ADCSiilitfl m abesfnsha vojna. Abesinija, pravilno »Mangasta Etiopia«, je edina črnska samostojna država v severno-vzhodni Afriki. (Abesinci same sebe ne nazivajo drugače ko Etiopce; prvi naziv je za nje psovka, kakor za Slovence »vindišer«.) Je zelo bogata na najdiščih zlata pa tudi premoga. Ravno vsled ajenega naravnega bogastva bi jo Italijani radi zasedli. Abesinija je zelo vroča dežela in so v njej doline in ravnine bolj redko naseljene. Največ naselbin je v višini 2000 do 3000 m, glavno mesto Adis Abeba leži 2600 m visoko. V Abesiniji je skozi osem mesecev (od julija do februarja) lepo vreme in vroče, skozi trj do štiri mesece (od marca do junija) pa neprenehoma dežuje. Desno: Ob Tana jezeru, ki leži v zapadni Abesiniji, žarišču gospodarsko-političnih interesov v severo-vzhodni Afriki. —• Slapovi Modrega Nila pri Dildi. — Modri Nil priteče iz Tana jezera, ki je zelo važno za oskrbovanje Egipta z vodo po reki Nilu. Egipt z Nilom je angleški. Spodaj: Abesinska pokrajina pri mestu Makale. — Strašni prepadi in visoke strme gore obdajajo doline. Stene in prepadi so najboljši abesinski zavezniki proti Italijanom. Abesinski stari vojaki, ki še niso po novem izvežbani in moderno oboroženi. Njih število presega en milijon. Desno: Abesinci kopljejo jarke, medtem se je v zraku pojavil italijanski aeroplan. Abesinci imajo pred sovražnimi letali velikanski strah. Levo: Abesinski vojaki. V zadnjih letih so si Abesinci izvežbali okoli sto tisoč vojakov popolnoma po evropejsko in jih tudi moderno oborožili. »Vodnjak« v Abesiniji. Redki so stu- denci, za katere bijejo Abesinci z Italijani cele bitke. Glavno mesto Abesinije Adis Abeba je s svojimi 70.000 prebivalci največje mesto države. »Ulice« so zelo dolge in naselbine zelo razkosane. Od enega konca mesta do drugega je po eno uro daleč. Prebivalci Abesinije niso samo ene narodnosti. Pravi Abesinci, ki so krščanske vere, stanujejo v severozapadnem delu države, pa tudi drugod kot nekaki gospodarji; na vzhodu in jugovzhodu prebivajo narodi Gala, Danakil in Somali, ki so islamske vere. Mnogo je v državi Falašev, mešancev med Judi (Agaumedi) in Abesinci. Krščanska vera, h kateri se Abesinci prištevajo, ni taka, ko naša rimskokatoliška. Je mešanica judovske, krščanske in deloma tudi islamske vere. Tako imajo Abesinci poleg krsta še tudi judovsko obrezovanje. Sv, maše in pridige > krščanski« Abesinci ne poznajo. Levo: Italijanska vojska maršira proti mestu Makale. Najprej so Abesinci Italijane pustili priti v svojo deželo. da bi jih v svojih domačih krajih lažje premagali. — Res jih zadnji čas precej tepejo. Spodaj: Topovi Abesincev so deloma še prastari, deloma pa že najmodernejši. Ker pa Abesinci nimajo motorjev za prevažanje avtomobilov kakor Italijani, in ker imajo tudi zelo slabe ceste, niorajo kanone razstaviti in posamezne dele prenašati na mulah in konjih. Vojska-konjenica izdajalca rasa Gukše na pohodu na bojišče. Ras Gukia, zet abesinskega cesarja, ki je izdal svojo domovino in se sedaj vojskuje na italijanski strani proti svojim rojakom. Italijanski tanki napadajo. Tanki so bili strah Abesincev ves čas, dokler se niso na nje navadili. Zajeli so Italijanom že 25 tankov in jih sedaj uporabljajo proti svojim sovražnikom. Italijanska artilerija v Abesiniji. Večinoma je motorizirana in se lahko hitro giblje. Italijanski topničarji streljajo na Abesince. Najmodernejšim topovom Abesinci ne morejo do živega, zato ti italijanski topničarji tako brezskrbno opazujejo sovražnika. Konjenica v moderni vojski ni-na velikega pomena. Vendar Abesinci s svojimi krasnimi konji in v svojem junaštvu napadajo celo italijanske tanke. Pred kratkim je bila abesinska konjica strašno pobita, ko je napadla tanke. ¦»¦¦ ^ L J^