . Ta dogodek pa je Lipeta zresnil preko njegovih (Dalje prihod^ ZAŠLO JE SONCE Belo in temno z zardelim odsevom se poigrava ob zidu. Stene so vlažne in blizu je breg. Pogumno vstopa večer in obraz ima zagrnjen v siv pajčolan. Daljave ni več in vse tone v bledo zapuščenost. Mirno tiktaka ura. Moje oči so mirne. Zagrnem okno in z nočjo nasmehne se luč in rože z vročega čela s smehljajem zacvetijo med stenami. France Lokar Misli, Aprll> NI NAM VSEENO . . Svdnevean g. Jože Košorok je uredništvu poslal že za prejšnjo številko “Misli” sledeče vrstice, pa so prišle prepozno za objavo. Na njegovo željo jih objavljamo v tej številki. So vsebina pisma, ki ga je izročil g. D. Seligerju, predsedniku Slovenske izseljenske matice. alo več bi rad vedel o narodnosti in pa kakšno 8ini'° Pnznanie zavzema slovenski narod med dru-and''^a Se 'zraz'm *e v angleščini: Slovenian nation ,ts plače among the nations of the world. 51 0 sm° se namreč zlasti po zadnji vojni tisoči £*** razkropili po vsem svetu, smo naenkrat p0 . “jugoslovanski narod”. Nobeno prizadevanje ,ujc^ uradih nekaterih nas Slovencev ni prepričalo d- ’ c'a smo slovenske narodnosti. Na vseh mojih slav"111^1'*1 *mam zapisano narodnost kot "Yugo- Mat'532'* Sem’ ste tllc'* (mišljena je delegacija Lo' CC * Pr'^' na obisk v Avstralijo z ansamblom Vafta Slaka kot Yugoslavs in ne kot Slovenci. To verjetno nič ne moti, saj se boste vrnili, mene Pa zelo. Že p , Pre) sem ob četrtkih zvečer s svojo družino “ju U al radijsko oddajo na 2CH. polurni spored na jCnj 0s'OVanskem jeziku”. Moji otroci, v Avstraliji ro-slov' Pa *ega jez'^a ne razumejo, čeprav vsi govorijo VMaenS'C0' ^ tem 'n v angleškem jeziku je bilo po-jURan°’ ze*° nerazumljivo, da pride ansambel Slak iz W°S aV'^e> itd- Pesem "Visoko nad oblaki” je bila jste ušena med reklamo, jugo-muziko ter pesmijo n0n 'rste- Balkanski glasbi slično imajo Turki, Liba-lsaj.o ’ ^rabci in drugi orientalski narodi. Tako ne-n0s(j se vsi Jugoslovani predstavljamo avstralski jav- žg Rogers Show na TV, ki je bil napovedan n| februarja ob 10 p.m., smo bili ogoljufani, ker B0b o ^a^ov na sporedu, kakor rečeno. Pač pa je bye £ers ob koncu svojega nastopa rekel: “Good g0s] now ■ • • and next week we will hear some Yu-p v singers . . ^ize' n'1' s'ovenski umetniki, kot so ansambel renio n'so Pre ce'° Evropejci, kadar mu razla- >■’ a sem Slovenec, iste pa ^ . r°Jake, ki so svoja srca zavili v dolar, ali ‘J drugega zaradi svoje narodnosti kaj malo srce ^islj . ’ APnl, 1972 boli. Tudi jim ni mar, če njihovi otroci ne znajo besedice slovensko. Meni in meni podobnim rojakom pa to ni vseeno. Otroci me včasih tolažijo: “Forget about it, you are Australian now; so what does it matter. Isn"t that as good as Yugoslav? With ali that oriental mušic you hear on their programs . . .” Moje vprašanje je: kdo je kriv, da nimamo Slovenci svoje narodne identitete izven meja Socialistične Republike Slovenije? Kako bi se gospod predsednik Slovenske izseljenske matice počutil na mojem mestu, oblečen v tuje sračje perje? Kdaj se bo vsak rojak in jaz z njim mogel s ponosom potrkati na prsa: “Slovenec sem!” in bi ga vsakdo za takega tudi priznal, kakor prizna Cipriota, Zambijca, Juda ali Albanca? Zdaj hodimo po svetu trije bratje, sinovi iste matere, a s tujimi imeni. Koroški Slovenec je “Austri-an”, oni iz Primorja in Benečije je “Italian”, ostali iz S.R. Slovenije pa veljamo za “Yugoslavs”. Vse smo, samo Slovenci ne, in pa čigavi krivdi? Če že vsem ne more dati kruha', kdaj nam bo mamica domovina vsaj svoje ime dala, da ga nosimo s seboj po tujini, kot ga nosijo pripadniki drugih narodnosti? Ni nam vseeno, kako nas tujci kličejo in vpisujejo na naše dokumente. \ NEKAJ POGRETIH IZ LJUBLJANSKEGA PAVLIHA”: £ V gostilni: “Pol kranjske klobase, gospa! Pa še malo pasulja dajte zraven, da ne bodo mislili, da sem nacionalist! . . ” % Socialne razlike pri nas se zmanjšujejo, ker delavci odhajajo v tujino. 0 “Naši zdomci imajo v tujini milijardo dolarjev prihrankov. Kako bi jih bilo mogoče dobiti sem?” “Zdomce?” “Ne, ne! Prihranke!” 0 Naši strokovnjaki odhajajo v tujino. Zaskrbljeni smo. Saj se lepega dne lahko vrnejo. 0 Odpravimo delavski razred! Mogoče potem ne bo več izkoriščanih. IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV P. Valcrian Jenko O.F.M. St. Raphael’s Slovenc Mission 311 Merrjlands Rd„ Merrvlands, N.S.VV., 2160 Tel.: 637-7147 Fr. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 VVentvvorth Street Point Piper, N.S.W. 2027 Tel.: 36 1525 Rev. IJr. Ivan Mikula, Marist Plače, Cath. Presbvtcrv, Parramatta, N.S.W., 2150 Tel.: 630-1115 V Merrylandsu je slovenska služba božja vsako nedeljo ob 9:30 (zborovo petje) in ob 10:30 (ta je tiha, včasih pa bo prepeval otroški zbor). Poleg tega tudi: Nedelja, 7. maja (6. velikonočna): 10:30 St. John, Croydon Park. Četrtek, 11. maja, zapovedan praznik Vnebohoda Gospodovega. 7:30 zvečer, Merrylands.. — 7:30 zvečer, St. Patrick, Sydney. Nedelja, 14. maja (7. velikonočna): 10:30 St. Patrick, Sydney. — 5. popoldan, Wollongong. Nedelja, 21. maja, BINKOŠTI: Merrylands kot navadno. — 6:00 zvečer Canberra. Hamilton-Ncvvcastle: — Ker je bila pri vas slovenska služba božja na belo nedeljo, zato odpade (izjemoma) na peto nedeljo v aprilu. Pač pa bo zopet julija meseca. Majniška pobožnost: — V mesecu maju bomo imeli šmarnice v Merrylandsu vsako soboto po večerni maši, ki je ob pol osmih. Šmamično branje bomo imeli isto kot v domovini. Sobotna večerna maša v Merrylandsu: — Sedaj se je ta služba božja kar ustalila. Udeležba je precej dobra. Kot večina že ve, pri tej maši lahko zadostite nedeljski dolžnosti po posebnem odloku iz Rima, ki velja za vse novonaseljence v sydneyski nadškofiji. KRSTI Jana Lipold, Green Vale. Oče Miro, mati Sonja, roj. Miklavec. Botrovala sta Franc in Angela Rožanc — 5. marca 1972. Vilko Sodja, Dulvvich Hill. Oče Andrej, mati Antonija, roj. Tomažin. Botra sta Zdravko Tomažin in Nežka Mulej. Botro je pri krstu zastopala Andrejka Sodja. — 25. marca 1972. Dr. Ivan Mikula poroča: Glede telefona pod mojim naslovom: je telef običajnega zdomca. Z drugo besedo: težko me i6 najti doma . . . V času po veliki noči me bo vodila misijo*1^3 dolga pot na sever Queenslanda: Gladstone, To"'n.s ville, Tully, Silkwood, Innisfail, Mareeba, Cairns 1,1 zlasti Mt. Isa. Bo vroče, deževno, vlažno — “sPaf no" pravijo Korošci. Mesec majnik je rezerviran za S.A. (Whyalla. 0Pa ska polja . . ) in za širno W.A., zlasti Perth, goorIy. Veselim se že snidenja po družinah in cerk',aj]' Saj sta minuli že dolgi dve leti, da se nismo Cerkveni spored naših srečanj bom krajevno sprotl objavljal. ❖ POROKE id v Au' Janez Kranjc, iz Ljubljane, živeč v AubufflU Marija Furbos iz Markovcev pri Ptuju, živeča ■ ^ burnu. Priči sta bila Jožef in Marija Alijagič marca 1972. ■ i" Ivan Resnik rojen v Lukovcu, krščen v Boštanju Antonija Lisec, rojena v Češnjicah, župnija Škod . Priči sta bila Janez Glivar in John Škraban —' ' marca 1972. Patrick 0'Learv (Avstralec) in Marija Čuk iz 1^, Priči sta bila Bruno Žveglič in Marta Čuk — ^n<1 derra 25. marca 1972. Vsem otrokom, staršem in botrom ter mladi® P rom iskrene čestitke. ^ Aš POSINOVLJENEC — Še predno nas je Mel-J|rne klical "na kcrajžo”, je nied nami v Sydneyu predlog, da bi posinovili novega afriškega mi-v^°narja p. Evgena Ketiša O.F.M. Ideja je lepa in jo llT|enu naše družine božjega ljudstva z veseljem )ernam- Bog daj, da bi se je vsi oklenili, kot so v Melbournu za p. Hugona Delčnjaka, ki mu !e šel sinov] dar, 'ovi P- Evgen na pomoč. Melbourne je svojemu po-jencu v tem prvem letu kar pridno pomagal z >n molitvijo, ki je tudi potrebna za uspešno s‘Jonsko delo. j es je, d;i imamo zdaj še veliko svojih skrbi za p^r>iditev cerkve sv. Rafaela in odplačevanje dolga. nia]Ven^ar Prav’ se ozremo pri delu zase tudi okrog in vidimo tudi potrebe drugih, zlasti v slov ^raV s tcm s' bomo ^prosili bcžji blago- Pri svojem delu. ^sak sPrejet ak dar za našega posinovljenca bo z veseljem 'n objavljen. Čim se bo nabrala primerna vso- *rt, ’ J0 bomo spreti poslali v Togo p. Evgenu. Vsaka e' Za misijone v nas budi čut za najbednejše brate \r' V( Molitev ^ Kr' Zra\ StUsu 'n nas same duhovno bogati. Da bo vedno en pravi namen, naj naše darove spremlja tudi l^ga loge. za misijone. Bolniki imajo lepo priliko za posinovljenca darovati svoje bolečine in nad- p0(jSakd° izmed nas naj premisli in si izbere način šilj P°re ki jo zmore, P. Evgenu pa ob tej priliki ponj31110 tople pozdrave in mu želimo obilo uspehov ‘briškem misijonskem polju. 4VETNA NEDELJA v VESELOVEM — Na Ce ,n° nedeljo pri prvi maši smo imeli v slovenski ' v Merrylandsu običajni blagoslov butaric in h *' So i5onja- Blagoslov je bil zunaj na dvorišču za sestrsko Šarkanovi so prinesli primerno mizo. Pohlenovi ka vtFgaIi oličnih vejic na njihovem vrtu. Gdč. Tonč-° °pivec, ki vodi slovensko sobotno šolo v Cabra- svoje bolezni je bil uslužben pri Kembla Grange Com-pany. Pred desetimi leti se je poročil z Alojzijo Perčič. Rodila sta se jima dva otroka, Marija, devet let in Jožko, sedem let star. Družina je živela v Oak Flats (Wollongong distrikt). Pokojni Jože je začel bolehati koncem leta 1971. Zatekal se je k zdravnikom, ki spočetka niso mogli najti vzroka bolečin v prsih. Nato so ga poslali v Prince Henry Hospital v Sydneyu, kjer so ga operirali. Toda bolezen je nadaljevala svoje razdiralno delo, da je končno podlegel. Pokojnik se je odlikoval poled drugega tudi v tem, da je redno obiskoval nedeljsko službo božjo. Sam je dejal, da ga je tako mati naučila in tega se je držal ter tudi svojo družino k temu navajal. Morda se bo kateremu od bral- cev ob tem stavku vrinila misel, češ “kaj mu je to pomagalo, ko pa je moral prezgodaj umreti”. Da, pomagalo mu je. Saj je imel milost, da se je dobro pripravil na smrt. Že ko je bil prvič v bolnišnici, je pobožno prejel zakramente, tri dni pred svojo smrtjo pa je ponovno prejel sv. maziljenje. Dandanes, ko doživljamo dan na dan toliko neprevidenih in naglih smrti, je taka smrt, kot jo je imel Jože, res zavidanja vredna. Vsakdo izmed nas bi moral želeti in moliti za tako lepo smrt. V njegovem primeru res lahko iskreno rečemo: lepemu življenju je sledila lepa smrt. Pegrebna sv. maša za Jožeta je bila opravljena v St. Francis’ cerkvi v torek, 28. marca. Nato smo ga spremili k večnemu tpočitku na pokopališče v Wollon-geng. Ženi, otrokoma ter materi in sestri v domovini naše iskreno sožalje. Naj jim bo Bog Tolažnik in božja mati Marija uteha v njihovi boli. Spomnimo se pokojnika v molitvi! Počivaj v miru, dragi Jože! R.I.P. P. Valerijan "'»tti. s'arš, ie poskrbela, da so otroci z njeno in s pomočjo Pročelje sydneyske cerkve, ko še kaže svoje “bergle” ]jt ”c.\ napravili butarice. Pevski zbor je spremljal z d ® enimi spevi. Najlepše je donel Mavov “Slava Selu ' ' Nat° se je razvila procesija v cerkev. Na )(0 So ministranti nosili z zelenjem okrašeni križ. ‘‘\j Srn° prišli v cerkev, je s kora zadonela himna ^'krf0^00 se dvigni • ■ ” v pozdrav Kristusu Kralju. naj Srno kot nekoč Jeruzalemčani klicali v pozdrav sinrl Odrešeniku, ki je šel za nas v trpljenje in sv 'n nato častitljivo od mrtvih vstal. Sledila je ^kor'**3 Z branjem poročila o Kristusovem trpljenju, hod,^83 )c zapisal sv. Matej. O veliki noči pa pri- Ca) , gROB — Prav na cvetno nedeljo (26. mar-trict 5 ure popoldan je preminul v Kiama Dis-H°spitalu rojak JOŽE FERBEŽAR. °jen ■ Je bil 20.10.1927 v Malem vrhu (Šmarje- P) n star niu je umrl, ko je bil Jože komaj 7 let °že je prišel v Avstralijo že pred 20 leti. Do Z Vseh Vetrov V ENEM ZADNJIH POROČIL, ki jih izdaja UNESCO, beremo tudi tole: Na svetu bi imeli dovolj živeža za 31,5 milijard ljudi (desetkratno število današnjega prebivalstva) in to brez izrabljanja donosa iz morij, o čemer se zadnji čas tudi mnogo govori kot o edini rešitvi za prehrano človeštva. Treba bi bilo samo sodelovanje vseh dežel, uporaba več modernih sredstev in izvajanje najboljših modernih metod za izkoriščanje uporabljive zemlje. Danes uporablja svet komaj eno tretjino poljedelske površine zemlje za svojo prehrano, ostali dve tretjini sta neizrabljeni. — Pri vsem tem pa tako vpitje in propaganda za načrtno omejavanje rojstev. Kot bi morala ta naša uboga mati zemlja že jutri eksplodirati zaradi prevelikega števila ljudstva. Milijone izdajajo vlade v to napačno smer — raje naj bi jih uporabile za nove pridobitve prehrane. K GORNJEM ŠE TOLE: Ko je bil v Melbourne indijski študent javno osmešen zaradi številne družine, iz katere izhaja, je tudi javno mirno povedal, kako vesel je življenja, četudi je dvanajsti otrok in mu do prihoda v Avstralijo res ni bilo življenje rožnato. Stavil je svojim norčevalcem tudi tole vprašanje: Če bi imel osem glav in samo sedem klobukov, kaj bi storil? Ali bi zaradi tega odsekal eno glavo in se predal nevarnosti, da izkrvaviš, ali pa bi poskušal najti še en klobuk, da bo tudi ta pokrita? . . Moderni svet si res skuša sekati glavo, namesto da bi iskal zanjo klobuk. Samo da ne bo prav pri tem svojem blaznem početju zares izkrvavel. OLIMPIJSKE IGRE 1972 so pred nami. Nemčija se pripravlja nanje in ves svet z njo. Organizacijski odbor računa, da bodo vsi stroški priprav in izvedbe dosegli dve milijardi mark. Upajo pa samo z dohodki prireditev pokriti nad polovico izdatkov. Samo prodaja spominskih značk in drugih spominkov naj bi prinesla pripravljalnemu odboru 427 milijonov mark. V kolikor poznamo Nemce, so dobri organizatorji, zato jih visoke številke ne spravljajo v zadrego in skrbi. Pokazati hočejo svetu, kaj zmorejo. EVROPA IN AZIJA bosta kmalu povezani z visečim mostom preko Bospora. Nemško podjetje “Hoch-Tief-AG Frankfurt” in angleško podjetje za železno gradnjo “Cleveland Bridge” bi morali že lani začeti z delom, pa se je začetek zaradi velikih priprav zavlekel. Most bo imel kilometer in pol dolžine ter bo največji viseči most v Evropi. Mostovi, ceste, zračni promet . . . vse manjša razdalje in bliža narode sveta. Dostikrat za dobro, dostikrat za slabo. Dejstvo je, da je mostov od srca do srca vedno premalo. Te pa gradimo lahko tudi mi, četudi nismo inženirji velikih gradbenih podjetij. NI ZADNJA NOVICA, vsaj za Ameriko ne, za »aS pa. Ameriški dnevnik “Pittsburgh Press” je pred ne kaj meseci objavil, da je Tito kupil nov najmod£f nejši avto (model Mercedes 600). Vozilo je šest metrov, motor ima 300 konjskih sil, opremlie” je z vsem mogočim za udobnost in seveda varnos' In njegova cena? Nič manj kot 60.000 dolarjev. Človek se ob tej novici in številki nehote spon1111 na Djilasovo knjigo o “novem razredu ljudi”. RUSSICUM je ime Ruskemu kolegiju v Ri11111 Ustanovil ga je papež Pij XI. za vzgojo duhovnik0'’ ki bi bili pripravljeni delovati v Rusiji, če in kad bi odprla vrata svobodnemu oznanjevanju vere. leta do koncila je tako pri sovjetski vladi kot P11 ruski pravoslavni Cerkvi veljal kolegij kot “podtal1^ rovarjenje katoličanov”. Vsaj za tako ustanovo so -oklicevali in napadali. — Danes pa je Russicum znan kot živahen ekumenski center, ki zbližuje ka*0 liško Cerkev z rusko pravoslavno Cerkvijo. V Ruskem kolegiju je nedavno stanovala tudi 0 legacija štirih ruske pravoslavne Cerkve, ki jo je v0^_ nadškof Filaret, rektor bogoslovne akademije in menišča v Zagorskem. Papež je pri zasebni avdie 1 poudaril, da obe Cerkvi soglašata v skupni veri sta jo dolžni ohraniti, razumeti in posredovati nOvl generacijam. NEMČIJA, kjer dela toliko naših ljudi, se z oZ’r°l1l, na delo tujcev vedno bolj zaostruje. Že proti k011 . lanskega leta so precej delavcev odpustili. Opa je, da delodajalci odpuščajo za vsako malenkost, vsak prekršek delovne discipline. Številna podje • zlasti iz kovinske stroke, delajo v petek samo opoldne ali pa sploh ne. Tudi nadur ni več, kar e . stujoči delavci bridko občutijo. Oblasti so začele zavirati združevanje družih tujih delavcev. Sicer so vse to šele simptomi morebitnega raz^ v bližnji bodočnosti, ne pa še dokazi bližajoče krize. Tujih delavcev je v Nemčiji še vedno 2.2 ^^ jona, med njimi 476.000 Jugoslovanov (60.000 . kot jih je bilo v letu 1970). Toda “zlati časi” s°.l"jj nili, tako trdijo vsi, ki opazujejo sedanji položaj napovedujejo še slabšega za letos. IVAN AVSENEK — UMRL. Tako so poroča'1 ' svet rojaki iz Clevelanda v Ameriki zadnji dan fc j arja letos. Med avstralskimi Slovenci rajni najbrž ^ bil kaj prida znan, toliko bolj pa drugod po s' * O njem je zapisano, da je bil industrialec, finan£ jj, gospodarstvenik, socialni delavec, mecen in Pu ,, cist. Zadnja leta se je največ oglašal z močnimi c ^ ki v Ameriški domovini, clevelandskem dnevniku- Hnje naslove si je pa zaslužil že v domovini pred marca letos vsi vrnili. Tudi naš misijonar p. Poder- Moš SVetovno vojno in med njo. Doma je bil v žaj misli, da si Indija ni mogla drugače pomagati, n)ah na Gorenjskem, ob smrti je bil star 83 let. morala je nastopiti zoper zahodni Pakistan z vojsko, nemško okupacijo Slovenije je izgubil vse pre- Zahodni Pakistan je domala v celosti muslimanska nJe. Leta 1943 je odšel v Rim, po vojni se ni dežela in država, vzhodni ima mešano prebivalstvo novo domovino v ZDA. Pakistana so grdo izžemali vzhodno krilo svoje drža- našel <*°rnov’ osta* ie v prostovoljni emigraciji in si po veri in govorici. Toda muslimani iz zahodnega 0 ____ „ . . ~ ve> milijone Bengalcev so pobili, zlasti izobražencev, . y BARAGOVI BEATIFIKACIJI e zvedel Rev. , ,. , . ... .. . * v ■ ,• , • Jože p j- . tudi hindi jezik so hoteli zatreti in uvesti urdu jezik. *elo L0 '"3 °b !!OJem nedavnem ,°hl^U V Rl™U Ves ta pritisk je postal tak, da so se muslimani na I* ? ‘T J* "aP‘ f ,Pu^°C u vzhodu sami uprli svojim “bratom” na zahodu in '"'format-"' stnenskl lsl' ' )e 1Z vsc ° )enl pomagali hindi-Bengalcem do končne osamosvojitve. **dcij potegnil zaključek, je uvidel, da utegne prjjj , J f-vivgmi jv ur vit* a° Baragove beatifikacije že v nekaj letih, morda _ „ enem h „ * . , , , . NOVI GLAVNI TAJNIK OZN, dr. Kurt Wald- Mn desetletju. Papež je namreč nedavno svetni- , . . ..... > kandidatom zelo ugladil pot do oltarja in vse he,m’ Avstr'Jec, se je rodil leta 1918 v neznatni va- da se bo škof Salatka, Baragov naslednik v s,c.' b,lzu D,u"aJa' Je d'PI°m'ran Pravnik' Po zadnJ! V*arquettski škofiji, teh ugodnosti tudi poslužil. Vsaj VO)n' >e . delal v razn,h diplomatskih službah. Lani ”Že Godina je o tem prepričan. Seveda je Godi- >e bl1 Pn predsedniških volitvah doma kandidat Ijud- "°nV° Poročilo vse Baragove častilce nad vse prijetno sk° s,ranke za državnega predsednika. Ko je bil iz- nenadil0 voljen njegov socialistični tekmec Jonas, se je Wald- h heim vrnil v New York zastopat svojo državo pri je GUNCI IZ VZHODNEGA PAKISTANA, ki jih OZN. Tam so mu dali večje priznanje kot njegovi Pribežalo v Indijo do 10 milijonov, so se do konca rojaki pri domačih državnih volitvah. VIHARNIKU Peti celini si žrtvoval domala sedemnajst let, A.meriki dal si jih trideset polnih — svoje premnoge skrbi. TT riintrideset svojih pomladi si dal domovini — mladostne moči. R.edu Frančiška odstopil si šest desetletij, Utripal si v brigi za narod, ki je s trpljenjem odet. Bogato razdajal s peresom si ljudstvu svojo besedo, Enako bogato učil si večno božjo Resnico, R.eševal duše, ki tonejo v mlakah in pijejo bedo. Nfei se bal udariti laž in krivico, A. dostikrat žel prav zato si udarce po glavi. R.astel si brez misli nase, le v delu za brate, D anes hvaležen si Bogu 7.a vse — in mi zate. U ra se Tvoja še dolgo naj ne ustavi! P. BAZILIJ APRILSKA POLŽ PO CESTI DIRJA, VSE PRED NJIM BEŽI. GLEJ GA, GLEJ, HUDIRJA, TO SE MU MUDI! KONJ NA HROMI NOGI VES BOLAN STOJI. BRCNILA GA MIŠKA, RANA SE GNOJI. HOV, HOV, LAJA PSIČEK IN ČEZ PLAN BEŽI, KAJTI KRVOLOČNI ZAJČEK GA PODI . . . (Branimir Kozinc) Dragi Kotiček! — Smo trije bratje in se P** oglašamo. Če našega pisma ne boste vrgli v ko*' bomo še oglasili, četudi nam slovenščina nc *• dobro. Radi bi nekaj napisali o veliki noči. Nekaj dni pred prazniki smo že vse pripravil1 veliki dan. Tati je napravil lepo barvane pirhe, pa je pekla. Mama je potem pripravila lepo ko^ da jo bom jaz nesel k žegnu, ker sta moja bra Dragi otroci! Zadnjič smo objavili sliko Plesničarjevevega Marka. Njegovega brata Andreja sem mimogrede omenil. Da ne bo prikrajšan, naj ta Kotiček prinese njegovo sliko. Tudi PLESNIČARJEV ANDREJ je bil rojen v Argentini, kjer je kot mlad fantiček poleg običajne šole obiskoval tudi slovensko šolo v Buenos Airesu. Z bratoma se je moral z avtobusom voziti pet milj daleč, pa je ni zamujal. Danes je staršem za to skrb hvaležen, saj govori poleg španščine in angleščine tudi slovenski jezik. Andrej bo ta mesec star dvajset let in še študira. Pri nastopih i-gra kitaro, z bratom pa skupaj zapojeta, da je veselje. Seveda tudi slovenske pesnti. Da je z bratom posnel gramofonsko ploščo, sem že tudi zadnjič omenil. Bog daj, dragi otroci, da bi tudi o vas lahko enkrat rekli: Dvajset let ima, — slovensko pa ni pozabil. še mala. Tudi k spovedi smo šli in se skupaj v«* praznikov. Lepo je bilo, ko je mama pogrnila prt na mizo in nam razdelila velikonočna jedila-smo vse opravili, smo šli vsi skupaj v Kew k sl®’ , ski maši. Zelo nam je tam všeč, posebno še ^ grob in tudi cerkev je lepa. Velika noč je z* ^ velik dogodek, saj nas spominja na Kristusovo ffl* nje in vstajenje. — Trije bratci Bauer. St. Al®1 Vict°ria- . vilk1’ Dragi bratci! Vi ste edini napisali za to Ste ^ nekaj o veliki noči, vsi drugi slovenski otroci p° straliji so urednika potegnili za nos. Zato vam j ^ pripada obljubljena nagrada. In še kaj se oglasite- Urednik. eni1” MOJA POT V AVSTRALIJO Ime mi je Joži. V Avstralijo som prišla pred letom in nekaj meseci iz Argentine. Rada bi van1 vedala nekaj o svojem potovanju. Iz mesta Buenos Aires smo odšli nekega jutra. Bila sem žalostna ker sem tam imela m*1 . prijateljic Slovenk in Argentink. Po drugi stran1 sem bila vesela, da bom spet videla našega ata^ starejšega brata, ki sta šla v Avstralijo že dve prej. Potovala sem z mamo, Marijo, Silvijo in ki so moje sestre, ter Elčkom. mojim drugim ^ Vsi smo gledali skozi okenca letala, ki je letelo , sf us'3' visoko. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo letel' Ande, ki so zelo visoke gore v Južni Ameriki 10 dajo med najvišje na svetu. Naše letalo se je ' vilo v državi čile, na Velikonočnem otoku ||j Pasqua), na Tahitih in končno se je spustilo na , v Melbourne. Vožnja čez Pacifik mi ni bila nisem videla nič drugega kakor plavo nebo in P $ morje brez konca. Bila sem vesela, ko smo p° dnevu in dveh nočeh vožnje prišli v Melbourne* sta nas na letališču čakala ata in brat Ton. ijoP' To je vse, kar sem hotela povedati. Pozdra ^ vse slovenske otroke v Avstraliji kar po kastiljafl' Saludos amigos! — Joži Šerek, Kcw, Victoria. KOTIČEK NAŠIH MALIH M°NA VALE, N.S.W. — Vsem prijateljem in znan- CeRi bi da P'srnei se rada preko naših “Misli” prisrčno zahvalila darila in cvetlice ter za osebne, telegramske in jela zlati ne čestitke, ki sva jih z velikim veseljem pre-°b priliki najine petdesetletnice poroke. Na dan e poroke se nama je uresničila tudi najina vroča čet sva pri slovenski službi božji v naši lepi, , ud' še nedokončani slovenski cerkvici v Merry-su- Bogu sva se iz srca zahvalila, da nama je dal toliko d°čakal. let skupnega življenja in da sva končno tudi da. _ala gradnjo naše sydneyske cerkvice sv. Rafa- sj.r^.Cest'tava g- ing- Ivanu Žigonu, saj gotovo ni brez j ’ *n trudov izvršil tako moderne in obenem naši Jenski družini primerne načrte. Posebno zahvalo 1Zrekava našemu neumornemu patru Valerijanu, {iiri j,. toliko dela in se žrtvuje, da bo naš skupni dom sydn, Preje končan. Na naše versko središče smo eVski Slovenci res lahko ponosni. I)le^'s''rn" pa želiva, do bi še mnogo let prihajale nas, kakor so bile tudi dosej naš redni in težko °vani obiskovalec. — Julija in Ivan Plesničar. ^ARRABUNDAH, A.C.T. — Priloženo je za na-°s(a]lno našega dragega lista, za letošnje Mohorjevke. Pot k Za t'st’ VaS sklad, ki je trenutno najbolj j2 T n. Obenem bi prosil, da popravite moj naslov. rad ga sem se namreč preselil semkaj, pa ne bi je(n’o da b> se kaka številka izgubila. Tam zdaj ver-br , stanuje kak Avstralec in bi “Misli” gotovo ne Pozdrav! — Franc Erpič. 5^a>a za sporočilo! Pismo objavljam, da z njim druge, kaj naj store ob selitvi. Sleherni metov P°^ta vra^a precej številk “Misli”, ker naročni-^ ne najde več na naslovu. Včasih vzame dolge me-pjSrri a*' Pa celo leto, končno pa dobimo užaljeno Zel °’ Zakai smo J'm ustavili list. V tem smo res (jre^nevz8ojeni in bi bilo prav, da se poboljšamo. V MELBOURNU, Vic. — Pošiljam Vam n®° za “Misli”, ki jih zelo rada prebiram. Obe-res ,Pa bi Vas prosila za uslugo in Vam bom zanjo ok . srca hvaležna. Prosila bi ako bi mogli tole Vl(i v Vašem listu: Sem AvStr . Vc'ova’ stara petdeset let in šele kratek čas v Sv * Zelo bi želela spoznati vdovca ali samca 'iubjt ]-'6t’ n‘ a'koholik. Po možnosti naj bi bil asi na uredništvo “Misli”. fnv lepe pozdrave vsem naročnikom! — N. N. Mi^i . ’ APnl, 1972 Maseot, N.S.W. — To pišem 20 marca zvečer, pol ure potem, ko se je dvignilo letalo in nam odpeljalo priljubljene “Slake” in “Fante s Praprotna”. Z njimi je seveda odšlo tudi zastopstvo Matice iz Ljubljane. Pred odhodom se je od ansambla poslovilo lepo število rojakov in jim želelo srečno vrnitev v domovino. Poleg naših pa je bilo navzočih še veliko večje število južnih bratov, ki so prišli tja z namenom, da se poslove od Slakov, ali pa od svojih svojcev in znancev, ki so z istim JAT letalom odhajali v domovino na obisk ali za stalno. Obisk Slakov bo gotovo zapisan z zlatimi črkami z zgodovino slovenskih izseljencev v Avstraliji. Če bi imeli Slaki pet ali deset nastopov v Sydneyu (žal sta bila samo dva), bi pri vseh imeli velikoštevilno in hvaležno publiko. Saj jih je vsakdo želel poslušati znova. Po drugi strani so pa Slaki povzročili tudi precej razburjenja (nehote, seveda!) V Sydneyu sta bila namreč dva organizatorja njihovih nastopov: že dalj časa obstoječe slovensko društvo in pa novorojenček klub “Triglav”. Napravili so vsak svojo propagando in skušali napeljati čim več vode vsak na svoj mlin. Pri propagandi je društvo poudarjalo Slake in komaj omenjalo ali pa celo ignoriralo Matico (pozabili so, da je treba sprejeti poleg gosta tudi spremljevalca). Klub pa je poudarjal na prvem mestu obisk Matice in kot njen privesek omenjal Slake (kot če bi nekdo postavil na prvo mesto managerja in potem šele filmsko zvezdo). Ampak ubogi Slaki! Saj so jih hoteli raztrgati na dvoje. Ta jih je hotel imeti tu oni tam. Na prireditvah (izven koncertov), ki so imele namen, da se člani bolj po domače pogovore s Slaki (te so bile zopet posebej za društvenike in posebej za klu-bovce,) je bila povsod zraven tudi Matica. Zaradi tega je bilo od strani društvenikov opaziti nekoliko rezerviranosti. Klubovci (predvsem glave), so se pa počutili med njimi kot že dolgoletni prijatelji. V bo- narave in živali. Kdor misli resno, naj se Ker bi šel lastnik rad v pokoj, oddaja NAPRODAJ ali VNAJEM BRIVSKI SALON V industrijskem mestu Victorije. LEPA PRILIKA ZA MLAJŠEGA STROKOVNJAKA! Ponudbe pošljite na “Misli” pod “BRIVNICA” doče bi bilo želeti, da bi v takih primerkih (ko pride v Avstralijo kak ansambel, ali če je kaka druga kulturna prireditev večjega obsega) društveniki in klubovci pokazali nekoliko več smisla za sodelovanje. Saj je imel obisk Slakov namen, da našim ljudem prinese izredno kulturno doživetje — slovensko pesem. Človek pa ie imel vtis, da sc r; pogajali za to, da bi skupina okoli društva in druga okoli kluba imela čim več lastne slave. — Sydneyčan. MONA VALE. N.S.W. — Prvič se oglašava s pismom p. uredniku in mu želiva obilo uspeha pri novem delu — urejevanju našega mesečnika. Povedala bi rada, da so nama “Misli” všeč. Ne moreva se izraziti, koliko so vredne v izseljenskem življenju. Vse najdemo v njih .kar nas izseljence zanima. V »jih je nekaj za smeh in kratek čas, včasih kaka žalostna novica, obenem modra in pravična beseda. Pepetu Metulju se smejeva, kadar se oglasi s svojo šega-vostjo. Ker hočeva ostati listu zvesta in stalna naročnika, hočeva biti tudi redna plačnika — zato prilagava za naročnino in sklad. Obenem bi prosila, da popravite pomoto v priimku. Zadnja številka je sicer redno prišla do naju, a priimek je bil Ferjan namesto Fabian. Pomota se hitro napravi, zato zamere z naše strani ni — upam, da nama tudi urednik ne bo zameril, če prosiva popravek. Vas in vse bralce lepo pozdravljava Pavla Fabian. (Op. ur.: Hvala za pojasnilo, ime sem že popra Prepisati stotine imen in naslovov ni bila malenK Slavko f .vil in prepričan sem, da je še več napak. Vsako rade vclie popravil, samo da zvem zanjo.) boi" KEW, Vic. — Na praznik Oznanjenja (25. mar*-® ste praznovala srebrno poroko znana Franc Plesnik in Antonija r. Božič. Zanju je bila opravljena večer®8 maša v naši cerkvi, da bi ju Bog ohranil še dolg vrsto let. Desničarjeva družina se je najprej nase11 v Argentini, nato so prišli v W.A. in se vrnili v ^. gentinc, končno pa prišli v Victorijo fn imajo sV°* domek v Kevv. Dvema sinovima (znana muzika111* UŽ1' Zavedna slovenska družina je reden obiskovalec slove® ske cerkve. K srebrnemu jubileju naše iskrene čestitke! ročevalec. Marko in Andrej) se je pred veliko nočjo pridr' še Frank, ki je dospel za starši iz Južne Afrike. po- SAFETY BAY, \V.A. — Morda je katera slo^ ska gospodinja, ki bere “Misli", da bi mogla ustI\j moji želji. Zanima me namreč, kako se kuhajo ore*1 . štruklji. Če sem prav informirana, jih kuhajo v IstI1 Zelo rada bi dobila recept. Sem rojena na Štajerskenl Pri nas delajo sirove štruklje, ne pa orehovih. :'SpX PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu jc Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH Živi kot otrok sem odšla iz Slovenije in vsa leta . lnj med Hrvati. A slovensko govorim zelo rada, 'niam le priliko. Zato so mi tudi “Misli” zelo . in so mi dale doslej veliko prijetnih uric bra-'l Zahv£>ljujem se za redno pošiljanje, novemu ursd-u Pa želim mnogo uspehov. — Ida Zorich. CARINA, Qid. — Naše drage “Misli” so se torej selile iz rojstnega kraja Sydneya na jug v muha-1 Melbourne Upam, da jih tamkajšnje kislo in "Pomenljivo vreme ne bo oviralo in bodo prav tako 5jj110 prihajale med nas kot so vsaj meni iz prav Pr>jetnega Sydneya. Novega urednika iskreno podel am 'n mu želim, da bi z uspehom nadaljeval ^ 0 našega zaslužnega o. Bernarda. Saj sam pravi, kctmu ljubezni do pisanja ne manjka in to je že več » korajža. Priporočal pa bi mu, da bi se izogibal l . inega šihta”, četudi je s časom sprt. Dobro vem, j i Pomeni nočno delo, njegove “dobrote” sem oku-^ P°ln:h petnajst let. Seveda pa bo potrebna ured-naša vsestranska pomoč, ket smo jo nudili tudi »njemu uredniku. Brez “Misli” vsaj jaz gotovo ne p m°gel več biti in mislim, da marsikdo čuti isto. ne ernafdu želim popolnega okrevanja in prav nič ^v°mim, da bomo še veliko njegovega brali v na-f0j. ^sečniku. On naj bo p. Bazi liju prva desna ’ mi naročniki pa druga. Vk ani nar°enino za Misli, ki sem jo nabral pri v. Mohorjanih. Za letošnji dopust tam okrog no-sli" ra Pa nameravani priti v novo prestolico “Mi-Pozdravili se bomo v Baragovem domu in si po 'eni! stisnili desnico. Iskrene pozdrave vsem bral-Janez Primožič. ^APto, N.S.W. — Tukaj pošiljam za naročnino, prv 3 me je s*‘ka p. Hugona s svojimi zamorčki-Uijs°0bhajanci. Preštela sem črne glavice in pošiljam Haj'J°narju za vsako po deset centov. Ostanek pa Priri -° za P' Evgena, o katerem sem brala, da se je Konr p Hugonu. Iskrene pozdrave! — Albina Predavtehet: “No, Mihec, povej mi, kaj mora človek >,Vsem napraviti, da pride v nebesa?” ’hec: “Umreti, gospod katehet!” “v . je to tvoj avto?” vpraša znanec znanca pred .j, Curnsko slovensko cerkvijo. . Se popraska za ušesom, potem pa odgovori: “Da, Pr? ie. mcj” pa Melj začudeno pogleda nad tem odgovorom, on fen n?U razloži: “Veš, to je tako: Kadar je avto očiš- * ki rat kot nov , je od moje žene. Kadar je kje ples, ta- • 1 le l-Vrl • je °Q moje hčerke. Za nogomet je od sina. Kadar te?istr 'n pa ^adar pride zanj račun za novo Hoj ac''° in zavarovalnino, takrat je pa stoodstotno Ne pozabimo na Fatimo j Fatimska pobožnost je gotovo vsakemu izmed nas več ali manj znana. Poznali smo jo že v domovini pred vojno. To pobožnost opravljamo na prve sobote v mesecu. Naročila jo je Fatimska Mati božja, ko se je prikazala trem otrokom leta 1917. Namen pobožnosti je, da zadostujemo za grehe sveta, vključno za lastne grehe, obenem pa prosimo božjega usmiljenja za grešni svet. Poseben poudarek pri tej pobožnosti je: MOLITEV ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV. Svet okoli nas in tudi mi sami, postajamo brezčutni. Brezbrižni smo, kako živi naš bližnji. Ne gane nas njegova preteča poguba. Mnogi izmed nas imajo nekako takole zadržanje: naj dela vsak po svoje, kakor mu prija, jaz se ne vtikam v njegovo življenje. Pa vendar, ali nismo bratje in sestre med seboj? Zato ne smemo reči po kajnovsko: “Ali sem mar jaz varuh svojega brata?” Že zaradi tega, ker pri tej pobožnosti molimo za zašle, je vredno, da se je znova oklenemo. Moram priznati, da se je tudi meni že vrinjala misel, češ, saj je ta pobožnost že ostarela in ne privlači več. Resnica pa je le ta, da smo se mi ohladili in po-plitvili. Razlog, zakaj pišem te vrstice, je bil pravzaprav ponovni telefonski klic tajnika češke organizacije sv. Vaclava, ki si je naložila skrb, da poživi fatimsko pobožnost. Njegovo navdušenje, ko mi je po tele- fonu razlagal pomen te pobožnosti, je tudi mene znova ogrela zanjo. Zato jo lepo priporočani. Na sporedu je molitev sv. rožnega venca in sv. maša vsako prvo soboto v mesecu ob 12:10 pop. v St. Mary's Cathedral, Sydney. Tudi 13. maja (spomin prvega Marijinega prikazanja v Fatimi) bo v sydneyski katedrali sv. maša in procesija v čast Fa-timski Materi božji. Pobožnosti bo vodil nadškof Freeman. Lepo bi bilo, če bi vsaj nekaj rojakov prišlo k tej pobožnosti in bi s tem pokazali, da smo Slovenci Marijin narod. Kdor želi, lahko praznuje prve sobote tudi v Merry-landsu, ko je večerna maša ob pol osmih in nato kratka pobožnost z molitvijo za domovino. Navadimo se, da bomo med desetke rožnega venca vpletali lepo in pomembno molitvico: “O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas večnega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja”. P. Valerij an ^islj . * April, 1972 PHOTO STUDIO E R I C 305 High St, PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črno-bele in barvne) sc vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 |R D 2 J P 3 4 ! 5 6 7 8 1 9 10 11 12 J 13 N 1 F A 14 z a: Vodoravno: 1 termin, strd; 2 na glavi, &’ hast: 3 vrsta pesnitve, koroška gora, P011^1^, 4 mucek, vrsta grma, razdobje; 5 trmasta val, dva enaka soglasnika, snežna žoga; 6 u no cestišče, zavija in poglablja; 7 ornart"; dražilo, drobna smet; 8 mehka bombaževl_ gozdovi; 9 gora v Istri, tujka za sklad; 1® J mostanski predstojnik, reče, drag; 11 osn°J glas, žensko ime, žensko ime; 12 oranje* pančičev rojstni kraj, ali; 13 lomljenje, del o : za; 14 čeden, strupena žuželka. $ Navpično: 1 zauživamo, moško ime; Z J šem, vstaja; 3 prebivalec Celovca; 4 star°J vanska pijača, nota, tujka za dogovor, ron!^| ski spolnik; 5 velika posoda, ponos dekj^j glave, iz vrste goveda; 6 posoda za vino, df < beseda za da, večno mesto; 7 pod nosoffl. j enega dneva; 8 pogovor, moško ime; 9 ^ strijska rastlina, vrsta zemlje, srbsko moško 10 hladno orožje, začetnici imena in pesnika Ilirije, dve zaporedni črki abecede. ^ 11 število, taborni ogenj, staroslovanska ča, del kolesa; 12 prvo zbirališče begu*15 Slovencev pri Celovcu leta 1945; 13 g°ra Koroškem, Župančičeva velika pesnitev; ^ čevje, nevestina dota. RtrV* sto'Pec imen ti bo dal besedo POZDRAV, 8* Pa besedo UGANKARJEM. Rešitev se torej sj . pOZDRAV UGANKARJEM! Pozdrav vsem, ki Pn naž>h ugankah belite glave! Kaj ni to lepo? * 1 jja . n‘ bila poslana uredništvu niti ena rešitev. Vem, kar^r P°^°bn>co pravilno rešila s. Silvestra, Ugan-še Vh° U8an*co Pa ie razvozljala s. Ema. Pa je gotovo gjg ° °d naročnikov, ki se je lotil tega posla. Dru-y naj rešitev tudi pravočasno odpošlje.' tej številki “Misli” poklanjamo ugankarjem na-j. 0 križanko. Morda bo zanjo več zanimanja. Re-j® Pošljite najkasneje do 8. maja. ^rižaj^°rda med bralci kdo, ki se bavi s sestavjanjem 8 svojo umetnostjo na dan in stopi v zvezo z ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem “FRANICS AVTO ŠOLA” 2 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 NAW. TELEFON: 72-1583 pride m razn‘fl ugank? Bi ga bil prav vesel, če Uredl>ištvom. V nekem mestu na Škotskem je ordiniral zdravnik, o katerem je bilo znano, da za prvi pregled terja kar precej, za naslednje pa manj. K njemu pride bolni Škot in začne takoj, ko je poklican v ordinacijsko sobo: “Pa sem zopet tukaj, gospod doktor!” Zdravnik pa je imel dober spomin in je spoznal, da je bolnik šele prvič pri njem. Natančno ga je pregledal, kot se dobremu zdravniku spodobi, potem pa mu rekel: “Nič novega na vas. Kar mirno še nadalje jemljite zdravila, ki sem vam jih zadnjikrat predpisal ...” VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnižje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste. Hs Kdor želi,' more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati % Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. % Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE SAMO $647.40 NA ENO STRAN $370.00 POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB $682.90 POSLUŽUJTE SE VAŠE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9_7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich Monika je šla k zdravniku v bojazni, da je nekaj narobe s srcem. Zdravnik jo je pregledal, potem pa potolažil: “Nič se ne bojte, gospodična! Nič ni narobe s srcem. Tako močno in zdravo srce imate, da bi hotel takega jaz sam imeti.” — Monika ga sramežlji-vo-ljubeznivo pogleda in pravi: “Gospod zdravnik, saj moje je še prosto . . * Metka gleda poročno sliko svojih staršev in zvedavo vpraša mamo: “Mama, zakaj pa si bila tako lepo belo oblečena?” — “Ker je bela barva znak veselja in sreče in je poročni dan eden najlepših v ži- vljenju,” ji mimogrede odgovori mamica. Metka P* se obme k očetu, ki nekam nasajeno gleda, pote®1 pa zopet vpraša mamo: “Zakaj se je pa ata tak*** tako temno oblekel?” “No vidiš, Peter, pa le ni bilo tako hudo pri zdravniku. Saj sem ti pravila, da dandanes pri de*1-tistu opravijo skoraj brez bolečin”. “Ne verjamem,” odgovori Peter. “Da bi samo šala zdravnika, kako je zarjovel, ko sem ga ugriS^ v prst . . .” LICENSED LAND AGENT: reduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. ULNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje redno in po zmerni ceni. IVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd. AKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! TEL. 47*2363 TEL. 47-2363 STANISLAV FRANK Ro9ewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5013 TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 LAGOON STREET, BARRACK POINT, NAW. ‘riporočava rojakom vsakovrstne mesne izdett**; anjske klobase, ogrske salame, slanino, svet* ***; prekajeno meso, Sunke itd. Vse po najboljšem okusa in najnlžjih cenah AZUMEMO VSE JEZIKE OKOLIŠKIH »iščite nas in opozorite na nas vse svoje TURISTIČNA AGENCDA PREDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010« Tel.: 33-4155 V URADU: RADKO OLIP # mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte # urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta # izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente, # organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo: $682.90