PRIMORSKI dnevnik
I® začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI
dnevnik
pa 26. novem-
l	..... C.U. I IU VCI I I-
Pra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-Pembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 2, maia 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri 'driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kLerJe izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-‘'Zanski DNEVNIK v zadnjem Evropi.
primorski
JE	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 244 (13.475)
Trst, nedelja, 22. oktobra 1989
V	Vzhodnem Berlinu več tisoč mladih demonstriralo za izpustitev političnih zapornikov
Mihail Gorbačov povabil Krenza naj že v kratkem obišče Moskvo
V	Dresdnu 50 tisoč ljudi zahtevalo korenite reforme - Po trditvah tiska v ZDA je odstop Honeckerja zahteval Gorbačov - Kljub spremembam v vodstvu se beg na Zahod nadaljuje
TV Ljubiji
juoijana in volitve
Marko vvaltritsch
tjjeV Sloveniji bodo v aprilu prihod-uPo* leta vo^tve- krav v ,e/l dneh je, spfe tevajoč nedavno sprejete ustavne kon rt}^m^>e' v razpravi nov volilni za-nizif ^0 vsem državljanom ter orga-vaniani™ skupinam omogočil sodelo-noJjS na tek volitvah, zelo očitno na drua 0snov,'> ki, kot vse kaže, bo zelo nijoSna °d dosedanje. Nekateri me-Pubpi? b°do volilci v Socialistični re-dat0Ik‘ Sloveniji dali prednost kandi-pa m in njihovim programom, drugi na^SPniziranim političnim skupi-iih h iVeza/n, strankam ali kakorkoli Čifemo imenovati.
PoHri° Jasno je, da gre Slovenija v ienJCni Pluralizem, ki dobiva privr-vjip 6 tudi v drugih predelih Jugosla-repNfin čeprav nekateri v nekaterih liji Jmeh temu nasprotujejo in si zebri k ° vse ostalo pri starem. Naj-saj takega sploh ni več mogoče, ziienjj se Politične razmere zelo spre-driQvep Qeli vrsti vzhodnoevropskih Sovipj poijska in Madžarska in sama Potih Sf'-Q zveza že hodijo po novih ne p j 9!sto nerazumljivo bi bilo, da Srez bilo sprememb v Jugoslaviji, (j v°ma Slovenija v tem prednja-S tem
vega J1 v zvezi prihaja marsikaj no-*ičneor, v Poročanju sredstev mno-IevizW °bveščanja. Na ljubljanski te-skim v sklenili dati spomladan-priti(e °Jitvam tisto važnost, ki jim jj0 ijs. sedaj, to je bilo povedano tiPevj ,°Vr>' konferenci pred nekaj VsfOi 'k^ pr‘Pravljajo na to, da bodo r,li en0L>b‘datom in skupinam odme-Pr°grQm čas, da ti obrazložijo svoje ,ev v ij. t' iz besed vodilnih novinar-'Q. dQ brionski televizijski hiši izha-\/VPzni b0.zanje mesec dni pred vo-ykg0 hSi kandidati enakovredni. ?Q Povp ,° dobil enako število minut, No d0r1°,kar želi. K vsemu temu pa *Qhdidnt'	sPote, s katerimi bodo
reklarmJ sfbe in svoj program lahko 1aif>rž v N- V tem oziru pa bodo JU (is/; k Prostora na tv ekranu do-.0 iniein andi<Jat oziroma skupina, ki 0 Se oduVeč denarja. Seveda je vse Qfc°ija. lsno °d novega volivnega
V Nojh f° n‘ nič novega. V Italiji in Srpo „Q v zahodnoevropskih državah ki. e to že navajeni. Razne vo-
Nuevanje
NA 2. STRANI
VZHODNI BERLIN — Po večernih petkovih manifestacijah v Dresdnu, kjer je več kot 50 tisoč ljudi zahtevalo korenite spremembe v Vzhodni Nemčiji, je včeraj tudi v Vzhodnem Berlinu prišlo do protestne akcije. Nekaj tisoč mladih je sestavilo človeško verigo, ki se je vila mimo vladne palače do policijske centrale. Tam so mladi zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov. Tako v Dresdnu kot v Vzhodnem Berlinu policija proti manifestantom ni ukrepala.
V	vzhodnonemški prestolnici se je včeraj razširila vest, da je novega partijskega in državnega voditelja NDR Egona Krenza (na sliki AP) v petek zvečer po telefonu poklical Mihail Gorbačov. V dolgem pogovoru naj bi sovjetski voditelj povabil Krenza, da čim prej obišče Moskvo. O tem dogodku agencija ADN še poroča, da je Krenz po pogovoru z Gorbačovom izjavil, da so sovjetske izkušnje s perestrojko lahko zelo pomembne tudi za Nemško demokratično republiko.
V	zvezi z Gorbačovom velja še povedati, da so mnogo bolj glasne govorice, da naj bi Honeckerjev odstop zahteval sovjetski voditelj. To trdi predvsem včerajšnje ameriško časopisje, ki kot vir novic navaja nekega anonimnega visokega funkcionarja v vzhodnonemški vladi.
Ob vseh teh dogodkih pa je beg vzhodnonemških državljanov v ZRN še zmeraj precej množičen. Tako je samo preko Madžarske in Avstrije v zadnjih 24 urah prišlo na Bavarsko še 1.277 beguncev. Z včerajšnjimi begunci je tako od odprtja madžarske meje z Avstrijo 11. septembra v Zvezno republiko Nemčijo prišlo po tej poti že preko 35 tisoč vzhodnonemških državljanov.
Pogajanja o delovnih pogodbah v zdravstvu
RIM — Ob prisotnosti ministrov za javne uprave, proračun in zdravstvo Gasparija, Pomicina ter De Lorenza na eni strani in predstavnikov sindikatov CGIL, CISL, UIL in avtonomnih sindikatov na drugi strani so se včeraj v Rimu začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe zdravstvenih delavcev. Do začetka pogajanj je prišlo potem, ko so predstavniki sindikalnih konfederacij podpisali kodeks o samourejevanju stavk. Sindikati so tudi sprejeli predlog ministra Pomicina, da bi prva stavka po začetku sindikalnih pogajanj trajala le 24 ur in ne 48 ur, kot je bila praksa doslej.
V zvezi z začetkom pogajanj je včeraj minister za javne uprave Gaspari zagotovil, da bodo skušali storiti vse, da bi sporazum dosegli še pred koncem leta. Minister za zdravstvo de Lorenzi pa je za torek že sklical sindikalne predstavnike zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah, da bi razpravljali o zakonskem predlogu, ki predvideva reorganizacijo KZE v podjetja. De Lorenzo je še dejal, da bo o rezultatih torkovega srečanja poročal ministrskemu svetu in nato besedilo zakonskega predloga, ob predhodni odobritvi ministrskega sveta, predal parlamentu, ki bo o tem predlogu dokončno sklepal.
Rešili človeka, ki je bil 89 ur pod ruševinami
Preživel je potres v sponah »sendviča«
SAN FRANCISCO V mestu potresa se je četrti dan po torkovem sunku razvedla vest, da so na Bay Brid-geu našli osebo, ki je preživela izkušnjo strašnega »železobetonskega sendviča«.
Reševalci so malo po šesti uri zjutraj slišali jamranje, ki je prihajalo izpod ruševin na najbolj nestabilnem delu mostu, kjer so že bili nekaj časa na delu, ker so opazili, da so kabli občasno napenjajo. Tehniki so namreč preizkušali nosilnost kabljev, saj bi brez teh predhodnih preizkusov ne znali, kako odstraniti ruševine zgornjega pasu dvonadstropne hitre ceste 1-800 na Bay Bridgeu.
Ko so ugotovili premike so zaslišali tudi glas ponesrečenca. Novinarjem so nemudoma dejali, naj ne posredujejo vesti, ker se jim je zdelo nemogoče, da bi kdo lahko preživel 89 ur v splošče-nem avtomobilu in niso hoteli vzbujati v ljudeh upanja, ko ni bilo razloga zanj. Pa je bilo res tako.
Po petih urah neutrudnega dela so se reševalci dokopali do 57-letnega
Bucka Helmsa, ki je bil še priseben in je skušal spregovoriti nekaj besed z delavci, ki so ga potegnili iz avtomobila. Kmalu za tem se je onesvestil, vendar so zdravniki dejali, da je v zelo dobrem zdravstvenem stanju, če seveda to primerjamo z dejstvom, da je ostal toliko dni popolnoma nepremičen pod ruševinami. Vest o skoraj čudežnem preživetju je povzročila v ljudeh občutek olajšanja. Število domnevnih žrtev torkovega potresa se je v zadnjih urah namreč občutno zmanjšalo, skokovito pa se veča obseg gmotne škode, ki jo je utrpel San Francisco. Izvedenci že navajajo deset milijard dolarjev škode, ni pa izključeno, da bo treba to vsoto še popraviti. V San Franciscu je nekaj mestnih predelov še brez luči in plina, vseh stavb pa še niso utegnili pregledati. Brez strehe nad glavo je ostalo približno 15 tisoč ljudi, nad katerimi se je po potresu spravilo še slabo vreme. Za prihodnje dni najavljajo tudi prihod neurja, ki bo nedvomno vplival tudi na reden potek reševalnih akcij.
Nesrečo je preživelo dvajset od 137 oseb na krovu
Pri Tegucigalpi padel honduraški boeing
TEGUCIGALPA — Malo pred pristankom na mednarodnem letališču v Tegucigalpi je strmoglavilo potniško letalo honduraške letalske družbe Tan-Sahsa. Na krovu boein-ga 727-200 je bilo 137 oseb.
Tragedijo je preživelo približno dvajaset oseb, med katerimi so tudi pilot in dve stevardesi, reševalne ekipe, ki so v rekordnem času prihitele na kraj nesreče, pa so odpeljale v bolnišnico več kot deset oseb s težkimi opeklinami po vsem telesu.
Ni še znano, kako je prišlo do nesreče, letališče Toncontin pa velja za enega »najzahtevnejših« na svetu. Vsi piloti soglasno trdijo, da je pri-
stajanje v Tegucigalpi prava avantura, saj so steze sorazmerno kratke, letališče pa obdaja gorovje.
Boeing 727 je vzeltel iz San Josčja v Kostariki, pristal pa je tudi v Ma-nagui, od koder je nadaljeval pot proti Tegucigalpi. Njegov končni cilj je bilo ameriško letališče v Miamiju. Na krovu letala sta bili tudi Fanny Sanchez, hčerka honduraške-ga obrambnega ministra VVilfreda Sancheza in tajnik španske ambasade v Managui Maria Del Valle Lozano, ki menda nista preživeli nesreče. Na krovu je bilo 66 potnikov iz Nikaragve, niso pa znani podatki o ostalih osebah na krovu letala.
Danes in jutri v Miljah predčasne upravne volitve
NA 5. STRANI
Kmečka in obrtna hranilnica
in Posojilnica v Nabrežini
Danes ob 16. uri v Nabrežini proslava 100-letnice posojilnice
Tadranovi košarkarji Naposled prebili led
NA 22. STRANI
Novo akademsko leto Jadranskega zavoda združenega sveta
Mednarodna Zdravljica v Ljubljani
MARJAN KEMPERLE
LJUBLJANA Prešernova Zdravljica je včeraj v Cankarjevem domu v Ljubljani zadonela iz ust mladih fantov in deklet iz 40 držav sveta v pozdrav novemu akademskemu letu Jadranskega zavoda združenega sveta. Po Dunaju in Budimpešti je mednarodna šola s sedežem v Devinu izbrala Slovenijo in Ljubljano za uradno otvoritev svoje nove, že osme šolske sezone prav z namenom, da bi še enkrat potrdila svojo mednarodno usmerjenost in s tem tudi vse tiste ideale prijateljstva, razumevanja in spoštovanja med narodi, ki so pred več kot poldrugim stoletjem narekovali nesmrtne verze pesnika iz Vrbe. Ljubljana je od petka do danes gos-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob polemikah, ugibanjih in pričakovanjih
Rezultati rimskih volitev bodo vplivali na vso državo
RIM — Vsi veliko obljubljajo, vendar je v veliki bitki za Rim mnogo ribarij in malo jasnih idej. Veliko je tudi strank in kandidatov, ki se potegujejo za Kapitol, ni pa še zdaleč jasno, kakšna koalicija se bo izoblikovala.
Tako poteka med polemikami, ugibanji in pričakovanji zadnji weekend pred nedeljskimi občinskimi volitvami v Rimu. V to volilno preizkušnjo pa niso uprte samo oči Rimljanov, temveč vse države, ker bo od volilnih rezultov odvisna ne le usoda večnega mesta, temveč se bodo ti rezultati reflektirali tudi na vsedržavni ravni.
Ni namreč naključje, da vlada še ni poskrbela za imenovanja predsednikov in ravnateljev velikih državnih industrijskih, informacijskih in bančnih ustanov. Tudi ta operacija je očitno podrejena morebitnim novim političnim razmerjem, ki bodo izšla iz nedeljskih upravnih volitev.
Pravtako ni naključje, da se je tajnik KD Ferlani odločil, da krene na pot volilne reforme, ki ni nikoli prav dišala socialistom. Bojijo se namreč, da bi jih takšna reforma potisnila med dva mlinska kamna: demokristjanskega in komunističnega. Kako to, da se je Forlani, človek velike previdnosti, odločil za takšno potezo, ki lahko povzroči težave Andreottijev! vladi? Prva razlaga je seveda ta, da bi se z ustrezno volilno reformo izognili prekomernemu cvetenju volilnih list (23 pretendentov je res absurd), toda globji razlog je drugje. Socialisti so namreč napovedali, da bodo partnerje za bodoče upravljanje rimske občine izbirali po nedeljskih volitvah in ne prej z nekakšnimi nesmiselnimi dogovori. Republikanci
so predlagali emergenčno upravo, v kateri bi bile vse sile. Komunisti pa pritiskajo za takšno rešitev, ki bi izrinila KD iz igre. Vse te težnje so na en ali drugi način uperjene prav proti KD. Forlani je bil torej prisiljen reagirati, da bi vsaj od svojih zaveznikov dosegel večjo jasnost.
Prvi se je na Forlanijeve skomine po volilni reformi oglasil tajnik PRI La Malfa, ki je pribil, da bohotenja političnih strank prav gotovo ne bomo reševali z volilnimi reformami, temveč s poštenim, pametnim in učinkovitim upravljanjem. Samo po sebi se razume, da je pri tem mislil, da KD ne zna pametno (še manj pa pošteno) upavljati. Kar se poštenega upravljanja Rima tiče, je včeraj spet pristavil svoj lonček ministrski predsednik Andreotti, za katerega ni res, da so težave v odnosih med rimsko KD ter nekaterimi katoliškimi volilci posledica slabega upravljanja občine. Pač pa so posledica dejstva, da se rimsko prebivalstvo oddaljuje od pravega verskega duha. Za bivšega predsednika vlade De Mito pa ni stvar verskega duha, temveč pomanjkanja pravega čuta odgovornosti. Kritika je seveda letela na socialiste, ki jim ni odpustil, da so ga pahnili iz palače Chigi.
Sedaj naš čaka še teden dni ognjevite predvolilne bitke. Kdo bo bodoči župan? Vsi bi ga hoteli imeti. Za Forlanija je normalno, da bo njegov kandidat Garači. Toda Craxi se s tem ne strinja. Načelno ima Forlani pravico, da terja zase župansko mesto, pravi socialistični voditelj, politično pa ne, ker sta bila zadnja dva župana demokristjanske znamke in se nista obnesla. D. K.
Skupina vernikov videmske nadškofije včeraj pri papežu Janezu Pavlu II.
Na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II. je bila včeraj skupina duhovnikov in vernikov videmske nadškofije, ki sta jo vodila videmski nadškof Alfredo Battisti in pomožni škof Pietro Brolo. V skupini so bili tudi slovenski verniki z duhovnikom prof. Marinom Oualizzo in župnikom Emilom Čenčičem	(Telefoto AP)
Politično-ideološke priprave bodo vzele več časa
Izredni kongres ZKJ bo zadnje dni januarja
BEOGRAD — Centralni komite ZKJ je v petek zvečer sklenil, da bo 14. izredni kongres v Beogradu 20., 21. in 22. januarja na temo »Družbena reforma in presnova ZKJ«. Do tega sklepa niso prišli zlahka, saj so številni, in med njimi tudi slovenski člani, predlagali, da se rok sklicanja kongresa podaljša zato, da bi ga lahko bolje pripravili. V resnici pa so kongres že odložili, saj bi moral biti v sredini decembra in bi se moral omejevati bolj na kadrovske zadeve, sedaj pa se že vrše obsežnejše predvsem politično-ideološke razprave.
V	petek zvečer so se tudi dogovorili za sestavo osnovnega dokumenta o gospodarski reformi, pri čemer so seveda ostala odprta nekatera bistvena sporna vprašanja predvsem o prevladujočem značaju družbene lastnine, ki naj bi bila sinonim za socializem. Te razlike so seveda ostale in bodo tudi eden izmed glavnih spornih problemov kongresa in usmeritve ZKJ.
Včeraj je imel uvodno poročilo vidni hrvaški predstavnik Ivica Račan, ki je govoril o političnem sistemu in seveda predvsem o političnem pluralizmu. Njegov poseg je diametralno drugače usmerjen od prvega uvodnega poročila, ki ga je imel vojvodinski »jurišnik« Radmilovič. Račan je izhajal iz nujnosti odgovora na vprašanje, kakšen socializem hočejo in kakšnega so v Jugoslaviji sposobni zgraditi. To pa je gospodarsko učinkovita družba, ki omogoča človeku boljše, bolj humano in bogatejše življenje. Zaradi tega mora razvoj temeljiti na tržnem gospodarstvu, na pluralizmu lastnine, pri čemer se družbena lastnina vrednoti na trgu na osnovi enakopravnih pogojev za vse oblike lastnine.
V	ospredju sta bili seveda dve osnovni vprašanji: politični pluralizem in federativna ureditev. Račan se ne boji večpartijskega sistema, v tej zvezi je govoril o organiziranju političnih subjektov znotraj SZDL, pa tudi izven nje in o vrednotenju najpomembnejših elementov večpartijskega modela, saj je treba opustiti dogmatski odnos do vrednot meščanske demokracije, kot splošno človečanskih dosežkov. Te vrednote ne nasprotujejo socialistični ureditvi, so njen predpogoj in brez njih socializem izgublja zgodovinsko povezavo v boju za napredek.
Glede federativne ureditve pa je obravnaval skupščinski sistem in izvolitev poslancev v dva doma, ko je treba za vitalna vprašanja narodov in narodnosti odločati s konsenzom. Jugoslovanski narodi so namreč prostovoljno ustvarili jugoslovansko federacijo, ki jim jamči enakopravnost, možnost lastnega nacionalnega razvoja in demokratične odnose. Zato je federacija jamstvo nacionalne enakopravnosti in trajni temelj jugoslovanske družbe.
Seveda pa niso manjkali napadi na ta stališča, tokrat seveda iz nasprotnih krogov in iz diametralno nasprotnega zornega kota. Pa vendar razprava je bila na splošno umerjena, nekako se ustvarjajo vsaj oni minimalni pogoji, da lahko vseeno izpeljejo kongres, čeprav so stališča tako ostro različna.
V	Sloveniji ni mnogo zanimanja za osrednjo partijsko razpravo in jugoslovanske probleme. V ospredju so debate okrog reforme slovenske partije in njenega programa, ki ga bodo obrazložili v ponedeljek na tiskovni konferenci. Pozornost slovenske javnosti je utemeljeno upravičena, saj je program »Za evropsko kakovost življenja« povsem nov, izhaja iz osnovne opredelitve »Za samoiniciativo, za ustvarjalnost in odgovornost ljudi, Slovenijo in Jugoslavijo hočemo spremeniti v sodobno, razvito in v svet odprto demokratično evropsko socialistično deželo«.
V	celotnem besedilu je komunizem morda kje slučajno ali zgodovinsko obarvano omenjen, zato pa je osnovna usmeritev izrazito evropska in demokratična in to tudi v vseh pomembnih podrobnostih, kot je kvaliteta življenja, zaščita okolja, kultura, pa celo šport. Človekovo življenje je največja vrednost, človeške pravice, varstvo človeka pred državo, je v ospredju. Niti sledu ni teorij o diktaturi, o prevladi, do kraja je odstranjen centralizem pa naj bi bil demokratični ali kakršen koli drug.
Odprto pa je ostalo vprašanje imena, znaka in barve, o čemer je že v Zagrebu govoril član predsedstva Ciril Ribičič. O tem so bila razna mnenja, prevladalo je mnenje, naj odloča članstvo med predkongresno razpravo, na kongresu ali kasneje. Mnogo se govori o raznih imenih, iz katerih je povsod izginila oznaka »komunistična«, pa o znaku, ko naj bi ostala rdeča zvezda, izginil pa srp in kladivo, rdečo bojevito pa bi zamenjala zelena ekološka barva. Kot že rečeno, so ta vprašanja povsem odprta tudi zato, ker se komunisti ne odpovedujejo svetlim pomembnim stranem lastne zgodovine, ko so narod popeljali v osvobodilni boj in ko se sklicujejo na resnično zgodovinske čebinske zaključke.
Jugoslovanski tisk pa objavlja tudi drug0 zanimivo slovensko vest, da je SZDL Slovenije že natisnila nove izkaznice. Izkaznice so v svetlo plavi barvi, na njih je napis Socialistična zveza Slovenije in tradicionalni znak O F Triglav z morjem in napisom OF. Natisnili so 70 tisoč izkaznic, včlanjevanje pa bodo pričeli v kratkem in tako ustanovili bazo SZDL kot organizacije posameznikov, ki pristajajo na program, o katerem je že tudi bilo mnogo govora in ki je kot novi program ZK Sloveni]6 izredno zanimiv, odprt in privlačen.
BOGO SAMSA
•	TV Ljubljana
livne tribune so nekaj vsakdanjega ob vsakih volitvah. Prav tako tudi reklamni spoti. Zaradi teh, še zlasti v zadnjem času, je bilo veliko očitkov, da je na tv ekranu velikokrat tisti, ki ima več denarja, malokrat ali sploh nikoli, kdor denarja nima, in da se zaradi tega volilna propaganda ne dela za vse enakopravno.
S temi vprašanji se bodo torej skoro gotovo prihodnjo pomlad soočali tudi v Sloveniji. Brez dvoma bo ljubljanska televizija s tem veliko pridobila, saj bo pritegnila pozornost slovenske publike, ki ni bila doslej navajena na kaj takega. V ljubljanski televiziji je precej novinarjev, ki so kot dopisniki v zahodnih državah videli, kako se to dela. V uradnih oddajah, tako obljubljajo vodilni uredniki ljubljanske televizije, bodo vsi kandidati imeli enako odmerjen prostor in enake možnosti. Od njih govorne spretnosti bo odvisno, kako jim bo uspelo pritegniti pozornost in tudi naklonjenost gledalca — volilca.
Z naše strani državne meje bomo pozorno spremljali ta demokratični proces, ki utegne prinesti marsikaj novega tudi nam, Slovencem, ki živimo v mejah italijanske republike.
•	Mednarodna Zdravljica
tila dijake, profesorje in vodstvo Jadranskega zavoda združenega sveta. Srečanja na ljubljanskih srednjih šolah, včerajšnja uradna otvoritev z večernim koncertom, današnji izlet po Sloveniji so predstavljali lepo priložnost za goste, da se pobliže seznanijo s svojimi slovenskimi vrstniki in sosedi, gostiteljem pa je nudila vpogled v delovanje mednarodne šole, ki združuje skoraj 200 dijakov iz 56 držav z vsega sveta. Rezultat srečanja je bil že včeraj, ob otvoritvi, na dlani. Tri slovenske višje srednje šole bodo prevzele program mednarodne šole, da bi se tako priključile drugim 400 tovrstnim šolam, ki po vsem svetu izdajajo mednarodno diplomo - baka-lavreat. Odprtju 8. akademskega leta je v Cankarjevem domu sledilo mnogo ljubljanskih dijakov, kar dokazuje, da so znali v pičlem dnevu navezati
stike s svojimi vrstniki iz Argentine, Bolivije, Turčije, Kolumbije, Lesotha, Zambije in drugih držav.
Včerajšnji »veliki ljubljanski dan« dijakov devinske šole se je začel ob vznožju vodnjaka, ki ga je 1751. leta zgradil Francesco Robba na sedanjem Ciril Metodovem trgu pred ljubljanskim Magistratom. Tu so se zbrali; večina jih je bila oblečena v tradicionalna oblačila svojih eježel, mnogi so nosili v rokah zastavo svoje države. Od tod je krenil živopisani sprevod po ljubljanskih ulicah do Cankarjevega doma. Na čelu sprevoda je Andrej, domačin, Ljubljančan, ki obiskuje šolo v Devinu, nosil veliko sinjo zastavo Zavodov združenega sveta; za njim sta Mateja in Vladimira, »naše gore list«, saj je doma iz Milj, skupaj nosili jugoslovansko, sledil pa jima je pravi gozd zastav drugih držav. Ob prihodu na Tromostovje je sprevod sprejel topel aplavz Ljubljančanov, ki so se zagledali v pestro druščino.
Prav tako prisrčno je občinstvo pozdravilo prihod zastav v dvorano Cankarjevega doma in Zdravljico, ki jo je zapel zbor dijakov devinske šole. Bila je to »prva mednarodna promocija slovenske himne,« kot je s ščepcem humorja pozneje ugotovil slavnostni govornik, pesnik Ciril Zlobec.
Uradni del je bil s svojo protokolar-nostjo vklenjen med očarljivim in pestrim mimohodom zastav in zaključnim vedrim nastopom pevskega zbora. Predsednik RK za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Ludvik Horvat je poudaril pomen mednarodnega spoznavanja, razumevanja. Ljubljansko srečanje, na katerem so dijaki iz 56 držav sveta spoznali slovenski narod, kulturo in zgodovino, pomeni spodbudo za povezovanje šol v prostoru skupnosti Alpe-Jadran in ostali Evropi. Predsednik Jadranskega zavoda združenega sveta Corrado Belci se je zavzel za še večje sodelovanje na šolskem področju, saj je to lahko inštrument za vzpostavitev še bolj prijateljskih odnosov in za spoznavanje različnih kultur. Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar je orisal dolgo pot, ki jo je bilo treba prehoditi na poti k resničnemu sožitju v njegovi občini. K temu je nedvomno pripomogla tudi prisotnost Jadranskega zavoda združenega sveta, je pri-
pomnil, in dodal, da dijaki, zbrani z vseh vetrov sveta tudi tistemu delu prebivalstva, ki ga še oplajajo strahovi preteklosti, s svojim zgledom kažejo, kako nesmiselne so v današnjem svetu provincialna nacionalistična razhajanja.
Po pozdravih podpredsednika Mednarodne zveze zavodov združenega sveta Antoninom Bessejem, predsednika mednarodnega bakalavreata Pi-eta Gathiera in deželnega odbornika F-JK za vzgojo Silvana Antoninija Canterina, je rektor devinske mednarodne šole David B. Sutcliffe v zelo prizadetem govoru, v katerem je omenil tudi nekatere dramatične življenjske primere »svojih« dijakov, orisal delovanje šole, ki daje poudarek znanju, a obenem medsebojnemu spoznavanju, sodelovanju in tudi ohranjanju in krepitvi materinega jezika in domače kulture posameznih gojencev.
Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Claudio Vitalone je omenil bližnje srečanje med štirimi državami na križpotju evropskega vzhoda in zahoda (Italije, Avstrije, Jugoslavije in Madžarske), ki naj bi prispevalo h krepitvi skupnih evropeističnih vrednot.
Pesnik Ciril Zlobec se je zaustavil predvsem pri udejanjanju ideje o združevanju med ljudmi različnih jezikov, ras in veroizpovedi, ki je narekovala nastanek Zavodov združenega sveta. Poudaril je pomen znanja, ki mora biti zgled in spodbuda na poti civilizacije. Šola vrhunskega znanja, kakršna je devinska, predstavlja v tej zvezi velik eksperiment, ni pa samo šola: je tudi kovačnica strpnosti, nesebičnega sodelovanja in prijateljstva, od katere se moramo marsičesa naučiti.
Ob govornikih je bil nesporni protagonist odprtja akademskega leta mešani zbor šole, ki je s svojimi pesmimi le še podčrtal mednarodni obraz ustanove. Fantje in dekleta so pod vodstvom Pietra Poclena zapeli francosko pesem iz 16. sotletja, furlansko pesem (pri kateri jim je, sicer pritajeno, »priskočil na pomoč« tudi odbornik Antonini), pesem v tržaškem narečju in sovjetsko Kalinko, med katero je zapel solo turški dijak Mustafa Soykut. Kaj takega je mogoče slišati le na šoli, ki združuje mlade iz več kot petdesetih držav, kakršna je prav naša bližnja mednarodna šola v Devinu.
Slovenski razgled na morje
mumE KOLEDAR
F
1990 s knjižno zbirko
Carlos Fuentes
JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1990
pester, poglobljen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro in evropski makrokozmos. Bogato ilustriran. Str. 184	20.000 lir
STARI GRINGO
roman o ljubezni v času mehiške revo lucije in o pustolovski usodi dvakrat treljenega Američana. Eden od vrrw^, cev latinskoameriške proze, ki je te zaživel tudi v filmu z Jane ^onC\‘ ^ Gregoryjem Reckom. Str. 192	16.000
Aldo Rupel POGLEDI
sodobna razmišljanja o človekovem stiku z naravo, o razburkani narodni in družbeni usodi naših dni, prizadeto pričevanje z mejo zaznamovanega Slovenca. Str. 144	15.000 lir
NAMIZNI
JADRANSKI KOLEDAR 1990
z državnimi in verskimi prazniki v Italiji in Jugoslaviji; imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni, horoskop, koristni naslovi v Čedadu, Gorici in Trstu. Str. 80	8.500 lir
CENA ZBIRKE SAMO
36.000
LIR
VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 75.000 LIR
DO 1. NOVEMBRA
<4/
z
Ivan Sedej
STO NAJLEPŠIH KMEČKIH HIŠ NA SLOVENSKEM
Bogato opremljena knjiga je °^e^nj|< spomenik ljudskemu okusu in v0 po stavbnih lepotnih drobtinah na ^ lotnem slovenskem narodnostn ^
ozemlju. Str. 220	"***'
in plačila sprejemamo:
-	na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 njigarni, Ul. sv. Frančiška 20 jnevnika-
—	na uredništvu Primorskeg
iaja 1	Matajurja- ^ ’
u —— na uredništvu Novega Mata)
ošti z nakazilom 36.000 lir teli 35 za Za 89) na tekoči račun št. 135^ 6 34IV tržaškega tiska, Ul. Montec $ l0tr"^ avedbo: za Jadranski koledar n naročnika	„,,v779661()
tlefonu od 8. do 14. ure S1 °4 ;
ZALOŽNIŠTVO TRŽASKEG*1
Mimo Reke na Krk in na ogled njegovih znamenitosti
Aktivisti, invalidi in upokojenci na enodnevnem izletu po Kvarneru
TRST — Dva avtobusa sta v petek SJodaj zjutraj popeljala nekaj nad 90 letnikov, članov Združenja aktivis-:°v NOG na Tržaškem, Zveze vojnih validov NOB in Društva slovenskih Pokojencev, na tradicionalni letni nodnevni izlet na Reko in na otok rk- Izletnike so seveda spremljali Predstavniki vseh treh organizacij, na azpolago pa so imeli tudi strokovne-9a vodiča slovenskega turističnega P°djetja Kompas.
Na Reki so si izletniki ogledali Predvsem staro trdnjavo na Trsatu in Preko zvočne kasete seznanili z 1 Ieno zgodovino od začetkov 13. sto-k J8, ko se je prvič pojavilo ime Trsat . r izpeljanka iz starega naziva Tarsa-i Ca' Današnjo obliko je trdnjava dobi-
novu L* NtkU \9' sj°.letja'. k0 j0 je ob" i	Nugent, zdaj pa je v njej ure-
n Muzej revolucije, sicer pa je namena predvsem turizmu, kot zani-
•niva
razgledna točka na ves reški
ic-unu iuv.iva na vco icpivi
tj,lv *n pa na sotesko rečice Rječine, j. I® te vojne bila mejna rečica med ltQ ‘1° in Jugoslavijo oz. Reko in Suša-j “*• Treba je priznati, da je trdnjava . P° vzdrževana. Po razgledu s tega lajJ0vskega gnezda" so si izletniki je t °3ledali romarsko cerkev Mari-Tr bor.etske in priključen samostan. j,]jSat je bil v drugi svetovni vojni tiar a to<-ka v reški bitki na pohodu 5t ennoosvobodilne vojske proti Tr-vj,',° čemer priča tudi spomenik šte-nitn žrtvam fašističnega nasilja.
S Trsta je izletnike vodila vožnja čez Titov most (mnogi so se odločili za pešačenje čez njega, kar je res doživetje, saj se glavni lok mosta povzpne skoraj 100 metrov visoko nad morsko gladino) ter mimo Omišlja, Njivic, Malinske in mesteca Krka v Punat (drugo največje naselje na otoku), kjer je bilo v istoimenskem hotelu naročeno kosilo. Za ogled samega Punata ni bilo mnogo časa, lahko pa smo tudi tukaj videli lepo urejeno središče z marino, predvsem pa izredno velik razvoj naselja in turističnih zmogljivosti zlasti po odprtju Titovega mosta. Med vožnjo proti Punatu smo lahko videli tudi skrbno gojene oljčne gaje z dobro obloženimi oljkami, ki obetajo izjemno dobro oljčno letino.
Z manjšima motornima ladjicama smo se nato odpeljali na nekaj manj kot desetminutno vožnjo na otoček Košljun na ogled današnjega frančiškanskega, prej benedektinskega, samostana iz začetkov 14. stoletja. V samostanski cerkvi nam je že nekoliko priletnejši pater v lepi slovenščini (naučil se je je - kot je sam povedal -med študijem glasbe v Ljubljani) podal zgodovino otočka in samostana, potem pa nam še priredil kratek orgelski koncert, sicer pa smo si lahko podrobneje ogledali bogastva samostanske muzejske zbirke, ki hrani številke arheološke najdbe z otoka Krka, stare knjige, rokopise, narodne noše,
stari denar, ikone, zemljevide, pa tudi stare in nove stenske freske. Pa še to, eden od izletnikov je v mladem frančiškanu spoznal svojega nečaka, katerega dotlej še ni videl. Svet je pač res majhen.
Na povratni vožnji so se na eni od ladjic, ki nas je vozila, pokvarili stroji. Na pomoč je morala priti njena še manjša spremljevalka, da nas je povlekla do pristana. Tudi takšne avan-turice lahko popestrijo izlet in ustvarijo dobro voljo. Med vračanjem k avtobusom smo obvezno stopili še do spomenika padlim v NOB na obali, na katerem je izpisanih skoraj 100 imen, kar priča, kako velik delež je ta mali kraj prispeval v osvobodilnem boju.
Čakal nas je še kratek ogled mesteca Krka, a žal nas je prehitel zgodnji mrak. Mnogi so se kljub temu sprehodili po izredno snažnih in za ta pozni jesenski čas še zelo živahnih uličicah starega mesta, nekateri pa so skočili še na ogled mestne katedrale, v kateri je med drugimi cerkvenimi dostojanstveniki pokopan tudi krški škof, naš slovenski rojak iz Solkana, dr. Josip Srebrnič, umrl leta 1960.
In potem proti Trstu, zadovoljni nad preživetim dnevom ob zvokih Maver-jeve harmonike, ob prijetnem kramljanju, ob obujanju starih pa pravkar doživetih občutij z željo, da bi naša borčevska združenja še naprej gojila takšne in podobne družabnosti, ki so nam vedno bolj potrebne, (jk)
Na Dunaju
že,
v Železnem pa ne!
CELOVEC — Tednik gra-j^sčanskih Hrvatov v Avstriji Hrvatske novine poroča o votirnosti posebne vrste: 9radiščanski Hrvat je na Du-jjaju parkiral svoj avtomobil 9 prepovedanem mestu. Po-cija mu je poslala odločbo <aJJlačilo kazni.
Študent je nato zaprosil, al mu policija izstavi for-v Vrar za plačilo kazni v hr-a»čini. Razložil je, da živi ha S"ratliščanskem in da je ^ Dunaju samo v času štu-rJia‘ In zgodilo se je nepri-ak°vano:
ton r v Železnem, glavnem gQ,slu Gradiščanske, ni mo-x Ce- je mogoče na Dunaju. 9rZ?ba policija na Dunaju je S1 ai '^Canskemu Hrvatu po-pr a pdločbo o prekršku in zib P*s kazni v hrvaškem je-
4 ti. Pnlirna n a D i i tv atu co
tn~; Policija na Dunaju se ha)6
ali v državno pogodbo,
ni vprašala, ali je Du-
ilzaiet
Pa ne.
vatako je gradiščasnki Hr-dosegel pravico, ki jo
skimri *n vsem gradiščan-e}ja “rvatom odrekata poli-tvirji n® Gradiščanskem in giav gradiščanski deželni ar> ki le ugotavlja, »da v vatovBein	premalo Hr-
_ ANDREJ MOHAR
Borovci na Krasu umirajo zaradi glivične sušice vej
SEŽANA — Borovci se predvsem na Spodnjem Krasu čedalje bolj suše že od leta 1983. Takrat so morali zaradi sušenja posekati že 2500 kubikov lesa. Čeprav so najprej menili, da je pojav posledica vse hujše onesnaženosti zraka, se je danes pokazalo drugače. Bori namreč propadajo zaradi glivičnega obolenja, imenovanega sušica borovih vej (cenangium fe-roginozum). To so ugotovili strokovnjaki inštituta za gozdarstvo iz Ljubljane na osnovi raziskav, ki jih tako kot drugod po Sloveniji tudi na kraških opazovalnih točkah opravljajo vsaki dve leti.
Kaj ta ugotovitev za kraške borove gozdove v prihodnje pomeni, dipl. inž. Silvester Čehovin z Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani še ne more povedati. Bolezen je namreč po mnenju strokovnjakov posledica slabših vremenskih razmer, kot so suša in suhe ter mrzle zime, torej nevšečnosti, ki so se zvrstile v zadnjih nekaj letih. Neugodne razmere so še posebno oslabile tako stare kot mlade borove gozdove na Spodnjem Krasu od Komna do Mirna, kjer je plast prsti posebno plitva, apnenčasta podlaga pa zelo kompaktna. Tako so morali samo na tem predelu zadnjo sečno sezono po besedah inž. Čehovina posekati približno pet tisoč kubikov lesa, kar je polovico vsega rednega letnega poseka iglavcev na območju zavoda, ki gospodari z gozdovi od Ilirske Bistrice do Nove Gorice.
Intenzivna sečnja zaradi sušenja, ki ne prizadene le iglic, temveč se širi po vejah, je gozdarjem in lastnikom gozdov seveda po-
vzročila veliko škode. Zaradi škode les hitreje plavi, kar mu zmanjšuje kakovost in prodajno vrednost. Zaradi sušenja je hkrati manjša tudi celotna vrednost gozdnih sestojev, saj zaradi izrednih posekov v njih nastajajo vrzeli, predčasno pa morajo sekati tudi drevesa, ki še niso dosegla največje biološke in prodajne vrednosti.
Kolikšno škodo bo bolezen povzročila v naslednjem sečnem obdobju, kraški gozdarji še ne vedo. Upajo le, da bodo morebitne ugodnejše vremenske razmere sušenje borov vsaj zavrle, saj je očitno, da sušica tam, kjer so rastišča oziroma naravni pogoji boljši, prizadene bore le v manjši meri.
JANEZ ODAR
Obnavljanja v Hrastovljah
KOPER — Izolska Splošna obrtna zadruga Galeb je bila najboljši ponudnik za obnovo taborskega obzidja ob cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah. Zato so delavci oziroma kooperanti Galeba pred dnevi že pričeli s pripravami za obnovo obzidja. Vse skupaj bo stalo okrog 2,6 milijarde din, od tega pa bo polovico prispevala republiška kulturna skupnost. Člani izvršnega sveta koprske občinske skupščine so sprejeli sklep, da bodo v občini zagotovili okroglo polovico sredstev, potrebnih za obnovo. Predlog za zagotovitev sredstev je že pripravljen, ob proračunskih denarjih pa bodo pomembni in dobrodošli tudi prispevki združenega dela. Dosedanji odziv kaže, da je v združenem delu na koprskem več takih, ki so pripravljeni sodelovati v celovitih pripravah na proslavo ob 500-letnici hrastoveljskih fresk. n c
Gospodarski dopis iz Slovenije
Jože Petrovčič
Kadar začnejo predsedniki jugoslovanskih vlad javno opozarjati, da bo treba razrušiti monopole, ki so nastali v gospodarstvu, je to jasen znak, da so se že dokaj natančno seznanili s pravimi razmerami. Hkrati pa je to tudi znak za vzdrževalce teh monopolov, da se morajo zavarovati pred nevarnostjo. Prvo vlado, ki je hotela s tržno naravnanostjo urediti razmere, so hitro spodnesli tako, da so vzpostavili politični monopol zagovornikov dogovorne ekonomije. Planinčeva je zato s tržnim modelom pogorela, vendar pa je v boju proti monopolu omagal tudi Mikulič, ki je hotel dobiti dvoboj na politični ravni, pa dokaj hitro spoznal, da brez sistemskih sprememb ne bo nobenega haska. Z monopoli se je začel spopadati tudi Markovič: zagovarjajoč trdna tržna načela na vseh področjih gospodarstva je najbolj liberaliziral prav vse tiste, kar neposredno vpliva na tržna gibanja: ukinil je uvozne omejitve, občanom je dovolil uvažati brez carine vse, kar je cenejše od 100 dolarjev, napoveduje zmanjšanje carin in carinskih dajatev, nekatere prometne davke je zmanjšal, druge dvignil...
Najbolj odmeva njegova odločitev, da lahko občani uvozijo brez carine blago, če ne presega vrednosti stotih dolarjev. Prve gneče na meji so v jugoslovanskih časopisih že povzročile različne komentarje. Ali se ni Markovič prenaglil in po nepotrebnem zapravlja tako dragocene devize? Zakaj ni ubral drugo pot in omogočil nakup cenejšega blaga kar v državi sami, saj bi lahko spodbudil konsignacijsko prodajo, odprl brezcarinske prodajalne tudi za Jugoslovane, dovolil uvoz cenejšega blaga ali pa interveniral z uvozom takega blaga?
Odgovor na vsa ta vprašanja tiči prav v - boju proti monopolom. Pred dnevi, tik preden je odpotoval v ZDA, je Markovič obtožil trgovino, da je skorajda izključen krivec za vrtoglavo septembrsko inflacijo (48-od-stotna mesečna rast). Dokazoval je, da trgovina napihuje cene, ker vanje vgrajuje vse bodoče stroške in (skupaj s proizvajalci) tudi vsa inflacijska pričakovanja. Noče v pravi konkurenčni boj, ki na trgu uveljavi sposobnejšega,- špekulativno išče zaslužek v visoki inflaciji.
Dokaz: v trgovini so cene tudi dvakrat do trikrat višje kot pri proizvajalcih. Ta svoj položaj hoče trgovina obdržati še vnaprej, zato noče uvažati niti izdelkov za široko potrošnjo, če so v tujini cenejši kot doma, saj pri tem samodejno izgubi visok zaslužek; uvaža pa drage izdelke, pri katerih dobro zasluži.
Iskreno rečeno: trgovina ni nič bistveno drugačna kot so ostali deli gospodarstva, res pa je v prednosti pred drugimi, saj lahko narekuje obnašanje. (Zasebna trgovina je v povojih in še ne more tekmovati z državno, čeprav je že opaziti, da so v velikih trgovskih hišah že nekoliko nervozni zaradi hitrega nastajanja majhnih zasebnih trgovinic.) Zato tudi noče v uvozne aranžmaje, čeprav država ponuja devize za uvoz in manjše dajatve.
V takem primeru mora seveda prevzeti pobudo država. Markovič je to naredil tako, da je med drugim močno zvišal vrednost, do katere zasebnikom pri uvozu ni treba poravnati carine, hkrati pa je za nekatere izdelke znižal prometne davke (na primer za kavo)...
Tržne razmere so se začele zaradi tega zelo hitro spreminjati. Italijanski, avstrijski in še kakšni drugi trgi so začeli vplivati na jugoslovanski trg. Gorenjev pralni stroj, ki ga ta tovarna v bistvu z enakimi stroški izdela tako za domač, kot za tuji trg, je v Avstriji za precej milijonov cenejši kot pri nas (kljub plačilu carine, pri kateri od carinske osnove sicer odštejejo vrednost 100 dolarjev). Trgovina se bo tujemu trgu morala prilagoditi, ali pa bo obubožala. Prva reakcija je že tu: posamezni trgovci, ki prej niso hoteli uvažati cenejšega blaga, zdaj že ponujajo cenejše uvožene izdelke.
Seveda pa ta poteza Markovičeve vlade ni povsem enostavna. Zaradi manjše domače prodaje in manjših carin bo manj denarja za proračun. Zaradi večjih nakupov v tujini se bodo začele zmanjševati devizne rezerve. Močno bo poskočil devizni tečaj na črnem trgu. Zazijale bodo razpoke v gospodarstvu in trgovini, ki bodo vplivale zlasti na proizvodno rast. In tako naprej. Na vse to bo morala vlada najti pravočasne rešitve. Je zaradi tega Markovič napovedal nove ukrepe še v tem mesecu? Upamo!
SANGl\I$T9l
KAJ JE SANG1USTO CARD?
KAKO JO DOBIŠ?

Je sredstvo, ki ti omogoča nakup pohištva
do 20 milijonov lir
v naših trgovinah z odplačevanjem	^'
na obroke do 60 mesecev.	t^ 7
Dovolj je, da nas obiščeš v trgovini in jo dobiš brezplačno ali pa telefoniraš na št. 302454 in ti jo pošljemo na dom. Seznanili te bomo z ugodnostmi, ki jih nudimo.
,. te\
oa°|2,°

Včeraj smo v Trstu našteli več kot 200 avtobusov iz vseh krajev Jugoslavije
Naval jugoslovanskih kupcev (predvsem iz Bosne) Trgovci zadovoljni, mestni promet ohromljen
Za trenutek se nam je včeraj zjutraj zazdelo, da smo nekje v Sarajevu in ne v Trstu. Od železniške postaje po vsem nabrežju tja do parkirišč pred kopališčem Ausonia in še dlje do Elizejskih poljan je bilo parkiranih več kot dvesto jugoslovanskih avtobusov in nešteto jugoslovanskih avtomobilov. Zakaj smo omenili Sarajevo? Večina registrskih tablic na avtobusih in osebnih avtomobilih je bila iz raznih okrajev Bosne in Hercegovine. Videli smo tudi nekaj tablic s srbskimi oznakami. Sorazmerno z bosansko-hercegovskimi je bilo tokrat slovenskih in hrvaških tablic bolj malo. Avtobusi so bili parkirani na vseh pločnikih. Z osebnim avtomobilom si včeraj dopoldne vozil po Trstu s še večjimi težavami kot ponavadi. Tudi zaradi tega, ker je veliko Jugoslovanov in tržaških domačinov prečkalo ulice brez vsakega reda.
Na ulicah in v trgovinah si včeraj slišal predvsem srbohrvaško govorico. V zadnjem tednu so Jugoslovani dobesedno navalili na Trst. Že prejšnjo soboto jih je bilo veliko. Kar precej jih je bilo tudi v prejšnjih dneh, še zlasti v petek. Včeraj pa je njihovo število preseglo vsa pričakovanja.
Tržaški trgovci so bili seveda z včerajšnjimi posli zadovoljni, poseb-
Nova telefonska številka SKGZ
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza v Trstu obvešča, da bo v četrtek, 26. oktobra, zamenjala telefonsko številko. Namesto dosedanje številke 744245 bo treba torej od četrtka zavrteti
368094
no oni z avtomobilskimi nadomestnimi deli, s konfekcijo in čevlji, pa tudi kave so prodali veliko. Kupci so plačevali večinoma v dolarjih ali markah, bolj malo z dinarji, čeprav je bil tudi naval na menjalnice znaten. Tu so dinar kupovali po 0,022 do 0,023, nekatere menjalnice - na primer ona v Ul. Dante - pa so se odločile za nekoliko bolj ugoden tečaj 0,025 lir za dinar. Banke, ki so bile včeraj zaprte, pa so še v petek kupovele dinarje po 0,020.
Tudi na mejnih prehodih tržaške pokrajine je bilo seveda živahno, še posebno z ozirom na ne prav turistični letni čas. Vrste so torej bile, posebno na Fernetičih in na Pesku, vendar še zdaleč ne take kot poleti. Samo v zgodnjih jutranjih urah je bilo čakanje za vstop v Italijo še kar dolgotrajno, popoldne pa se je položaj dokaj normaliziral.
Promet pa je bil gost tudi v drugo smer, saj je tudi veliko Tržačanov izkoristilo sončen dan za bolj ali manj "gastronomske" izlete v sosednje kraje Slovenije, predvsem v Koper, Izolo in Piran. V teh krajih, pa tudi v Sežani, so bile trgovine z živili in mesnice ves dopoldne dobro obiskane, prav tako so bili polni gostinski obrati, na nekaterih črpalkah pa je (kljub bonom in torej manjšemu povpraševanju) zmanjkalo bencina.
Izredno lep oktober pa je priklical k nam tudi turiste iz bolj oddaljenih krajev Evrope. Posebno na mejnem prehodu pri Pesku je bilo opaziti tudi avtobuse z nemško ali nizozemsko registracijo, ki so prevažali turiste v istrske obmorske kraje ali v bližnjo Lipico, kjer skušajo na čim boljši (in donosnejši) način izkoristiti ugodne vremenske razmere.
Na slikah (foto Križmančič): zgoraj jugoslovanski avtobusi, parkirani za avtobusno postajo, spodaj pa živžav pri Rusem mostu.
Po lepem izletu čaka KD Primorsko srečanje zborov in literarni večer
Pred tednom dni so se člani in odborniki kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj mudili na enodnevnem izletu po Beli krajini. V prijetni družbi je tako minil dan, v katerem so si mačkoljanski kulturni delavci ogledali znamenitosti zelene dolenjske in belokranjske zemlje. Prvi daljši postanek je bil v Ribnici, kjer so si izletniki ogledali grad in muzejsko razstavo značilnega ribniškega rokodelstva. Pot jih je nato peljala po Kočevskem rogu, mimo Baze 20, skozi Dolenjske toplice v Črnomelj, kjer jih je čakala malica, nato pa v Metliko. Na vrsti je bil ogled čudovite zbirke zgodovinskih predmetov, ki jih hrani Belokranjski muzej, in nato še ogled Gasilskega muzeja.
Članski izlet bi seveda ne bil prava priložnost za veselo družbo, ko bi bili na dnevnem redu samo muzeji in podobni objekti. Pravo navdušenje je tako zbudil ogled dobro založene kmetije pri nekem čebelarju v Adlešičih, še bolj pa pokušnja pristne medice. Potem so Mačkoljani obiskali še bližnjo obrtniško delavnico, v kateri predelujejo lan in iz njega izdelujejo platno. Nedeljski izlet se je zaključil z večerjo in družabnostjo ob petju in glasbi v Črnomlju. Odtod pa so se izletniki KD
Primorsko sicer pozno ponoči vrnili domov.
Poleg tega enodnevnega izleta, ki a mačkoljansko društvo redno vsa-o leto prireja za svoje aktivne člane, je v KD Primorsko steklo tudi ostalo delovanje. Novo sezono je prvi začel mešani pevski zbor Primorsko, ki pod vodstvom Toneta Baloha vadi že od prvih dni septembra. Oktobra pa je mačkoljanski zbor že nastopil na prireditvi ob 95-letnici slovenskega kulturnega društva Slavec iz Ricmanj. Pomembno pa bo predvsem srečanje štirih zborov, ki ga bo KD Primorsko priredilo sredi novembra v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Poleg mačkoljanskega, bodo sodelovali še zbori iz Slovenskih Konjic, Slovenj-gradca in Dvorov nad Izolo. Te štiri pevske skupine se bod pravzaprav letos srečale že tretjič zaporedoma, po Dvorih in Slovenjgradcu so torej sedaj na vrsti Mačkolje. Takoj po zborovskem srečanju, in sicer prve dni decembra, pa bo mačkoljansko kulturno društvo priredilo literarni večer v sodelovanju s književniki Primorske, (dam)
Na sliki: mačkoljanski izletniki, kot so se sami fotografirali na enem od svojih okrepčevalnih postankov.
novo
0O6fceno rodngo
Glasbena zadruga Ars Nova
priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 17.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku
Mednarodni večer harmonikarskih ansamblov
Sodelujejo Synthesis 4 (ansambel Glasbene matice Trst), Fisorchestra Pri-mavera iz Padove in Harmonikarski ansambel KUD Vida Pregare iz Ljubljane (evropski prvak).

MijŠR|		SP	Wr ^
		nfll 1 -	
	D T | •' t KI mf : F	Jt,	Hmt * ti«	Wi.fi
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
Slovenski klub vabi 24. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
redni torkov večer z naslovom
Svetovni slovenski kongres ali
zgodovinski pogoji mogoče prihodnosti
Pogovor bo vpeljal avtor zamisli, zgodovinar in pisatelj ter bivši partizan na Primorskem Vlado Habjan.

GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1989-90
V petek, 27. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Vincenca de' Paoli, Ul. da Feltre 11
Milko Bizjak - orgle
Na sporedu Walther Baiamonti, Stanley, J. S. Bach, Zupan, Lesjak in Bizjak.	Vabljeni!
Na razpolago so še abonmaji. Dvignete jih lahko od 10. do 12. ure na GM, Ul. R. Manna 29.
SKUP01/3
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!
1. NAGRADA 15.000.000 lir
5 NAGRAD PO 2.000.000 lir 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1990
CASSA RURALC CD ARTIGIANA-ORICINA HRANILNICA IN ROSD3ILNICA• ORČINC
, mn a *	in za tuje znamke avtomobilov	...	_	....	„„
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška C?
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
Akcija še v teku
Za bolnico Franjo zbrali že skoraj 55 milijonov lir
Nabiralna akcija za obnovo bolnice Franje je še vedno v teku. Skupni znesek pologov na tekoče račune pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem je dne 19. oktobra dosegel 54.065.312 lir in se je od zadnje objave v Primorskem dnevniku povečal za 380.000 lir, pri čemer Pa niso upoštevani še neregistrirani pologi v zadnjih dneh, ki pa so bili objavljeni v rubriki prispevkov v Prim°r' skem dnevniku, kot na primer polo9
215.000	lir, ki jih je zbrala družba 60' letnikov iz Bazovice, Trebč, Gropao® in Padrič, kar je lahko lep zgled za druge priložnostne družbe.
Stanje pologov na tekočih računi*1 pri posameznih denarnih zavodih Je trenutno naslednje:	,
Tržaška kreditna banka 36.847.2J lir, Hranilnica in posojilnica na Opcl' nah 10.148.831 lir, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.390.400 lir, Kmečka banka v Gorici 2.673.866 lir, Hranil, niča in posojilnica v Sovodnja*1
680.000	lir, Hranilnica in posojilnica Doberdobu 325.000 lir. (jk)
Potovalni urad AURORA
prireja naslednje izlete in potovanja:
od 13. do 24. novembra - v EGIPT z ogledom SUEŠKEGA PREKOPA. LUKORJA, ASUANA, RDEČEGA MORJA in KAIRA. Cena 1.098.000 lir;
od 21. do 28. decembra - v ROGAŠKO SLATINO. Cena 356.000 liri od 22. decembra do 2. januarja 1990 - potovanje po MALEZIJI in v SINGAPUR. Cena 1.890.000 liri od 23. do 28. decembra - na BLED. Cena 290.000 lir:
od 28. decembra do 4. januarja 1990 - na CIPER. Cena 710.000 lir: od 28. decembra do 1. januarja 1990 - na BLED. Cena 330.000;
od 29. decembra do 1. januarja 1990 - na LOŠINJ. Cena 256.000: od 29. decembra do 1. januarja 1990 - v ZAGREB. Cena 346.000;
od 29. decembra do 3. januarja 1990 - v TUNIZIJO. Cena 655.000 lir;
od 31. decembra do 1. januarja 1990 - v CELJE. Cena 160.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
tržno obvestilo ■
KREM01'6
Odločilna potrditev dveh ameriških raziskovalcev
Gube
so poražene
Porazili so gube. S svojim bo jem proti staranju kože so Manfred Puschmann, Harry P den in Elizabeth Sweitzer pD služili svetovni sloves. Toda so dosegli tako, da so svoje vljenje vložili v eksperimen ■ raziskave in študij. Nato pa, n' nadoma, izredno odkritje: re nol zmanjšuje gube. Raziskov
ci pa so nadaljevali s tesv^
njem in analiziranjem in ra-
tati so bili vedno pozitivni. H nol učinkuje.	-šla
Zadnja potrditev je PrJ prav od Eldena in Sweitzerj i ' ki sta si omislila izvirni n . apliciranja retinola, da bi o la reakcijo cehe. Na Xienta ^ stitute for Skin Researc Bemvillu v Pennsylvaniji . petnajstim prostovoljcem • 42. in 74. letom starosti napra^ la na roki po dva	o,
neko fluorescentno beljan . ki jo lahko odpravi samo ^ površinske plasti kože n _ mestih. Retinol, ki sta ga ^eh šala samo na enega 0 duR-madežev, je pospešil repro . cijo celic in tako omogoc ^ notje madeža v mnogo Jrapil času od tistega, ki ga > netratirani madež.	menjav®
»S stimuliranjem 1Z™ vddno kožnih celic dosežena
zer.	^ sta j°
Krema z retinolom, gjca. testirala ameriška razJ,etard & se imenuje Anti-Age ajpa jo dobavlja mu^tlI?„icarnab v družba KORFF. P° le£Jd kar Ameriki in Evropi se K P je z pulijo zanjo. V Ita 1 J v nemalo sreče mogoče	v raZ'
katerih lekarnah, m ostnih Paf ličnih verzijah P° s 0d 55 1®
sovih: za 25, 35, 45 m o
naprej.
w	Danes in jutri v Miljah občinske volitve
Želimo si upravo, ki bo spoštovala pravice Slovencev v miljski občini
Na pobudo tržaške sekcije WWF
Poziv rimskemu parlamentu za zaščito kraškega območja
Danes in jutri bodo v Miljah volitve a obnovitev občinskega sveta, ki so P poleti predčasno razpustili. Lista ^rausin (KPI in neodvisna levica), ki je vsem povojnem času vodila občin-0 upravo (dolgo časa sama, nekaj let Pa tudi v sodelovanju s PSI), je bila v °hlni kampanji pod udarom vladnih rank, posebno demokristjanov in so-islistov, ki hočejo tudi v Miljah obli-ovati petstrankarsko koalicijo po p , tJu. tržaške Občine in Pokrajine.
oložaj pa je zelo negotov, tudi zaradi Prisotnosti kar treh zelenih list, ki se-eda posvečajo prvenstveno pozornost ProMemom zaščite okolja. Le ena iz-7etr n]ih’ se predstavlja s simbolom ’ eleni v Miljah« in ki jo - za razliko ostalih list - sestavljajo krajevni ravovarstveniki, se je v volilni kam-Pah]i kolikor toliko jasno izrekla za P trditev levičarske uprave.
uanašnje volitve bodo zelo po-taej?bne tudi za miljske Slovence. Lis-v V^rausin je po svojih zmožnostih v kj . teh letih v tej občinski stvarnosti, ve^6 Pretezno italijanska, jamčila Slo-no t 6rn dostojanstvo in enakoprav-So j Svetovalci slovenske narodnosti ahko brez težav na sejah občinske-kli Sueta 90v°rili v materinem jeziku, dov i •temu da pristojni organi niso češ j. uPrayi' da zaposli prevajalca, ščit • ie treba za to počakati na za-rip,n* zakon. V Dolini in v Nabrežini in t^e Prevajalska služba že dolgo let, ja 0 tudi brez zakonske zaščite, kar tev ° dokazuje, da je veto za zaposli-rav Prevajalca izključno politične na-p ® rn torej brez vsakršne juridične so y9e' Dosedanje občinske uprave q Vseh letih tudi tesno sodelovale z ki Šf)VoIn Slovencev miljske občine, ^družuje vse domače Slovence ne ko Qe na njihovo politično ali ideološ-m ,°Predelj enost. Lista Frausin ima sta . ndidati štiri slovenske pred-vnike. Glavni slovenski kandidat je
neodvisni Corrado Švab (št. 25), na listi pa so še Slavica Barut (št. 2), Damia-na Colarich (št. 5) in Boris Pertot (št. 11). Nosilec liste je bivši župan Clau-dio Mutton.
Tokrat bo prvič na glasovnici tudi simbol Slovenske skupnosti. Nosilec liste je Danilo Šavron. Društvo Slovencev miljske Občine je priporočilo vsem miljskim Slovencem, naj oddajo svoje glasove tistim kandidatom, ki so v svojih programih upoštevali zahteve in potrebe slovenske manjšine in ki se bodo zanje tudi zavzemali, tako da bo v novoizvoljenem občinskem svetu zopet slišati slovensko besedo kot doslej.
Leta 1985 so bili v občinski svet izvoljeni trije Slovenci, člani Liste Frausin in sicer pokojni Peter Viola, Kiljan Ferluga in Jurij Vodopivec, ki je bil
dolgo časa tudi občinski odbornik. Ferluga in Vodopivec tokrat nista več med kandidati.
Milje se soočajo s precej resnimi upravnimi vprašanji, med katerimi izstopata metanizacija in vodovod. V tej volilni kampanji je bilo dosti govora tudi o načrtovanem širjenju industrijske cone v dolini pri Orehu, kjer pa bodo morali zaščititi tamkajšnja jezer-ca. Dosti slabe krvi pa je bilo okrog problema varnosti nekaterih industrijskih obratov, posebno na območju bivše rafinerije Aguile, kjer namerava družba Monteschell zgraditi velika skladišča tekočega plina, za katere pa še nima dovoljenja občinske uprave. Zadnja beseda o vseh teh vprašanjih pa danes in jutri pripada volilcem.
S. T.
Enajst strank za 30 mest v novi občinski skupščini
Volilnih upravičencev v miljski občini je 11.519. Novoizvoljeni občinski svet bo štel trideset članov, ki bodo izvoljeni po proporčnem volilnem sistemu, tako da računajo, da bo treba za izvolitev enega občinskega svetovalca zbrati nekaj manj kot tristo glasov. Na glasovnici je enajst simbolov strank in političnih gibanj v naslednjem vrstnem redu: Lista Frausin, PRI, MSI, Zeleni v Miljah, PSI (s kandidati PSDI), Lista za Milje (krajevni melonarji), SSk, Zelena marjetica, KD, Zeleni smejočega se sonca in PLI. Volilci lahko ob strankinem simbolu oddajo največ štiri preference z imenom in priimkom kandidata ali najboljše z njegovo številko.
Imena kandidatov so razobešena na voliščih, kjer je treba priti z volilnim potrdilom in z osebnim dokumentom.
Volišča bodo danes odprta do 22. ure, jutri pa do 14. ure. Volilni izidi bodo znani že jutri pozno popoldne, za preference posameznih kandidatov pa bo treba počakati na pozne večerne ure. Volišč je vsega skupaj dvajset. Do izvolitve novega župana in odbornikov bo Občino vodil vladni komisar Vergone, ki je trenutno, kot predvideva zakon, zadolžen za vodenje tekočih upravnih zadev. Zadnje občinske volitve so bile maja leta 1985, prvič v zgodovini Milj so te volitve predčasne.
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) je poslala ministru za okolje, vsem članom komisije za okolje poslanske zbornice in parlamentarcem iz goriške in tržaške pokrajine kopije poziva za zaščito Krasa, katerem je priložila tudi seznam prvih podpisnikov. Gre za dokument, ki poziva parlament, naj čim prej odobri okvirni zakon o državnih parkih, med katere bi sodil tudi bodoči kraški park. Zadevni zakonski osnutek trenutno obravnava komisija za okolje poslanske zbornice. Poleg tega se podpisniki poziva zavzemajo za to, da bi Kras zaščitili tudi na drugi strani državne meje, tako da bi kraški park naposled postal mednaroden, in se zavzemajo za revizijo tistega dela Osimskih sporazumov, ki predvideva gradnjo industrijskih obratov na Krasu.
Tržaška sekcija WWF v svojem tiskovnem sporočilu obvešča, da je doslej poziv podpisalo kakih tisoč ljudi, in objavlja tudi seznam prvih podpisnikov, ki seveda dajejo nekako ton celotni pobudi. Naj jih zato navedemo. Poziv so kot prvi podpisali: univ. prof. Claudio Magris, univ. prof. Margheri-ta Hack, ravnatelj Mednarodnega centra za raziskovanje raka iz Liona Lorenze Tomatis, poslanec Zelene liste Gianluigi Ceruti, novinarka Grazia Francescato, univ. prof. Livio Poldini, univ. prof. Ferruccio Mosetti, univ. prof. Giancarlo Ghirardi, ravnatelj tržaškega Prirodoslovnega muzeja Ser-gio Dolce, univ. prof. Enrico Feoli, univ. prof. Riccardo Luccio, univ. prof. Giuseppe Longo, univ. prof. Filippo Cassola, dekan tržaške Fakultete za tuje jezike, prevajalce in tolmače Franco Crevatin, inž. Carlo Zadro, univ. prof. Pierluigi Nimis, univ. prof. Giovanni Miccoli, deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig, univ. prof. Giulio Brautti, univ. prof.
Alessandro Marvin, univ. prof. Sergio Rinaldi Tufi, univ. prof. Paolo Cassola Guida, univ. prof. Nicola Stagni, univ. prof. Walter Gerbino, univ. prof. Rug-gero Rossi, univ. prof. Paolo Camma-rosano, univ. prof. Roberto Iengo, univ. prof. Maria Zadro, univ. prof. Gi-orgio Stacul, kordinator Mountaina Wildernessa Alberto Pinelli, alpinist, režiser in pisatelj Spiro Dalla Porta Xidias, zdravnik Claudio Tiribelli, univ. prof. Franco Legovini in alpinistka Bianca Di Beaco.
O celotni zadevi bo tekla beseda na okrogli mizi, ki jo bo WWF priredil v petek, 27. oktobra, z začetkom ob 18. uri v dvorani zavarovalnice RAS na Trgu republike v Trstu.
Sejem antikvariata še danes in jutri
Samo še danes in jutri si obiskovalci na Pomorski postaji lahko ogledajo 7. prodajno razstavo antikvariata, na kateri več kot 40 razstavljalcev predstavlja poleg starinskega pohištva in okrasnih predmetov novejšega datuma tudi starodavne preproge, redek nakit in ure, slike, ikone, knjige in različne tiskovine oziroma grafike.
Danes si boste prodajno razstavo lahko ogledali ves dan od 10. ure do 19.30, jutri pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30.
ZAHVALA
Svojci
Marije Pipan por. Košuta
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Križ, 22. oktobra 1989
O bivšem taborišču na Padričah mora razpravljati rajonski svet
v lupina rajonskih svetovalcev KPI te J0pskem svetu za Vzhodni Kras je zah m Predložila resolucijo, s katero sVptava' naj predsednik rajonskega pcJSpl skliče, in to v najkrajšem času, Up0 oni sestanek sveta o problemu ča abe bivšega begunskega taborišča.-Vadričah, ki bi se je udeležili Urhfl ^ooinski odborniki za javna dela, že vaistiko in za kulturo. Komunisti Prt6oSt° lot zahtevajo rešitev tega odri ju "a Problema, in sicer ob upošteva-zahtev krajevnega prebivalstva.
SLOVENSKO i STALNO. GLEDALIŠČE
SCENA THEATRE VVASHINGTON
David Mamet
AMERICAN
buffalo
2o.3q ^etrtek, 26. oktobra, ob v Kulturnem domu.
SKD Igo Gruden
goshlf dne 29-1. m. ob 17.30 njeia arije KUD Klasje jz Šta-ška z tgto Petročiča-Škrbin-
Vozel
kežise
B Bojan Solgaršek
Nabuhnil
Ladinski krožek
boljunec
v Prireja
s°bot0, 28. t. m.,
°b 20.30
vPles s skupino
^Bnk rock
VABLJENI!
Te zahteve so vsem dobro znane, saj je Koordinacijski odbor za vzhodnok-raške vasi predložil v zvezi s tem vprašanjem celo vrsto dokumentov.
Tržaški občinski odbor in posamezni odborniki so v teh letih imeli do teh zahtev nejasen in včasih celo instrumentalen odnos. Skrajni čas je, da se občinska uprava končno odloči za javno soočanje in da naposled kaj ukrene. Komunisti smatrajo, da je rajonski svet tisti institucionalni sedež, kjer naj to soočanje poteka in kjer se morajo pristojni občinski odborniki obvezati, da bodo njihovim izjavam sledila tudi dejanja.
Komunistična skupina je hotela s to resolucijo ponovno pozvati predsednika, naj prevzame odgovornosti, ki jih nosi zaradi vloge, ki jo ima v rajonskem svetu, in sicer, da krepi možnosti delovanja in vpliv rajonskega sveta na občinsko upravo. To pa bo možno samo v primeru, če bo ta organizem postal dejanski sogovornik uprave in vseh organiziranih oblik življenja na teritoriju.
w
Cetrtstoletno človekoljubno delo Združenja tržaških krvodajalcev
Tržaški krvodajalci bodo imeli danes svoj praznik. Zjutraj ob 9.45 se bodo zbrali v kongresnem centru velesejma, kjer bodo ob navzočnosti predstavnikov oblasti podelili priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem, popoldne pa bo na Pomorski postaji tradicionalna družabnost s plesom.
Letošnji dan krvodajalcev bo še posebno slovesen, saj gre za jubilejno leto, v katerem praznuje Združenje krvodajalcev 25 let obstoja. Obračun če-trtstoletnega delovanja je kar se da pozitiven, če upoštevamo, da sloni delo Združenja izključno na prostovoljnem - in seveda brezplačnem - angažiranju članov, negativna plat pa je predvsem v tem, da njihovo človekoljubno delo ni deležno primernega razumevanja s strani oblasti, tako splošno politične kot specifično zdravstvene. Prav pred kratkim, 12. oktobra, so morali krvodajalci v vsej Italiji dvigniti svoj glas protesta, ker parlament še vedno ni odobril zakona, ki bi urejeval tako delikaten sektor, kot je krvodajalstvo. Najbolj očitna posledi-
Kar pet nobelovcev na simpoziju ob 25-letnici Centra za fiziko
Letos mineva četrt stoletja, odkar je bil ustanovljen miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko in vodstvo centra namerava to okroglo obletnico primerno obeležiti s prireditvijo visoko kakovostnega simpozija. Simpozij bo potekal od 31. oktobra do 4. novembra pod naslovom »Obzorja fizike, visoke tehnologije in matematike«, predstavljal pa bo nekakšen obračun sodobne teoretske fizike ter z njo tesno povezanih znanstvenih ved, pri katerem bodo sodelovali izvedenci svetovnega slovesa, med njimi pet Nobelovih nagrajencev za fiziko, z ravnateljlem centra Abdusom Salamom na čelu.
Mednarodni center za teoretsko fiziko je raziskovalna in izobraževalna ustanova, ki je postala pomembno stičišče za znanstvenike iz vsega sveta in še posebej za pretok znanja s svetovnega Severa na Jug. Spada pod okrilje Mednarodne agencije za atomsko energijo (AIEA) z Dunaja ter Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO) iz Pariza, gmotno pa ga v največji meri omogoča italijanska vlada. Njegova ustanovitev pred 25 leti pomeni važen mejnik tudi za zgodovino naših krajev, saj se je tedaj Trst začel razvijati v znanstveno in raziskovalno središče mednarodnega pomena.
Kako je z antenami pri Ferlugih?
Deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig zahteva od predsednika Dežele Biasuttija, naj izda odlok za odstranitev vseh anten pri Ferlugih, ki so jih postavili brez ustreznih dovoljenih pristojnih oblasti. Predstavnik zelenih ugotavlja, da Občina Trst, kljub številnim prijavam, doslej ni naredila ničesar za njihovo odstranitev, zato poziva Biasuttija, naj sam poskrbi za to dejanje, ki ga že dalj časa zahtevajo mnoge naravovarstvene organizacije. Posebno Svetovni sklad za naravo WWF, ki je pred kratkim spet vložil sodno prijavo.
Krajevna zdravstvena enota je medtem pred kratkim prižgala zeleno luč za postavitev nove velike televizijske antene na javnem zemljišču, ki jo bo postavilo tržaško gradbeno podjetje SEI v imenu nekaterih zasebnih televizijskih postaj, baje tudi za Berlusconija. Krajevno prebivalstvo pa ni zadovoljno, da je pri Ferlugih iz dneva v dan vedno več anten, ki po mnenju marsikoga škodijo tudi zdravju.
ca neurejenih razmer pa je dejstvo, da mora Italija uvoziti kar 90 odstotkov hemoderivatov, ki jih nujno rabi. Velik del krvi in plazme prihaja iz nerazvitih držav tretjega sveta, kjer žal še vedno cvete pravcata trgovina s krvjo, katere žrtve so prav najrevnejši sloji prebivalstva. Tudi nadzor nad kvaliteto krvi, ki prihaja iz teh držav, je marsikdaj nezadosten.
Tudi na krajevni ravni obstajajo problemi, od katerih je glavni tudi tu premajhno število krvodajalcev. Združenje se sicer trudi, da bi okrepilo svoje vrste in je pri tem želo tudi dokajšnje uspehe (samo lani je pritegnilo 129 novih članov), kljub temu pa uspejo v tržaški pokrajini zbrati samo polovico krvi, ki jo potrebujejo tukajšnje bolnišnice. Beležiti gre tudi majhen odziv ženskega dela prebivalstva: med člani združenja je kar 86,8 odstotka članov moških in samo 13,2 žensk. Starost darovalcev se v povprečju giblje med tridesetim in štiridesetim letom starosti, odločno premalo pa je mladih krvodajalcev.
Kam po bencin
Jutri bodo v Trstu odprte naslednje bencinske črpalke:
AGIP:
-	Trg padlih za svobodo (Milje)
-	Trg Piave
-	Drevored Čampi Elisi 59
-	Sesljan - drž. cesta 133 (km 14)
-	Trg Sonnino 10
-	Trg Sansovino 6
MONTESHELL:
-	Trg Bošket 1
-	Ul. Baiamonti 1
-	Nabrežje N. Sauro 6/1
-	Miramarski drevored 233/1
-	Istrska ulica 212
ESSO:
-	Rojanski trg 3/5
-	Opčine - drž. cesta 202 (križišče)
-	Ul. Giulia 2
IP:
-	Nabrežje Ottaviano Augusto 2
-	Trg Libeta 3
-	Ul. F. Severo 2/8
ERG:
-	Ul. Piccardi 46
API:
-	Ul. Baiamonti 48
FINA:
-	Ul. F. Severo 2/3
ZAHVALA
Franca Abrama
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so počastili njegov spomin in so nama bili blizu v tem težkem trenutku.
Žena in hčerka
Katinara, 22. oktobra 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
inž. Bnrisa Sancina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči vsi njegovi
Trst, 22. oktobra 1989
Ob prvi obletnici smrti dragega moža
Stanislava Purgerja
(STANKA)
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Justina ter vsi svojci.
Mačkolje, 22. oktobra 1989
20. 10. 1984	20. 10. 1989
Tišina, bolečina v srcih naših je ostala, saj tebe, dragi, ni več nazaj. Zakaj?	w
Bruno Škrk
Z neizmerno žalostjo se te spominja tvoja družina
Trnovca, 22. oktobra 1989
Danes v Nabrežini
Visok jubilej Zofije Pertot
Pri Baševih v Nabrežini bo danes velik praznik. Hišna gospodinja Zofija Pertot bo namreč v krogu svojih dragih praznovala 90 let. Slavljenka, ki izhaja iz družine Becljevih, se je rodila v Brojnici pod Križem, kjer je bil oče zaposlen pri tedanji avstro-ogrski družbi Južnih železnic. Leta 1925 se je poročila z Nabrežincem Janezom Per-totom-Basevim, kateremu je v zakonu rodila pet otrok, od katerih sta danes živa še dva. Mož, ki je umrl leta 1958, je bil zaposlen v kamnolomih, Zofija pa je skrbela za družino in za kmetijo. Vsi Baševi so aktivno sodelovali v partizanskem gibanju. Trije sinovi in oče so bili v partizanih, najmlajši sin Marko pa je še kot zelo mlad fant sodeloval v krajevnem odboru Osvobodilne fronte.
Čestitkam sorodnikom in vaščanom za današnji visok jubilej se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga slavljenka še danes pozorno prebira.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Baletna šola
Pouk se prične jutri, 23. t. m. ob 15. uri.
Informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
koncerti
GLASBENA MATICA
V četrtek, 26. t. m., ob 16. uri bo v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 na sporedu klavirski recital ALEKSANDRE PAVLOVIČ. Na sporedu Hayden, Beethoven in Liszt.
VERDI
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji Pokrajine Trst, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine.
Societd dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN.
V	cerkvi Santa Maria Maggiore bo v
ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri koncert simfonične glasbe in zborovskega petja z naslovom CERKVENA GLASBA SKOZI STOLETJA. Pod vodstvom dirigenta O. Di Piazze bodo organist L. Falilone in violončelist F. Ricardi di Netra ter orkester C. Monteverdi iz Rude in zbor G. Faurč iz Romansa d'Isonzo izvajali skladbe Carpentiera, Haydna, Mendelssohna, Batholdyja, Liszta in Gounoda.
G. SUSHMEL
TRST
PRODAJA IN SERVIS
£>WEDAr
ELEKTRONSKE BLAGAJNE
TELEFAX
Z ATESTOM
\ANDONI
TEHTNICE - REZALNI STROJI
Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE: danes, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G, v sredo, 25. oktobra, ob 20.30 - RED D.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB!
__________gledališča______________
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje jutri, 23. t. m., ob 19. uri v Mariboru na Borštnikovem srečanju s predstavo LEPA VIDA ter v nedeljo, 29. t. m., ob 19. uri s predstavo A. P. Čehova STRIČEK VANJA.
S predstavo POVEST SLUŽKINJE ZERLINE H. Brocha gostuje SSG v četrtek, 26. t. m., ob 21.30, v petek, 27. t. m., ob 11.00 in ob 19.30 v Mariboru, v soboto, 28. t. m., ob 19. uri v Pesmicah ter v ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) zadnja predstavaShakespearovega dela RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri počitek.
Od 24. t. m. do 5. novembra bo II Pic-colo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 izredni koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
TEATRO GRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes ob 16.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
GLEDALIŠČE SCUOLA DEI FABBRI
Zaradi izrednega uspeha bo Zadruga La Collina uprizorila Kroetzovo delo ROBE DE OMINI še danes, 22. t. m., ob 16. uri. Režija Mario Uršič, nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin.
šolske vesti
Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za petletno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Razpis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra.
Učitelji in starši osnovne šole Karel Širok vabijo na sestanek jutri, 23. t. m., ob 18. uri v Ognjišču, da bi se pomenili o pripravah na proslavo ob 100-letnici Široko vega rojstva.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in profesorjev petega letnika dopolnilnega tečaja za šolsko leto 1989/90 v petek, 27. t. m., ob 16. uri na šoli. Pouk se začne v ponedeljek, 30. t. m.
Synteko
ekološka zaščita parketa, z garancijo.
POGREBNO PODJETJE
IMPRESA TRASPORTI FUNEBRI s.r.l.
TRST
Sedež: Ul. Zonta 3/b	tel. (040) 60096
Dežurna služba: Ul. Ghirlandaio 26	tel. (040) 390662
KD RDEČA ZVEZDA
vabi vse ljubitelje folklore v petek, 27. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Salež.
v našem društvu
Ogledali si bomo slike in diapozitive bivše folklorne skupine.
Pri Baševih v Nabrežini praznuje danes
ZOFKA
svoj 90. rojstni dan.
Se na mnoga leta v našem krogu ji želijo
vsi njeni
Jutri praznujeta v Polju pri Domju SUZANA in MICHELA
22 oziroma 16 let.
Vse najboljše jima voščijo
mama, papa, stric Danilo in Korado.
Danes praznuje na Proseku 50. rojstni dan naša
MIRANDA
Še na mnoga zdrava in srečna leta ji iz srca želi]o
mama, mož Renato, sinova Andrej in Aljoša ter teta Milka.
razna obvestila
KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. m., ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar.
V	Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12, bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - obvešča, da je zaradi sodelovanja pri predstavi Bodi svetloba, občni zbor odložen do naslednje sobote, 28. t. m.
KK Adria, odsek za žensko telovadbo obvešča, da se je začela rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri v šolski telovadnici na Melari.
Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos tečaj telovadbe za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje.
V	pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle.
Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529.
Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine obvešča člane, da bo danes, 22. t. m., od 9.30 do 11.30 pri Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) na Proseku čebelarski izvedenec Slefano Tonelli predaval med drugim tudi o vzrejanju matic. Vabljeni.
KD Lipa organizira niz predavanj na temo MLADOSTNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Sodelujeta psihologa Marija in Vinko Skalar. Vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
čestitke
Klaro in Sandra je včeraj osrečilo rojstvo brhke in zale prvorojenke ESTER PAOLI. Veselimo se s srečnima staršema, mali Ester pa voščimo v nadaljnjem življenju mnogo veselja, zadovoljstva in vedrine Mari, Nado in Nadja.
Te dni je praznovala rojstni dan naša draga FRANKA. Vse najboljše ji želijo učenci in učiteljice 5. razreda COS v Slivnem.
Danes praznuje na Proseku MARIJA TERČIČ svoj 81. rojstni dan. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi, pravnukinja Valentina pa ji pošilja koš poljubčkov.
Danes MIRANDA na Proseku svoj rojstni dan slavi, naj ostane še v naprej tako živahna, ljubka in vesela, ji družba prijateljev želi.
Na Proseku hiša s št. 342 stoji, v njej se naša MIRANDA z Abrahamom veseli. Da bi čila in zdrava kot Nanos stara postala ji brat Edi z ženo in sinom želi.
Pridružujeta se tudi Sonja in Žarko.
Ptiček zjutraj prileti, na oknu, v Ul. Bazzoni 3, obsedi, kljunček svoj odpre in prepevati začne: »Poslušajte me vsi, ljubi RAFAEL LISJAK jutri rojstni dan slavi, v torek pa bo imel god.« Še na mnoga srečna leta skupnega življenja mu želi žena Ema.
Jutri bo praznovala 70. rojstni dan JUŠTINA STRANJ. Vse najboljše, zdravja in srečnih dni ti želijo vsi tvoji sorodniki.
Jutri praznujeta SUZANA in MICHELA rojstni dan. Čestitajo jima gojenci glasbene šole ter člani mladinskega in otroškega pevskega zbora Fran Venturini.
V Trnovci danes FRANKA svoj 24. rojstni dan slavi in z njo se vsi njeni dragi veselijo.
Draga teta FRANKA. Ob tvojem rojstnem dnevu ti Erika in Sonja pošiljata 24 poljubčkov.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EKCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger.
EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora 6, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid DI - La sfida finale.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Leviathan.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Gli occhi indiscreti di uno sconosciuto, □
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 posvetilo večer razpravi o pripravah na Prvo cerkveno zborovanje treh Benečij, ki bo prihodnje leto v Ogleju.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 15. uri proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB s primernim kulturnim programom.
Glasbena matica obvešča, da bo prva pevska vaja otroškega in mladinskega zbora jutri, 23. t. m., ob 16.30 v prostorih šole Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Berite
»Novi Matajur«
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Scugnizzi, r. Nanni Loy, i. Lello Gullotta.
GRATTACIELO - 15.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 16.30, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □
EDEN - 15.30, 22.00 Calde goccie di ru-giada sul mio corpo, porn., □ D
CAPITOL - 16.00, 22.00 Arma letale 2, i. Mel Gibson.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Storia di ragazzi e ragazze, r. Pupi Avati. ALČIONE - 17.00, 22.15 Ladri di sapo-nette, r. M. Nichetti.
RADIO - 15.30, 21.30 Dinamici incontri,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ □
Danes, NEDELJA, 22. oktobra 1989
ZORISLAVA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 14.15.
Jutri, PONEDELJEK, 23. oktobra 1989
ŽIVKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje, zračni tlak 1027,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alan Mozan, Daniele Ledovich, Alessia Visintin, Francesca Gerin, Diego Salvador, Luca Bertocchi, Martina Martinuzzi, Veronika Braico, Gabriele Braico.
včeraj-danes
UMRLI SO: 79-letni Doro Franco, 84-letna Beatrice VVeismann, 83-letna Blanca Martelli vd. Stefanini, 56-letni Egidio Chersini, 85-letni Alfonso Metti, 17-letni Paolo Sancin, 77-letna Renata Canali por. Giamporcaro, 13-letni Simone Turo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 22. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orolo-gio 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA vvorgOtterja.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CET Razstava je odprta vsak dan od 11-0® do 12.30 in od 14.00 do 18.00.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto. 28. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja FOLCA IACOBIJA. Razstava bo na ogled do 9. novembra po običajnem urniku.
V	galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA.
izleti
Slovenska gobarska družina - Trst
priredi danes, 22. t. m., gobarski pohod za člane od Volnika do Samatorce. Pohod bo vodil goriški strokovnjak za ko-prenke inž. Gabrijel Seljak. Zbirališče na glavnem trgu v Velikem Repnu ob 8.30. Prosimo točnost.
mali oglasi
PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. 327438.
PRODAM akacijeva in hrastova drva p° ugodni ceni. Tel. v večernih urah n št. (0481) 884161.	.
PRODAJAMO licenco za obratovanje gostinstvu in za tobakarno. Tel. na S ■ 232505 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik '64, v dobrem stanju, brez evidenčne tablice i čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246. PRODAM motor honda XLV 750, prev° Ženih 16.000 km, v odličnem stanju-Tel. v večernih urah na št. 200339. SLOVENSKO PODJETJE išče elektronskega tehnika z znanjem informatik j Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 1 34137 Trst, pod šifro »Tehnik«.	.
NEPREMIČNINSKA družba išče uradnico/uradnika z višješolsko izobrazb^ Pismene ponudbe poslati na uprav Primorskega dnevnika, Ul. Monteccn 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremičnin ska družba«.	,
DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj ^ lepak Radenske vode s tekačem. 3®' 572734.	„
PRENOVLJENO gostilno dajem najem. Tel. 824685 v uradnih urah. , PRODAM drva po ugodni ceni. 3e 200848.	rl
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo. 1 po 20. uri na št. 421508.	„
ŠTUDENTOM oddam trisobno sodoD^ opremljeno stanovanje, štiri ležišča, bližini nove univerze. Pismene P°A\,a be poslati na upravo PrimorsketL dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 1 pod šifro »Študent«.	„c<-.ij
V KRIŠKO-NABREŽINSKEM BREU, kupim zemljišče ali manjši vinogm Pismene ponudbe poslati na uP^Ltii Primorskega dnevnika, Ul. Montec 6, 34137 Trst, pod šifro »Kriški breg«-PODJETJE ICUM MALO v VicenZi * posli izkušene rezkalce in bruŽiva-bruto plača znaša 1.200.000 lir z b
liščem. Ni potrebno znanje govorjenj
ga italijanskega jezika. Tel- (U4 602727.	<5/3
PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udme-^L - Trst, tel. 418315, obvešča, da je oa t. m. do 30. novembra 1989 v teku F ,n mocijska prodaja zimske konfekcij opreme s popusti od 20 do 50%.	,^e
PRIZNANA restavracija na Krasu , 00" kuhinjsko pomočnico. Urnik 1 15.00. Tel. na št. 211460.
KONZULENT za delo nudi Pod)®gde-upravljanje odvisnega osebja m • nje plač. Tel. od 16. do 18. ure 366286.
Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19- Pejiu-Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1,.U‘-Q ,žav-46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 8
OSEK (tel. 225141/225340) - samo P
efonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.3»^.
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. j. y). 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini ,r S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavljej- p0 :OSEK (tel. 225141/225340) - san efonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8. ^ gl. Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pier avia 89 (Žavlje).	,,fflo P°
iOSEK (tel. 225141/225340) -efonu za najnujnejše primere. ^jjA ZDRAVSTVENA DEŽURNA »L ??6i, Nočna služba od 20. do 8. ur , raz-
nH 14 do 20. UT6 & ^
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 87 52 17 78 51	4
85 39 43 18 57	7
40 71 38 47 30 29 74 72
1
48
9
90
27
25
34
30
50
53
enalotto
2 1 X 2 X X X X 1
KVOTE:
12	50.890.000 lir
11	1.647.000 lir
10	142.000 »r
J
RAI 1		f RAI 2	RAI 3		RTV Ljubljana 1		(*P) TV Koper
?’0O Nanizanka: Ouello della porta accanto - La zia d'-America
8-00 Risanki: Čebelica Maja, Psammed
8.40 Dok. oddaja: Kvarkov svet - II tesoro di Nanchino
9.25 Maša in nabožna oddaja J2.2S Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik, nato dnevnik
13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere (vodi B. Breveglieri)
14.00	Variete: Domenica in... (vodita Edwige Fenech in Pupo)
14.20	Športne vesti
13.20	Športne vesti ‘8.20 Športne vesti 18.10 Šport: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik
20.30 Nadaljevanka: E non se ne vogliono andare (r. Gi-orgio Capitani, i. Massimo Ciavarro, Fiorenza Tessa-- ri, Virna Lisi, 2. del)
22.05 Športna nedelja
4.00	Nočni dnevnik in vreme
0,10 Film: II matrimonio (kom.,
Fr. 1974, r. Claude Lelo-uch, i. Bulle Ogier, Rufus, Marie Dea)
4.45 Avtomobilizem Fl: VN Japonske (iz Suzuke)
7.00 Risanke
8.10 Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1937, r. George Seitz, i. Mickey Rooney)
9.30 Plesni maraton (2. del)
10.15 Film: Convoglio verso 1'-ignoto (vojni, ZDA 1943, r. Lloyd Bacon, i. Humphrey Bogart)
12.25 Iz rubrike o zdravju
13.00 Dnevnik, šport, vreme
13.30	Rubriki: Nonsolonero, Vi-deocomic
14.10 SP v gimnastiki - finale
16.30	Film: Una domenica a New York (kom., ZDA 1963, r. P. Tewksbury, i. Cliff Robertson)
18.05 Avtomobilizem Fl - VN Jap. in nogomet A lige
19.35 Vreme, dnevnik in šport
20.30	Film: II maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Schlesinger, i. D. Hoff-mann, L. Olivier)
22.30	Dnevnik, vreme, Mixer
23.45 Rubrika o židovski kulturi
0.15 Nov kazenski postopek 1.05 Koncert Jazz EBU-UER 89
10.45 Nan.: Vita col nonno
11.35	Film: Topper - la via del-1'impossibile (kom., ZDA 1937, r. Norman McLeo, i. Konstance Bennett, Cary Grant
13.10	Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Dok. oddaja: Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di
trasmissione
16.30	Film: Le notti della luna piena (kom., Fr. 1984, r. Erič Rohmer, i. Pascale Ogier, Tcheky Karyo)
18.25	Dok. oddaja: Drobci
18.35	Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	It. prvenstvo B lige
20.30	Film: II diavolo in cittž (krim., Fr.-ZRN-It. 1988, r. Christian de Chalongeab-rol, i. Jean Poiret, Bruno Cremer)
22.05 Aktualna oddaja: I rac-conti del 113
22.56 Dok. oddaja: Drobci
23.00	Filmske novosti
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Deželni nogomet
8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nan. Pika Nogavička (5. del)
10.10 Slov. klavirska glasba
10.40 Nanizanka: Delo na črno
11.30	Domači ansambli: Marela
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Nadaljevanka: Houston -Legenda Teksasa (2. del)
14.05 Gostje Pop delavnice '89
14.55 Kolo sreče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Film: Nevesta je preveč lepa (Fr. 1958, r. Pierre Gaspard-Huit, i. Brigitte Bardot, Louis Jourdan)
18.20	Kronika Borštnikovega srečanja
18.35 Otroška oddaja: Ulovi me
18.45	Risanka
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Crnobrnja, i. Je-lisaveta Sabljič, Petar Kralj, 3. del)
21.15 Super 3x3
22.45	Dnevnik in vreme
10.15	Fish Eye, 10.45 Juke box
11.15	Rubrika: Veliki tenis
13.30	TVD Novice
13.45 Bezbol - prvenstvo Major League (pon.)
15.15	Am. nogomet - tekma iz prvenstva NFL (pon.)
16.15	Rubrika: Eurogolf
17.00	Košarka: finalni tekmi turnirja McDonaldi (prenos iz Rima)
21.50 Rubrika: A tutto campo
23.15	TVD Novice
23.30	Avtomobilizem Fl - VN Japonske (iz Suzuke)
24.00	Športna oddaja: Juke box
fjT RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri in nadaljevanka Vrnitev odpisanih
14.00	SP v gimnastiki (iz Stuttgarta); rokomet (iz Sutin-ske vrele)
18.10 Športno popoldne
19.30	Dnevnik
19.55 Finale košarkarskega turnirja McDonalds
21.15	Dokumentarec: Velike železnice sveta (5. del)
22.30	Reportaže z nog. tekem
23.30	Športni pregled
CTc
CANALES
Nabožna oddaja a °0 Šport: Veliki golf - British 1 . (pon.)
u 00 Aktualno: Block Notes, .	10.30 II girasole
L00 Rubriki: Fatto da me, 11.15 . Cammina, cammina 1.30 Nanizanka: I Jefferson n Vikend v kinu 400 Variete: Rivediamoli '80 Glasbena oddaja: Super-. classifica Show 00 Obnova nanizank: Super Dynasty, 15.45 Super Dal-
J6.30 Variete: Nonsolomoda •30 Nanizanka: Ovidio - Lette-re volanti
Kviza: O.K. il prezzo č giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna
Film: Jack lo sguartatore (krim., VB 1987, r. David VVickes, i. Michael Caine, Armand Assante)
Oddaja o življenju bogatašev: Chic
Variete: Nonsolomoda
«» ŠSS*
130 Nanizanki: Petrocelli, 2.30 Lou Grant
!8.00
20.30
22.30
23.00
23.30
RETE 4___________
7.55 Jutrišnji svet
8.30 Nanizanka: La grande val-lata
9.35 Film: Ciao ciao bambina (kom., It. 1959, r. Sergio Grieco, i. Elsa Martinelli)
11.20 Nanizanka: Angie
11.50 Rubrika iz parlamenta
12.35 Nanizanka: Sceriffo a New York
14.05 Aktualno: Ciak
14.40	Predstavitev rubrike C'e-ravamo tanto amati
16.40	Nanizanke: Arabesgue, 17.35 Marcus Welby M.D., 18.40 L'ispettore Morse
20.30 Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Melvin Frank, i Rock Hudson, Gina Lollobrigi-da)
22.25 Reportaža: o nogometnih ekipah iz Kolumbije
22.55 Film: Grandi manovre (kom., It.-Fr. 1956, r. Renč Clair, i. Gerard Philipe, Brigitte Bardot)
0.55 Film: La legge dei bruti (vestern, ZDA 1938, r. Les-ley Selander, i. VVilliam Boyd)
2.20 Nanizanka: Ironside
ITALIA1	|
7.00
10.30
11.25 12.20 12.50
14.00
15.30
16.00
18.00
19.00
20.30
22.20
23.25
1.00 2.00
Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Aktualno: Serata Batman Nanizanka: Batman Ob nog. prvenstvu Šport: Grand Prix Variete: Semprepiutele-viggiu
Nanizanka: Robin Hood Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanka: II cacciatore di ombre Risanke
Variete: Emilio (vodita
te - Una morte annunciata Košarka: finale turnirja McDonald’s Rock opolnoči Nanizanka: Star Trek
Gaspare in Zuzzurro) Nanizanka: Voci nella
ODEON________________
13.00	Šport. Golf
15.00	Gala predstava: Danny Kaye Award 1989 (iz Sche-veningena)
17.00	Film: La ragazza della guinta strada (glas., ZDA
1939, r. G. La Cava, i. Fred Astaire, GingerRogers)
19.30	Risanke: Popeye
20.00 Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Scheerer, i, Jessica Lange, Susan Saint-James)
22.30	Film: Toccando il paradiso (kom., ZDA 1979, r. David Helpern, i. Susan Saran-don)
TMC
8.30 Risanka: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15 Šport: Avtomobilizem Fl -VN Japonske, 14.30 SP v gimnastiki (iz Stuttgarta)
17.00	Film: La gang degli svitati (kom., Hongkong 1982, r. Samo Hung, i. Jackie Chan)
18.30	Glasbena oddaja: Rhythm Nation
19.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La pazza di Chaillot (kom., ZDA 1969, r. Bryan Forbes, i. Katharine Hepburn, Danny Kaye)
22.45 Dok. oddaji: Sinji planet, 23.20 Segreti e misteri
24.00 Film: Erič (dram., ZDA 1975, r. James Goldstone, i. Patricia Neal)
TELEFRIULI	1
10.20 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23
11.00	Zelena dežela
12.00	Velike razstave
12.30	Šport: Fuori campo
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Variete: Buinesere Friul (ponovitev.)
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Finchč vita non ci separi
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Cas-tle, i. Nigel Green, Mary Badham)
22.30	Nanizanka: Il grande teat-ro del West
23.00	Športne vesti 1.00 Vesti: News
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8!20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Princ v etru; 10.40 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Prekinjena zveza; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 16.00 Šport in glasba - dogodki in komentarji;
17.30	V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra;
18.30	Opere; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, nato nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna;
15.00	Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Naj novejši LP; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje;
20.00	Nočna glasba.
RAI 1
□t:________________________
940 '^ttua^no: Uno mattina lO In Nanizanka: Santa Barbara 104n 3utranji dnevnik H “°K.: Laurel & Hardy 12V,- Yreme in dnevnik
Nanizanki: Cuori senza gijllo6*®' 12.30 La signora in
14	nn Pnavnik - tri minute Hln 5ubnka: Fantastico Bis
15.00	A°k' °ddaja: Kvarkov svet
15	30 Aktualno: Iz parlamenta isioo n0nedelikov šP°rt
17 in f,lsanke: Erasmus, Gadget
18.00	^abožna oddaja
I8.05 “»evnik - kratke vesti 19 jr. Nanizanka: Santa Barbara o Nanizanka: E proibito allare - Un cetriolo ame-I9.40 A?ano
20,3q Almanah in dnevnik
um: Rocky III. (dram., _k>A 1982, r.-i. Sylvester
“tasba: Accardo igra Mo-
23.05 S*
'-uasbena oddaja: Sanre-24.00 n° Blues 0.15 Pnevnik
dinto^k-3: Mezzanotte e
Stali,
one, i. Talia Shire)
9.00	Fantasilandia' toatUa*ni oddaji: Agenzia
10 00 °ffrolm°niale' 9 30 Cercoe l05 Šiz^1 Pregled
12.45 ti aSa mia- 12:00 Bis' 13 3n 11 Pranzo 6 servito, u Pior,,^ gonitori, 14.15 II
15.00	r^odellecoppie
S8^35SS5.
BabiiPoppm slalom, 17.30 prezzn la' 18'00 O.K. il gioco a 6 gmsto, 19.00 II 2°.3o ^emanl9,19'4STra m°g-
fe (kr; J Jack lo sguartato-1' Micha' f' 1)avid Wickes, 22.3o^ante,2.dCeaine' ^and
23'!5 VCakrS4aŠračtj0 °b filmu Co-
i^anlzanv°9ni doro L°uGrant' Petrocelli. 2.15
	C RA| 2	I ^ RAI 3		RTV Ljubljana 1		(1P) TV Koper
7.UU Risanke
8.15 Film: La locandiera (kom., It. 1944, r. Luigi Chiarini) 9.30 Božanska komedija
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.10 Dnevnik - kratke vesti
16.15	Film: Il dubbio delVanima (dram., ZDA 1955, r. Mit-chell Leisen, i. Anne Bax-ter)
17.40 Odprti prostor
18.00	Variete: Gli antennati
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nan.: Ispettore Derrick
21.35	Dok.: Claudio Villa
22.35	Dnevnik - nocoj
23.45	Dok. oddaja: La grande utopia
23.35	Dnevnik in vreme
23.50 Film: Fascino del palco-scenico (kom., ZDA 1958, r. Sydney Lumet, i. Henry Fonda)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Rossellini, V-officina della storia
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Il primo anno di vita - Il membro della famiglia
15.00	Dokumentarna oddaja: Psihologija razvoja - Od otroka do najstnika
15.30	Šport: ženska odbojka in jahanje
16.30	Dok. oddaja: Drobci
17.00	Manifestacija v Palermu ob tragediji v Ustici
17.45	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualno: Camice bianco
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Ponedeljkov proces
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike
11.25 Film: Slavolok zmage (dram., ZDA 1985, r. VVaris Hussein, i. Anthony Hopkins, Lesley-Anne Dovvn, Donald Pleasence)
13.00	Kronika Borštnikovega srečanja (ponovitev)
13.15	Video strani
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge, 17.40 Oči kritike
18.10	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Kuhalnica, 18.35 Tisoč idej za naravoslovce (3. del)
19.00	Risanka, 19.15 TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 TV drama: Vojaki zgodovine (Novak, postavitev Drame SNG Maribor)
22.35 Dnevnik in vreme
22.50	Osmi dan
23.30	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	TVD Novice
15.40	Rubrika: Veliki tenis (pon.)
18.15 VVrestling Spotlight
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik: Settegiorni
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10 Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki)
23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi)
RTV Ljubljana 2
17.55	Dokumentarna oddaja: Molitev nekega psa
18.15 Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Izobr. oddaja: Drobno gospodarstvo - Zakaj in kako
29.55	Dokumentarna serija: Televizija
21.50 Druga godba: Trevor VVatts Moire Musič
22.35 Dokumentarna oddaja: Prerspektive
RETE 4
»TALIA 1
8.30	Nanizanka: La grande val-lata - La grande rapina
9.30	Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo
12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California -Acgue torbide
15.35 Nadaljevanka: La valle dei pini
16.25 Nanizanka: General Hos-pital
17.30	Nad.: Febbre d amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy - Un teschio nel deserte
20.30	Film: Pugni, pupe e pepite (pust., ZDA 1960, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Stewart Granger)
22.50 Film: Fortunella (dram., It. 1958, r. Eduardo De Filip-po, i. Alberto Sordi)
0.45 Film: Il sottomarino E 57 non si arrende (vojni, Jap. 1957, r. Shuei Matsubayas-hi, i. Ryo Ikebe)
7.00 Risanke
8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina,
20.30	Ragazzi della 3. C,
21.30	Visitors
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Aktualno: Ottanta non piu ottanta
0.25 Nan.: L uomo da sei milio-ni di dollari, 1.25 Batman 2.25 Deejay Television
Cuore di pietra, 18.00 Qu-attro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00 Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Člen Ray, i. David Carradi-ne, LeeVanCleef)
22.30	Film: La citti verra distrut-ta all alba (srh., ZDA 1973, r. George Romero)
0.30 Nanizanka: T & T
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30 Film: Il piccione dargilla (krim., ZDA 1971, r. Stern-Slape, i. Telly Savalas)
22.15	Variete: Ladies & Gentle-men
22.50 Vesti in Šport nocoj
24.00	Film: Il terzo incomodo (dram., ZDA 1979)
TBLEFRIULI
TMC
ODEON
10.30 Nad.: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale
13.00	Variete: Sugar cup
15.00	Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00
8.30	Dok. o naravi
9.00 Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Una famiglia ame-ricana (dram., ZDA 1988, r. ToshiyukiUno)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Spogliarello per una vedova (kom., ZDA 1966, r. A. Hiller, i. VVarren Beatty)
12.00	Nan.: Chopper One
12.30	Dok. o D'Annunziu
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Gente di Hol-lywood
15.30	Musič box
17.15 Nad.: I ragazzi di celluloi-de, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Ponedeljkov šport
23.00	Nanizanka: 11 grande tea-tro del West
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TILE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.50 Country Club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00	Pandorina skrinjica; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarstvo; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip;
16.00	Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio;
18.05	Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni tisk; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Ob treh popoldne; 16.05 Disco sco-op; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi.
Po več kakor dveh letih ponovno dialog med socialisti in komunisti
Prošnje za podpore dijakom vložiti do 30. novembra
Podrobnejša pojasnila nudijo na Občini
Po več kakor dveh letih, so predstavniki pokrajinskega tajništva socialistične in komunistične stranke spet sedli za isto mizo. Dogodek, na katerega je bilo treba čakati kar lep čas, je toliko bolj pomemben, ker pomeni prekinitev določene prakse, ki je trajala dolgo in preveč in ker pomeni začetek novega dialoga med dvema naj-večjima strankama italijanske levice, pa čeprav samo na pokrajinski ravni.
Po tiskovnem poročilu sodeč srečanje na sedežu pokrajinskega tajništva PSI v Gorici ni bilo samo vljudnostno dejanje, ampak sta delegaciji, poleg potrebe po vzpostavitvi dialoga, ki ga v zadnjih letih ni bilo, opozorili na nekaj konkretnih vprašanj, ki so, vsaj v krajevnem merilu, pripomogla k zamrznitvi odnosov in, včasih, tudi do ostrih polemik. Tako so komunisti dokaj kritično ocenili sodelovanje socialistov v raznih upravah, v okviru pet-strankarskih koalicij. Socialisti so s svoje strani naglasili legitimnost takih izbir in ob tem poudarili, da nobeno zavezništvo se ne more smatrati kot strateško in nezlomljivo.
V dveh in več letih se je seveda nabralo kar precej elementov za kritike z ene in druge strani. Tako so socialisti iznesli očitek o čudnih zavezništvih, ki jih sklepa KPI s Krščansko demokracijo. Gre za poskuse, da KPI vskoči v zavezništvo s KD, namesto socialistov. Taka primera sta recimo Štaran-can in Gradež. Kako na gornje očitke odgovarjajo komunisti? Slo naj bi za atipična zavezništva v krajih, kjer je
bilo treba zagotoviti stabilnost uprav. Vsekakor, po mnenju komunistov, do zdaj PSI ni pokazala posebne pripravljenosti za sklepanje levo usmerjenih zavezništev.
Če je bil pretežni del pozornosti na nedavnem srečanju bolj namenjen preteklosti, oziroma trenutni situaciji, pa sta se delegaciji le lotili tudi nekaterih vprašanj, ki bodo hudo aktualna v prihodnjih mesecih. Govor je bil o upravnih volitvah prihodnje leto.
Glede tega sicer ni bil dosežen nikakršen dogovor, pač pa delegaciji nista izključili možnosti nastopanja na skupnih listah v občinah z manj kakor pet tisoč prebivalci, seveda ob spoštovanju avtonomnih odločitev posameznih sekcij. Obe delegaciji - komuniste je vodil Maurizio Salomoni, socialiste pa pokrajinski tajnik Luciano Pini -sta naglasili koristnost srečanja in potrebo po nadalnjih srečanjih. Led je prebit, kar je samo na sebi že pozitivno dejstvo, vendar to še ni dovolj.
Jutri predvidena zamenjava odbornika na Občini
Jutri ob 18.30 se ponovno sestane goriški občinski svet, ki bo med drugim moral glasovati o odstopu občinskega odbornika za osebje Daria Bare-sija (KD), ki ga bo nadomestil republikanec Dario Drufuca. Zamenjava, o
kateri je bilo v zadnjih tednih že dosti govora, bo sedanjo večino v Gorici razširila na štiri stranke (KD, PSI, SSk in PRI). Še pred tem bodo občinski svetovalci morali odobriti nekaj sklepov, ki so izostali s prejšnjih sej: med temi je tudi nakup poslopja v Ul. Vit-torio Veneto, kjer bodo odprli center za umsko zdravje.
Pianistka Fasola danes v avditoriju
S koncertom mlade, a že uveljavljene pianistke Paole Fasola se danes začenja abonmajska koncertna sezona, ki jo društvo Lipizer prireja v sodelovanju z Občino. Pianistka bo nastopila na matineji ob 11. uri v avditoriju v Ul. Roma. Izvajala bo skladbe L. van Beethovna, F. Chopina, W. A. Mozarta in F Schuberta. Paola Fasola je bila gojenka Marie Tipo in je doslej že zmagala šest prvih nagrad na raznih vsedržavnih in mednarodnih natečajih.
Modni defile
V avditoriju v Ul. Roma bo danes ob 17. uri modni defile, ki ga prireja klub Maria Theresia. Prireditev ima dobrodelni namen, saj bodo na njej zbirali sredstva za delovanje centra za vežba-nje psov za spremljavo slepcev, ki ga upravlja zveza Lions klubov v Limbia-teju.
Goriška Občina bo tudi v šolskem letu 1989/90 nakazala denarno podporo za nakup šolskih knjig in didaktičnih pripomočkov dijakom iz manj premožnih družin, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo.
Gre za prispevke v smislu deželnega zakona št. 10/80. Rok za predložitev prošenj poteče, nepreklicno, 30. novembra letos.
Osnovni pogoj za dodelitev finančne podpore je družinski dohodek. Za prispevek namreč lahko zaprosijo dijaki iz družin, kjer v letu 1988 bruto družinski dohodek ni presegal 18 milijonov lir. Znesek se poveča za nada-
ljnje štiri milijone lir za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskemu poglavarju.
V bruto družinskem dohodku morajo biti navedeni ne samo dohodki od dela, ampak dohodki iz drugih virov. V vsakem primeru pa morajo prosilci predložiti kopijo davčne prijave, če le te nimajo pa overovljeno izjavo o višini dohodkov.
Za podrobnejša pojasnila in zadevne obrazce - prošnje je treba predstaviti namreč na posebnih obrazcih - je na razpolago urad za šolstvo na Občini, tel. 383232.
KD Oton Župančič ZSKD
vabita D A N E S , 22. t. m., ob 18. uri v dom Andreja Budala v Štandrežu
na
Večer
makedonske
pesmi
Nastopil bo mešani pevski zbor KOČO RACIN iz SKOPJA
Prireditev sodi v okvir proslav ob 100-letnici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala
Ukradel je avto se z njim zaletel in šel v zapor
Stari znanec policije, 28-letni Giuseppe Geronazzo iz Ronk, Ul. Verdi 66, je nekoliko razgibal prejšnjo noč v Tržiču, toda zadeva se je končala precej žalostno zanj: najprej je moral v bolnišnico, potem pred sodnika in končno v zapor, kjer bo presedel sedem mesecev. Geronazzo je v petek pozno zvečer v Tržiču ukradel fiat 500, last Rosalbe Plateroti, in začel z njim divjati po mestnih ulicah. Zabava se je končala okrog druge ure s silovitim trčenjem v parkiran avtomobil. Gero-nazza so pospremili v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na glavi in zlom v stopalu, zaradi katerih se bo zdravil 25 dni.
Medtem ko so mu nudili prvo pomoč pa so karabinjerji ugotovili, da je bil fiat ukraden. Tako so ga že včeraj dopoldne pospremili na preturo, kjer ga je pretor Lia zaradi kraje in vožnje brez vozniškega dovoljenja obsodil na sedem mesecev zapora in 350 tisoč lir globe. Pretor je tudi zavrnil prošnjo po izpustitvi na začasno prostost.
Iz bolnišnice
Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši se je včeraj popoldne lažje ponesrečila 23-letna Teresina Paolini iz Zagraja. Okrevala bo v petih dneh. V bolnišnici so nudili prvo pomoč tudi ženski, ki se je včeraj popoldne okrog 17.30 zatekla v knjigarno Mondadori v pasaži na Korzu z okrvavljenim obrazom. Kot je izjavila, je rane dobila v silovitem družinskem prepiriu s sinom. Zdravila se bo nekaj dni.
Prisrčno tovariško srečanje ob jubileju Avgusta Štekarja
"Ta spomenik postavljen na moji domačiji, posvečam spominu na grozote preživete s sotrpini v taborišču smrti v Buchenwaldu v letih 1944 - 1945". Tako se glasi posvetilo na zasebnem spomeniku, na domačiji Štekarjevih v Števerjanu, ki so ga simbolično odkrili včeraj popoldne, ob visokem življenjskem jubileju, osemdesetletnici deportiranca Avgusta Štekarja. Ni bilo to veliko in bučno slavje, ampak bolj srečanje med številnimi prijatelji in znanci, ki so s svojo prisotnostjo hoteli izreči priznanje preprostemu, a po srcu bogatemu človeku za njegov doprinos naši skupnosti.
Pevci zbora Briški grič so slavljenca počastili s pesmijo, zahvalo in čestitke so mu izrekli števerjanski župan Ivan Humar, Silvino Poletto v imenu ANPI-VZPI in Milovan Bressan v imenu združenja ANED, Vlado Klemše za Slovensko planinsko društvo, predstavniki Kmečke zveze, SKGZ in številni drugi prijatelji in znanci ter predstavniki raznih društev. (Na sliki - foto Čubej - trenutek z včerajšnje slovesnosti).
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 15. do 21. oktobra 1989:
RODILI SO SE: Gabriele Chiodi, Andrea Perisinotto, Andrea Bignulin, Enrico Dal-la Chiesa, Alessandra Rizzuto, Diego Furlan, Karen Devetak, Giulia Favaro, Noemi Cristiani, Aliče Braidotti, Stefania Della Monica.
UMRLI SO: 90-letna upokojenka Gabrijela Cetercic, 67-letni upokojenec Lino Pauletig, 95-letni upokojenec Pietro Furlani, 64-letni upokojenec Renato Benes, 90-letna upokojenka Cecilia Russian, 96-letna gospodinja Andreina Valentinuzzi vd. Orzan, 84-letna upokojenka Ermelin-da Crasseviz vd. Boschin, 61-letni strojevodja Albin Pahor, 88-letni upokojenec Iolando Padovani, 40-letna gospodinja Nadia Vittor, 85-letna upokojenka Aure-lia Taverna, 68-letni upokojenec Rodolfo Ivanov, 75-letni upokojenec Francesco Sforza, 79-letni upokojenec Giorgio Montina, 83-letni upokojenec Luigi Zor-zut, 78-letna gospodinja Tersilia Bertog-na, 73-letni upokojenec Antonio Rigonat, 78-letna gospodinja Olga Pregelj.
OKLICI: profesor Mauro Valentinsig in uslužbenka Ada Ruchini, karabinjer Rosario Pulei in gospodinja Marina Slabile, karabinjer Dimitri Del Bel Belluz in delavka Diana Tell, kuhar Livio Abrus-cato in brezposelna Valentina Maniž.
POROČILI SO SE: inženir Alberto Pich in uslužbenka Amelia Busata, trgovec Luigi Mauri in gospodinja Michela Altieri, kmet Ivan Mužič in uslužbenka Orieta Jarc, uslužbenec Silvano Ostuni in profesorica Alessandra Morelli.
razna obvestila
Martinovanje Društva slovenskih upokojencev bo v soboto, 11. novembra, z večerjo v restavraciji v Kanalu. Prevoz z avtobusom. Vpisovanje bo v četrtek, 26. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
»SELVA ARREDAMENTI«
iz Tržiča predlaga nove rešitve za dnevne sobe s pohištvom novejše in kakovostne proizvodnje.
Stenske kompozicije z vgrajenimi svetlobnimi telesi, z elementi, kreiranimi za sprejem in obvarovanje televizijskih sprejemnikov, hi-fi naprav in drugih občutljivih predmetov.
Najmodernejše obloge, kot na primer kombinacija črne barve z orehom, zagotavljajo izbrano eleganco. Selva ar-redamenti jamči največjo skrb pri dostavi, povrhu pa v lastni mizarski delavnici lahko opravi vse prilagoditve in dopolnila, ki bi jih želel klient.
SELVA ARREDAMENTI - vedno korak naprej
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
Slovesna proslava 30-letnice ustanovitve
Radovan Gobec:
Planinska roža
Opereta v treh dejanjih
Sodelujejo: solisti, igralci, zbor, balet in orkester. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič.
KATOLIŠKI DOM V GORICI — V NEDELJO, 29. OKTOBRA, 1989 OB 17. URI V NEDELJO, 5. NOVEMBRA, 1989 OB 17. URI
V nedeljo, 29. oktobra, vstop z vabili, ki so na razpolago v Katoliški knjigarni od petka dalje.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ GORICA
Sporoča, da nudi možnost bivanja za tekoče šolsko leto 1989/90 tudi univerzitetnim študentom.
Informacije nudijo v upravi doma, Ul. Montesanto 84 - tel-533495.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učitelji^
Anton Martin Slomšek v Trstu obvešC' da bo prva seja dijakov in profesorjev z 5. letnik dopolnilnega tečaja v šolsk® letu 1989/90, v petek, 27. oktobra, ob uri na šoli v Trstu. Pouk se bo pričel ponedeljek, 30. oktobra.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Indiana Jones -tima crociata«. H. Ford in S. Conne
VERDI 15.00-22.00 »Batman«.
VITTORIA 15.15-22.15 »Batman«.
Tržič	u
EKCELSIOR 16.00-22.00 »Creature °eg abissi«.
TEATRO COMUNALE - OBČlNS^ GLEDALIŠČE 16.00-22.00 »Palomo® rossa«.
Nova Gorica	n00
SOČA - Nova Gorica 16.00-18.00-2 »Vampirske ptice«.
SVOBODA - Šempeter 18.00 »°st®°pa-mano«. Ob 20. uri »Lahko na vsa* čin«.
DESKLE 19.30 »Okus strahu«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIČI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 53
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 4iu
pogrebi
3
vale11'
Jutri v Gorici ob 8.30 Andreina v ^ tinuzzi vdova Orzan iz bolnišnice pa
Travniku
,0. uri =»$£
od Boga v cerkev na glavno pokopališče, ob Bizaj iz bolnišnice San Giusto na 9 ^3-pokopališče, ob 12.45 (zaprtje tilde Corsi vdova Marostica iz bo Janeza od Boga v Moš.
zahvala
Družina Cunta - Pahor se. g p°' zahvaljuje vsem, ki so kako magali
Albinu
se udeležili pogreba ali kako častili njegov spomin.
rkob P°'
Gorica, 22. oktobra 1989
Priredili so ga ravnatelji višjih srednjih šol v sodelovanju z zavodom IRRSAE
Seminar o vzgojno-izobraževalnem načrtovanju
^. Petek se je v Kulturnem domu aključii štiridnevni seminar za profe-l rte višjih srednjih šol o vzgojno-izo-azevalnem načrtovanju. Seminar so lr6dili slovenski ravnatelji v sodelo-nfniu z zavodom IRRSAE. Predavaje111 je sledilo precej profesorjev, t J:® stoodstotno sta se odzvala le uči-]!sče Simon Gregorčič in trgovski avod Ivan Cankar. Predavatelji so ob-n Vnayali teme kot so strategije vzgoj-i 9® procesa, didaktično načrtovanje zakonodaja, problemi izrazja itd. cm' J?*nar je vodila prof. Majda Sfili-9 J Corsi, ravnateljica na učiteljišču lej 9°rčič. »Trikrat do štirikrat na r 0,<< nam je povedala, »se goriški zm natelji sestajamo s tržaškimi, da se SQ ®nirno o potrebi po seminarjih. Lani v Vzačani priredili seminar o načrto-rletos pa smo sklenili, da ga pri-0rTlm° tu v Gorici. Žal se vabilu niso vis'*e vse šole. Zavod Žiga Zois od-fp 1 Trsta in so se zato njegovi pro-°rji že lani udeležili tržaškega se-T narla, profesorski zbor liceja Primož Prir pa le sklenil' da si bo kar sam so Kr* notranji posvet. Dejstvo je, da “ui prisotni z nekaterimi izjemami
Ravnateljica Corsljeva
le profesorji dveh zavodov, kjer smo uvedli eksperimentacijo.«
Dopoldne je bil teoretični del, popoldne pa so v skupinskem delu analizirali posamezna področja. Udeleženci so lahko prisluhnili slovenskim in italijanskim predavateljem. »Italijanski šolski sistem se popolnoma razlikuje od sistema v Sloveniji,« pravi Corsije-va, »zato smo menili, da bi se predavatelji iz Slovenije ne znašli med obravnavo sistema poverjenih odlokov. Tako smo povabili nekatere italijanske izvedence kot ravnatelja milanskega inštituta IROS Tesora (IROS je raziskovalni inštitut, ki raziskuje šolsko stvarnost), ministrskega inšpektorja Sbrocchija, univerzitetnega profesorja v Trstu Luccia in ravnateljico Santarosso. Poleg njih so predavali še prof. Aldo Rupel, sociolog Darko Bratina, profesorica Marija Ceščut in ravnatelj zavoda Cankar Vladimir Sturm.«
Kakšen pa je bil namen tega seminarja? »Namen je strokovno usposobiti profesorje. Šola je v bistvu podjetje, ki mora ustvarjati znanje. To ni enostavna stvar, še težje pa je odkriti vzroke neuspešnega ustvarjanja. Profesorji so dobro pripravljeni v svoji stroki. Toda to ni dovolj. Treba je poznati način, kako čim ustrezneje posredovati znanje dijakom. Tu pride v poštev tudi povezanost med predmeti, ki naj bi pripomogla k zrelejšemu in po drugi s strani lažjemu dojemanju dijakov. Načrtovanje je pri eksperimentaciji nujno. Zato smo menili, da bi tak seminar lahko bistveno pripomogel k boljšemu izobraževanju naših dijakov.«
Seminaristi se bodo ponovno zbrali maja, ko bo ravnateljica Corsijeva koordinirala skupinsko delo, na katerem bodo profesorji posredovali izkušnje, ki si jih bodo na podlagi sprejetih informacij nabrali med šolskim letom.
Mnenja nekaterih udeležencev
Prof. Darjo Frandolič
Kako so doživljali štiridnevni seminar naši šolniki? Povprašali smo za nekatera mnenja. Prof. Darjo Frandolič: »Seminar je pozitivno potekal, vendar se mi je zdel zaradi prevelikega števila predavanj nekoliko prenatrpan. To ni pedagoško najbolj ustrezno, ker se tudi sami profesorji znajdemo fizično izčrpani. Seminar je nam profesorjem v veliko pomoč in zato upam, da bo vsako leto. Prihodnje leto bi bilo morda pametno iskati pomoč tudi zunaj našega zgolj italijanskega okolja, recimo iz Slovenije. Vse je potekalo res profesionalno. Taki seminarji so pomembni tudi zato, ker nas prisilijo, da si gledamo v oči, kar je na šoli skoraj nemogoče zaradi pomaj-kanja časa.«
Prof. Violeta Rosanda: »Določene teme so bile zelo zanimive, zlasti
Prof. Violeta Rosanda
tiste, ki so vezane na načrtovanje. Šolsko delo vse bolj sloni na temeljitem načrtovanju. Nekatera predavanja so bila kvalitetno boljša, predvsem tista, ki so aktivno vključevala vse seminariste in ki niso dopuščala pasivnosti. Na šolah, kjer smo začeli z eksperimentacijo, imamo sicer kar naprej seminarje in smo morda nekoliko prenasičeni. V prvem mesecu letošnjega šolskega leta je bil to že drugi, saj imamo na zavodu Cankar tudi popoldanski tečaj informatike. Seminar nas po eni strani obremenjuje, istočasno pa prisili profesorja, da ne stagnira. Večkrat se splača nekoliko potrpeti, če je nekaj res kvalitetnega. Globalno vzeto je bil seminar zanimiv.«
Prof. Marjan Vončina: »To je bil prvi seminar na specifično temo. Predavatelji so bili vsi na višini.
Prof. Marjan Vončina
Nekatera predavanja so bila bolj zanimiva, kot je povsem razumljivo, druga manj. V četrtek sta npr. psiholog Luccio in sociolog Bratina vzbudila izredno zanimanje in pozornost, saj bi lahko samo na to temo razvili samostojen seminar. Imeli smo nekaj tehničnih predavanj, ki so nam prikazala novosti: zanje smo sicer že slišali, ampak jih nismo še v zadostni meri poznali. Način načrtovanja je nedvomno bistvenega pomena za šole, ki uvajajo eksperimentacijo, ker moraš delati na povsem nov način. Na tovrstnih seminarjih lahko izveš za modele delovanja in podajanja snovi. Škoda, da se seminarja niso udeležili vsi profesorji slovenskih višjih srednjih šol, saj je bil namen seminarja tudi v tem, da bi si vsi izmenjali izkušnje.«
Čez tri dni novi kazenski postopek toda na sodišču ni dovolj osebja
Pil vSred°: 25. oktobra, bo v Italiji stopo-. veljavo novi zakonik za kazenski la v°Pek- Zakonik določa nova pravi-šp0v Pr°cesih zaradi kazenskih prekr-tiu ln Pomeni v marsikaterem pogle-Pfavo V° revolucijo na tem področju Pilt : e9a delovanja. Dosedanji zakotja) ,n torej kazenski postopek je ve-tOfe:6 iz let fašističnega režima in bil tesivn’Zraz določene avtoritarne in rep-tofjo 6 kulture tudi na pravnem pod-Odokr Popravki, ki jih je doživel po Pienii- V* rePut>liške ustave, niso spre-?-au ',niegovih osnovnih načel. Novi Ptipc: k naj bi pometel z dosedanjimi skib P1, ki so urejevali potek kazen-sPrejj9ostopkov, in povzročil velike r9ta jOrnbe v delovanju sodnega apa-Psedij e pre te za odpravo fašističnih Laterna' ^a^ Pa za temeljito obnovo Ocnp0 1 s t. i. inkvizicijskega sistema P0(tobf/JI"e^li na sistem, ki bo zelo kršjj- n skuzatornemu postopku, ka-S°dha t P°znata angleška in ameriška
Te Edicija ter praksa. k?vedo nake večini ljudi seveda še ne i bii0 tttčesar. Predolgo in zahtevno aovi zatavati vse novosti, ki jih bo Pek. Zaf°n*k vnesel v kazenski posto->oVni,0 se raje omejimo le na nekaj trdilno a Principov. Predvsem lahko ki jp a b° v novem postopku ose-?aŠ(itg °sumljena prekrška, dosti bolj *	, da h "*'° naJ bi dosegli zlasti s
tlast°Pal v lavni tožilec v postopku 9°v poj kot stranka, torej da bo nje-badr6je Zai enakovreden in ne več p branilčevemu: ena in druga birali anv3 razmeroma enakopravno tvbravnavi azno 9radivo in ga na javni v 4 raziik Ponuiali v pretres sodniku. hbaPrej ,? °d dosedanje prakse bosta ln a funl/0®0 točeni tožilska in sod-0 Zlasti C1ta’ kar se doslej ni dogaja-
b v'jal p„a .Preturi, kjer je pretor
hoSstroi Vn dru9°'
"Osti; vpx- 0 Prinesel s sabo vrsto DfV *h obt *-° zaščito pravic osumljen-nJ^rov 0ZGncev, drastično omejitev qa5?a Pr«,Tflpora osumljencev, dru-stird‘Va in rti3 prt zbiranju dokaznega (pQ6tnenibp 6de Preiskovalne tajnosti, stOhL^dničL organizaciji sodstva dtiis. in i,-. 'k v predkazenskem po-PothtVa tudi n"0Vitev državnega praviš r^stavlipP.rr Preturah), nove oblike *t,,erlh
kml'ki na)
Zeh l6tla in e- Obstaja pa tudi zelo sPtq,5a bodo .ajbrž utemeljena boja-Vsakri brbe tr, : nedvomno pozitivne šaie anji p , “e ob tolikšne ovire v 6žave Sod'tda bodo celo poslabša. Ta bojazen je v
možnost pogajanja
goriških sodnik krogih močno prisotna in osnovana na zelo konkretnih ugotovitvah. Revolucija v kazenskem postopku, kot jo imenujejo, ne bo namreč zahtevala samo spremembe v miselnosti sodnih in preiskovalnih organov, odvetnikov in obtožencev, pač pa bo novi sistem lahko deloval, če bodo zagotovljene vse potrebne strukture.
Prav glede tega paje stanje v Gorici, tako na sodišču kot na preturi, zelo zaskrbljujoče. V dobi informatike in elektronike si na sodišču v teh dneh še belijo glavo s pomanjkanjem registrov in magnetofonov, ki jih bodo potrebovali v novem postopku. Predvsem pa so črnogledi zaradi že kroničnega pomanjkanja osebja, od sodnikov, do zapisnikarjev, strojepiscev in pomožnega tajniškega osebja.
Na sodišču bodo tako izgubili enega sodnika (dr. Leghissa odhaja jutri na novo službeno mesto v Videm), ki ga ne bo nadomestil nihče. Še težji so problemi z zapisnikarji: namesto treh predvidenih bo ostal en sam. Eden je manjkal tudi doslej, drugega pa bodo morali odstopiti novoustanovljenemu državnemu pravdništvu pri preturi, ki bo imelo sedež na Korzu Italia, v poslopju kjer je Banca Antoniana. Tja bosta odšla tudi dva pomožna zapisnikarja, tako da bosta stečajna in komercialna pisarna na sodišču ostali brez zapisnikarjev. Če k temu dodamo pomanjkanje strojepiscev, sodnih slov,
neurejene prostore in arhive je slika dovolj zaskrbljujoča.
Nič boljše ni na preturi, kjer sta sedaj zasedeni le dve od štirih predvidenih sodniških mest. Tudi prihod tretjega pretorja ne bo rešil vseh težav, saj bo pretura z novim zakonikom pristojna za obravnavo štirih petin vseh prekrškov, kar bo močno povečalo obseg dela. V tajništvu preture bi prav tako potrebovali vsaj še dve novi delovni moči.
V teh pogojih ne preseneča, da se je na goriškem sodišču nagrmadilo kar 820 kazenskih procesov, ki čakajo na obravnavo, na štirih preturah v pokrajini pa se je skupno nabralo kar 4.500 procesov. V teh pogojih, pravijo na sodišču, še tako dober zakonik ne bo mogel popraviti napak. Predvidena je amnestija, ki naj bi odpravila pretežni del zaostalih postopkov za manjše prekrške. Vendar to še ne bo dovolj. Nujno so potrebni sodobnejši pripomočki, novo osebje, predvsem pa več denarnih sredstev za delovanje sodnega aparata. Brez tega preti nevarnost, da bodo novi predpisi še bolj zajezili to delovanje in ga spravili na rob dokončne paralize.
Prav tako kot med sodnim osebjem je zaskrbljenost občutiti med odvetniki. O svojih pogledih, skrbeh in pričakovanjih v zvezi s skorajšnjimi novostmi bodo spregovorili novinarjem jutri popoldne na srečanju, ki ga pripravlja goriška odvetniška zbornica, (mm)
Gostje KD Briški grič bodo mladi iz Celovca
Prihodnjo soboto na Bukovju nastop mladinskih gledališč
Gledališka skupina mladih Briški grič iz Števerjana je maja gostovala z igro Stena Vilarja "Ne bom" na Koroškem in navezala prijateljske stike z mladimi vrstniki Mladinskega doma slovenskega društva iz Celovca. Predstavili pa so se tudi otrokom dveh slovenskih vrtcev, ki so jih navdušeno sprejeli.
^motoJ-I EXPO Rac inq
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
■■Mi AHtOANATU mLCua MiHK ' V l HA
Mere qoniziA
ra

SEJMIŠČE V GORICI
DO 22. OKTOBRA
ORGANIZZAZIONE
URNIK: 10.00 - 22.00
PROGRAM
VSTOPNINA: redna 9.000, znižana 5.000
ob 14.00 »RALLYSTAR MULESIME - RALLVSTAR TREH BENEČIJ
Skupina Števerjancev, ki so jo sestavljali Maja in Tanja Humar, Janja Koršič, Valentina in Matija Devetak, Ingrid Komjanc, Irina Lovisoni, Petra Miklus, Raffaella Varone, spremljali pa Greta Pintar, Mitja Koršič, Peter Komic, Sten Vilar in nekateri starši, se je v Celovcu počutila lepo, saj so jih gostitelji prisrčno sprejeli in obljubili, da bodo jeseni vrnili obisk v Števerja-nu in tako utrdili prijateljske vezi.
Tako je pravzaprav nastala ideja o skupnem družabnem večeru z naslovom "Kjer seješ ljubezen, zraste veselje", ki ga bodo mladi Korošci s svojimi mentorji pripravili v sodelovanju z gledališko skupino Briški grič v soboto, 28. oktobra, ob 20. uri v domu na Bukovju.
Kulturni program bo hudomušen, vesel in pester, zato vabijo vse k udeležbi na veselem večeru.
Na sliki: gledališka skupina Briški grič v prizoru iz igrice "Ne bom".
Risanke in igrače v socialnem centru
V okviru Srečanj s fantazijo, ki jih prirejajo v Večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti, bodo danes ob 10., 15. in 17. uri v sodelovanju s krožkom "Piccolo Cineforum" predvajali risanke in komike iz 30. in 40. let. Gre za prve barvne in ozvočene risanke VValta Disneya, ki bodo najbrž v zabavo tako otrokom kot odraslim. Vstop je brezplačen, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi razstavo nenavadnih igrač.
9. motor expo rating še danes odprt
Samo še danes si lahko na sejmišču ob Soči ogledamo številne novosti iz sveta motorjev, ki jih zastopniki avtomobilov in motorjev naše in drugih pokrajin razstavljajo na 9. Motor expo racingu.
Tudi danes se bo veliko ljudi ustavilo pri razstavnemu prostoru avtomobilov ferrari, kjer kraljica letošnjega sejma, ferrari 348 Tb privablja vse ljubitelje avtomobilov. Najnovejši ferrari pa ni edina novost 9. Motor expo ratinga. V njeni bližini razstavljajo tudi angleški prvenec lotus esprit turbo, ki tako po ceni kot po zmogljivostih lahko mirno tekmuje s ferrarijem. V treh halah sejmišča ob Soči lahko vidimo tudi nove fiat uno, novo opel vectra, volkswagnove in volvine avtomobile serij 1990, novo nemško limuzino audi V8, novo lancio dedro 1.8 1E in številne druge modele kratkomalo vseh svetovnih avtomobilskih in motorskih tovarn.
Motor expo racing pa ni le razstava avtomobilov serijske proizvodnje. Organizatorjem je uspelo pripeljati kar tri dirkaške avtomobile formule ena in sicer ferrari, mclaren in minardi. Na sejmu je tudi nekaj relijskih avtomobilov, ki so v Gorico prišli neposreno iz Sanrema, kjer se je pred desetimi dnevi končal tamkajšnji reli.
Primeren prostor so dobili tudi stari avtomobili. Na 9. Motor expo racingu si lahko ogledamo nekaj avtomobilov ferrari, lancia, alfa romeo in fiat, ki so pred tridesetimi in več leti zmagovali na Mille miglia in podobnih dirkah. V
hali D lahko vidimo tudi modele porsche, mercedes in alpine iz šestdesetih let.
Poskrbljeno je tudi za pester in kakovosten program športnih tekmovanj in zabavnih nastopov. Tudi danes nas bodo člani francoske trial skupine Stephana Thibaulta presenečali z akrobatskimi vožnjami na trial motorjih in trial sidecarjih. Na istem prostoru bomo za nastopom francoske skupine lahko videli program nemške skupine Bauer, ki se predstavlja s programom Big Foot Show.
Na tekmovalni progi za halami bo od 14. ure dalje vse živo. Na vrsti je finalni del dveh izredno pričakovanih tekmovanj: Rallystarja Millesime in Rallystarja treh Benečij. V prvem se bodo pomerili bivši svetovni in evropski prvaki relijskih tekmovanj izpred petnajstih let, v drugem pa sedanji najboljši relisti naše dežele in Veneta.
Na Motor expo racingu lahko poslušamo tudi odlično jazz glasbo. V hali B bo na razstavnem prostoru podjetja Vemat temnopolti pianist zaigral na klavir najbolj znane jazzz skladbe medtem ko nas bo na razstavnem prostoru novogoriške igralnice v hali D spremljala glasba zelo dobre slovenske skupine Greentown jazz band.
Pripravil in uredil
ALEŠ VVALTRITSCH
Assitalia
ZA VAŠ
BOLJŠI JUTRI
NAŠI SVETOVALCI SO VAM NA RAZPOLAGO Z NAJBOLJŠIMI ZA VAROVALNIMI USLUGAMI ZA VAŠO DODA TNO POKOJNINO
GENERALNA AGENCIJA V GORICI
KORZO VERDI 75 — Tel.: (0481) 530049
GLAVNE AGENCIJE:
♦	TRŽIČ
♦	GRADIŠČE OB SOČI
♦	GRADEŽ
♦
♦
♦
♦
KRMIN
ČERVINJAN
MANZANO
PALMANOVA
NOVA
w
DEDRA i.8i.E.
iS #^V^r#Ž^L# (r • S.R.L.
Ivone in Sergio DIZORZ
OGLEDA TE Sl JO LAHKO NA 9. MOTOR EXPO RACING V PA V1LJONU D
GORICA - DREVORED XXIV. MAJA - TELEFON 32510/531642 TRŽIČ - ULICA S. POLO 19 - TELEFON 776250

^SOUNDCAR
fliD PIONEER
TRŽIČ - Ul. S. Giusto 1 - Tel. 0481/791417 ČAKAMO VAS V PAVILJONU A

CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
FINANČNA DRUŽBA SOCIETA FINANžIARIA S.A.F.T.I. S.p.A.	TRIESTINA
TRST - Ul. Genova 14 Tel. 040/363636
Leasest
GORICA - Ul. Nizza U Tel. 0481/532080
presti mm
M Banca Agricola Kmečka banka Gorica
kmečka in obrtna	KMEC03/3 v	v
HRANILNICA	KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
IN POSOJILNICA	priredi danes, 22. oktobra 1989, ob 16. uri na športnem igrišču S D Sokol v Nabrežini svečano proslavo ob stoletnici posojilnic na nabrežinskem Krasu
V NABREŽINI	
Že nekaj mesecev na eni na j večjih stavb na 9 avnem trgu v Nabrežini potekajo dela za Preureditev te stavbe. Gre za stavbo v kateri Je ze več let poslovala nabrežinska posojilni-a' Večji del stavbe je bil do lanskega leta tinska last. V njej so bili sedež domačega odbenega društva in ambulante ter pisarne rajevne zdravstvene enote. Lani je posojilni-a stavbo od Občine odkupila. Načrt za njeno Preureditev so zaupali arhitektu Kokorovcu. let'V*3a k° nared do jeseni 1990. Tja se bo čez 0 dni posojilnica preselila iz sedanjega za-tfS te|ne9a prostora na drugem koncu istega ®a. Sele prihodnje leto bo lahko posojilnica $e V1 a sv°je delo tako kot je treba, pa čeprav sedaj članom in klientom nudi vse mogoče ančne storitve in tudi druge servise.
v	K,meika in obrtna hranilnica in posojilnica ^ Nabrežini — Cassa rurale ed artigiana di
risina, tak je njen uradni naslov, je danes stv kot kdajkoli prej povezana s prebival-um devinsko-nabrežinske občine. Na ob-s.. ciu občine sicer posluje še ena banka, se-b^aaska podružnica Tržaške hranilnice. Vse Za.ka' torej tudi nabrežinska posojilnica, so v z ®lih letih razvile vrsto servisov. Ne gre le Za,debilno in posojilno službo, kar je za take ko fU^de kreditne zavode bilo značilno takrat, je 1° k*li ustanovljeni, in tudi dolgo let kasne-Uic a.nke' med njimi tudi podeželske posojil-treb' ?*?nom in klientom nudijo vse, kar ti po-ta, Daiei° in tudi zahtevajo. Njim so na uslugo He ko bi ti radi za svoj denar dobili držav-de) ®r druge vrednotnice, ko si želijo kupiti na.nice raznih družb, ko želijo na kak drug takr*1 *nveslirati svoj denar. Njim so na uslugo je ko je treba narediti denarne transakci-Nii dru9imi bankami doma in v inozemstvu, ne J1?0 na uslugo takrat, ko želijo plačati raz-elekt C-Une servisnim službam, kot so Zavod za lana Ustanova za razdeljevanje vode, me-ke J*d., takrat, ko je treba plačati razne dav-j0'D| rat' ko odvisni delavci želijo dobiti svo-želr a^° na domači banki, ali ko upokojenci ne i° ^?biti pokojnino kar na domači banki, na a bi jim bilo treba čakati v dolgih vrstah
vi	p°,nem uradu. Banke so danes postale pra-iei_ rv*s- To velja še zlasti za banke, ki poslu-
Tak9 P°deželiu.
na nK5atvko so bile ustanovljene posojilnice abrežinskem Krasu je v posameznih obči-
nah bilo le po nekaj sto prebivalcev. V devin-sko-nabrežinski občini jih je na začetku letošnjega leta bilo kar 8.299. Večina prebivalcev je danes italijanske narodnosti. To so priseljenci, ki so na to območje prišli takrat, ko so jim zgradili begunska naselja, kot tudi ljudje, ki so se v občino priselili kasneje. V glavnem so si ti zgradili samostojne stanovanjske hiše. Urbanistična podoba občine je danes popolnoma različna od tiste pred štirimi desetletji. Prebivalstvo je bilo na začetku tega leta porazdeljeno takole: Nabrežina Vas 715, Nabrežina Kamnolomi 1.060, Nabrežina Postaja 434, Sesljan in naselje S. Mauro 2.536, Vižovlje 320, Devin 1.347, Štivan 215, Ribiško naselje 364, Medja vas 96, Cerovlje 145, Mavhinje 196, Slivno 146, Prečnik 116, Šempolaj 207, Praprot 156, Trnovca 61, nabrežinski del Križa 185.
Posojilnico že deset let vodijo prizadevni ljudje, ki so tudi drugače aktivni na gospodarskem področju. Domači kreditni zavod so izvlekli iz težav v katere je zašel. Dali so mu velikega zagona.
Poslovanje in uspehe so povečali še zlasti v zadnjih treh letih. Leta 1986 so imeli na hranilnih vlogah in tekočih računih nekaj nad 22 milijard lir. V letu 1987 so hranilne vloge dosegle 27 milijard lir. Lani pa so dosegle skoro 32 milijard lir. Malo, premalo pa je bilo prošenj za posojila, saj so leta 1986 posojila znašala nekaj nad 9 milijard lir, predlanskim skoro 12 milijard, lani pa 13 milijard in pol lir. Le nekaj več kot štiri desetine naloženega denarja se uporabi v razne predvsem gospodarske investicijske namene. Denarja je torej v tej posojilnici precej na razpolago. Pravzaprav je precej denarja na razpolago v vseh slovenskih posojilnicah in bankah. Treba bi bilo seveda najti možnost večjega investiranja v domačem kraju. Treba bi bilo uresničiti, tudi z združenimi močmi, marsikatero gospodarsko pobudo, ki bi prinesla še več blagostanja našim ljudem in našim krajem. Na Krasu je namreč še veliko neizkoriščenih možnosti za razvoj izletniškega turizma, obrtništva in tudi preobrazbe kmetijstva.
Upravitelji nabrežinske posojilnice se tega zelo dobro zavedajo. Prepričani so, da jim bo še marsikateri podvig uspel, še zlasti ko bodo lahko poslovali v novem domu.
Ravnatelj posojilnice Milan Vremec, predsednik upravnega odbora Gvido Zidarič in predsednica nadzornega odbora dr. Marija Marc	(Foto Mario Magajna)
Danes ob 16. uri pod šotorom na igrišču ŠD Sokol:
—	Predstavitev
—	Nastop moškega pevskega zbora IGO GRUDEN iz Nabrežine
—	Slavnostni govor: predsednik GVIDO ZIDARIČ
—	Pozdravi gostov
—	Predstavitev knjige POSOJILNICE NA NABREŽINSKEM KRASU in njenega avtorja MARKA VVALTRITSCHA
—	Nagrajevanje
—	Krajši koncertni nastop ansambla HAPPY DA Y
—	Družabnost
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Pertot
Ivana
Nabrežina 106/4
Tel. (040) 200339
Trgovina jestvin
Radovicll Davorin
Nabrežina Kamnolomi 78/a
Knji
■garna
rri v'
1 er con
Nabrežina 103 — Tel. 200142
trgovina otroških oblačil
IN VOLNE
Aleksandra
NABREŽINA 142
KAVARNA
SLAŠČIČARNA
Nabrežina
Martini & Sossi
NABREŽINA 143 Tel. 200278
Cvetličarna
KOSMKVA
Nabrežina 108/A
Pekarna- slaščičarna
GRILANC
IVO
Nabrežina 108
TRGOVINA
Stanissa Lidija
Nabrežina Center 99
posoda
porcelan
kristal
gospodinjski pripomočki
Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini od 1888 do 1929
V januarju 1883 je poslanec Mihael Vošnjak v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic, prvo zadružno zvezo na Slovenskem. Samostojnih slovenskih kreditnih zavodov je bilo tedaj na vsem Slovenskem zelo malo. Večina teh se je včlanila v celjsko Zvezo. Med temi sta bili tudi dve posojilnici, ki sodita v današnjo Primorsko. To sta bili Goriška ljudska posojilnica, ustanovljena komaj nekaj dni prej, 11. januarja 1883, in Notranjska posojilnica v Postojni, ustanovljena v drugi polovici 1882. Postojna je takrat bila na Kranjskem, v sklop Primorske je prišla šele po prvi svetovni vojni. Leto dni kasneje je bilo v Dekanih ustanovljeno Hranilno in posojilno društvo za Koprski okraj. Tudi to se je včlanilo v celjsko Zvezo.
Tudi v Trstu so stekle priprave za ustanovitev slovenskega denarnega zavoda in 21. novembra 1886 se je precej uglednih tržaških Slovencev sestalo v dvorani Slavjanske čitalnice. Tistega dne so nameravali ustanoviti Tržaško posojilnico in hranilnico. Statut je bil že izdelan, sestavljena je bila tudi lista bodočih odbornikov. Tržaški poslanec Ivan Nabergoj je na ta sestanek povabil predsednika celjske Zveze poslanca Mihaela Voš-njaka ter poslanca Vekoslava Spinčiča in Slavoja Jenka. Vse je bilo tega dne pripravljeno, do dejanske in pravne ustanovitve Tržaške posojilnice in hranilnice pa žal ni prišlo. Za predsednika je bil namreč takrat predlagan ugledni slovenski trgovec, ki je takrat bil podpredsednik trgovinske zbornice. Ta se je
Josip Škerk
Lino Visintin
zbal, da bi zaradi tega izgubil ugled med tržaškimi italijanskimi in nemškimi poslovnimi krogi, ter se v zadnjem trenutku umaknil. Zaradi te nepredvidene težave tržaški veljaki novega kreditnega podjetja niso prijavili na pristojnem sodišču. Tržaška posojilnica in hranilnica je bila registrirana šele leta 1891. Šele takrat je pričela poslovati. Čez dve leti bo torej sto let od ustanovitve kreditnega zavoda, ki je v Trstu zgradil Narodni dom.
Pridnejši od Tržačanov so bili Nabre-žinci. V tem kraju, kjer so prebivalci še do kakega leta prej bili le revni kmetje in ribiči, kjer je leta 1850 bilo le 446 prebivalcev, so se takrat razmere zelo spremenile. Na začetku druge polovice stoletja je tam bila speljana železniška proga Dunaj - Ljubljana - Trst. V Nabrežini je bila zgrajena velika železniška postaja, na kateri je bilo zaposlenih veliko železničarjev. Nekaj let pozneje je bila zgrajena železniška proga do Gorice in do Vidma. Pri gradbenih delih za železnico, še zlasti za gradnjo znamenitega viadukta, ki je zelo značilen v današnjem nabrežinskem okolju, so uporabili veliko kamenja, ki so ga izkopali iz kamnolomov, ki so bili skoro neizkoriščeni od rimskih časov. V kasnejših letih so arhitekti in gradbeniki nabrežinski kamen uporabili pri gradnji največjih in najbolj pomembnih palač v Trstu, na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. Nabrežinski marmor so pričeli tudi izvažati.
V nabrežinskih kamnolomih in v tistih v sosednih krajih so našli zaposlitev
dotedanji domači kmetje, ki so se le stežka preživljali. Dela je bilo toliko, da so delavci prišli tudi od drugod. Najprej iz sosednih vasi na Krasu, kmalu zatem pa tudi iz sosednega Laškega in Furlanije in tudi iz Italije.
Denarja je bilo takrat v Nabrežini precej. Domačini so se ukvarjali tudi s prevozom kamenja na železniško postajo ali kar v Trst. Na mah so Nabrežine! imeli več denarja kot kdajkoli prej in tudi več kot prebivalci sosednih vasi. Vedeti je namreč treba, da je bila na-brežinska občina takrat omejena samo na to vas. V krajih, ki danes sodijo v devinsko-nabrežinsko občino, so bile takrat še občine Slivno, Šempolaj, Mavhi-nje in Devin. Vsi ti kraji so takrat spadali v Goriško-Gradiščansko deželo.
Zaradi tega je leta 1888 v Nabrežini bila ustanovljena posojilnica, prva na Krasu, tretja na Primorskem. Bila pa je tudi med prvimi na Slovenskem, saj jih je v letu 1889 bilo vsega skupaj le 35. Pobudo zanjo so dali nekateri podjetni Nabrežine! ter še nekateri ljudje, ki so v vas prišli od drugod. Ti so bili nadučitelj Franc Tomšič, ki je vodil tamkajšnjo osnovno šolo, ter uradnik na železnici Andrej Stupica, z Gorenjskega doma. Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini — Spar un Vorschuss Verein in Nabresina (avstrijske oblasti so zahtevale dvojezičen naslov) je bilo ustanovljeno 15. aprila 1888. Na Pomorskem in trgovskem sodišču v Trstu je bilo registrirano 4. maja 1888. Za predsednika je bil
i
Anton Radovič
Mirko Frančeškin
izvoljen nabrežinski župan Janez Caha-rija, nadučitelj Franc Tomšič za njegovega namestnika, Andrej Stupica pa za blagajnika.
Pravila Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini so bila sestavljena po vzorcu, ki ga je bil izdelal poslanec Mihael Vošnjak. Nabrežinska posojilnica je bila torej vošnjakovka. Bila je zadružnega tipa, vendar so člani lahko vplačali več deležev. Nekateri so jih seveda vplačali več. Ti so v kasnejših letih dejansko vodili posojilnico. Na tak način so tudi preprečili, da bi jo v roke dobili drugi ljudje. Kdor je želel dobiti posojilo se je moral včlaniti. Običajno so taki ljudje vplačali en sam delež. Posojilnica jih je zanimala le v toliko, da so dobili denar na posodo. Tega so v glavnem pravočasno vračali. V primerjavi s prejšnjimi časi je bila zanje izposoja denarja na posojilnici zelo ugodna. Plačali so le šest- do sedemodstotne obresti. Prej so posojila morali jemati pri oderuhih, ki so zahtevali obresti z več desetinami odstotkov. Tudi v Nabrežini so se našli taki ljudje. V veliko primerih tisti, ki si je izposodil denar, ga ni mogel vračati. Oderuh ga je tožil na sodišču. V arhivih sodišč je vse polno dokumentov o takih sodnih obravnavah, na katerih se je razpravljalo o neplačanem dolgu v vrednosti desetih ali dvajsetih goldinarjev, kar je pomenilo vrednost enega goveda.
Hranilno in posojilno društvo je imelo svoj prvi sedež v Stupčevi hiši na glavnem nabrežinskem trgu. Andrej Stupica se je bil vključil v nabrežinsko stvarnost
tudi zato, ker se je bil poročil z domačinko Ivanko Radovič. Najprej je bila posojilnica odprta le enkrat tedensko ob nedeljah dopoldne. Kmalu pa je promet toliko narasel, da je bil Stupica ljudem na razpolago dvakrat tedensko. Kot blagajnik je bil on tisti, ki je imel opravka z ljudmi. Zaradi tega so domačini ta kreditni zavod kar po domače nazivali Štupčeva posojilnica.
Na posojilnico so poleg Nabrežincev prihajali prosit posojila tudi prebivalci sosednih krajev. Največ jih je seveda bilo iz sosednih občin Šempolaj, Slivno in Mavhinje. Prišli pa so tudi Križani. Prišli so tudi nekateri posamezniki iz bolj oddaljenih krajev na Krasu, v glavnem taki, ki so imeli veliko opravkov v Nabrežini. Vsi so se seveda morali vanjo včlaniti. Posojila pa so dobili le tisti, ki so imeli nekaj zemljiške posesti. Jasno je, da so na posojilnici hoteli imeti neko garancijo. Kraševci pa so skoro vsi bili lastniki vsaj koščka zemlje.
V nabrežinsko posojilnico pa so ljudje imeli tudi zaupanje. Zaradi tega so vanjo vlagali svoje prihranke. Leto za letom je posojilnica imela tudi zaslužek. Do konca stoletja so v njene sezname vpisali 136 članov, do začetka prve svetovne vojne pa že kar 434.
Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini je bilo od vsega začetka včlanjeno v Zvezi slovenskih posojilnic v Celju. Predsednik Zveze Mihael Vošnjak je bil liberalec. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi na gospodarskem
Josip Terčon
Gvido Zidarič
in zadružnem področju prišlo do ločitve med liberalci in klerikalci. Slednji so v Ljubljani ustanovili svojo zvezo ter dali pobudo za ustanovitev ločenih posojilnic. Prišlo je tudi do ustanovitve dveh posojilnic v istem kraju. Prvi tak primer je bil že leta 1894 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Leta 1904 je voditelj goriških klerikalcev dr. Anton Gregorčič ustanovil svojo Goriško zvezo. Leta 1907 je še uradna slovenska liberalna stranka ustanovila v Ljubljani svojo zvezo. Vsaka od teh zvez si je prizadevala dobiti čimveč članic. Zaradi tega so se posojilnice ustanavljale v še tako majhni vasi, pa čeprav ni bilo zanje gospodarskega obstoja. Veliko teh posojilnic in drugih zadrug je bilo likvidiranih že pred prvo svetovno vojno.
Politika je vdrla tudi v gospodarstvo na nabrežinskem Krasu. Ustanovljene so bile še tri druge posojilnice, ki so jih vodili klerikalno usmerjeni ljudje, vtem ko je prva posojilnica ostala v liberalnih rokah.
Kljub temu je Hranilno in posojilno društvo uspešno delovalo do leta 1929, ko je prišlo do dejanske združitve z drugimi posojilnicami na tem območju. V Nabrežini je bilo tudi po prvi svetovni vojni vodilno, kljub temu da je v vasi delovala konkurenčna Ljudska posojilnica. Bogatejši ljudje iz Nabrežine in okolice so se še naprej posluževali nekdanje Štupčeve posojilnice (Andrej Stupica je umrl že pred svetovno vojno), dokler niso fašisti voditelje te in drugih posojilnic prisilili, da jih razpustijo, ker da je v vsej občini dovolj ena sama posojilnica.
Občine Devin, Nabrežina, Mavhinje, Slivno in Šempolaj so do leta 1923 bile v Goriški pokrajini. V januarju 1923 je Mussolini, takoj ko je prišel na čelo rimske vlade, razpustil Goriško pokrajino. Kraji v njej so bili priključeni Videmski, Tržaški ter Istrski pokrajini. Nekateri kraji so ostali v Tržaški pokrajini tudi po letu 1926, ko je bila Goriška pokrajina obnovljena v okrnjeni obliki. Takrat so v vsej državi ukinili 8.000 občin. Fašistična vlada je s podeštati in tajniki hotela imeti nadzorstvo nad prebivalstvom. Pet prej omenjenih občin je bilo združenih v eno samo, v devinsko-nabrežinsko občino.
Prav tako kot v občinah so fašisti hoteli dobiti nadzor tudi v gospodarskih organizacijah. V novi devinsko-nabre-žinski občini so bile kar štiri posojilnice: dve v Nabrežini, ena v Devinu in ena v Šempolaju. Vse so bile v slovenskih rokah. Takratni tajnik fašistične stranke v Nabrežini Aurelio Foggia se je hotel vanje včlaniti, a poskus mu v začetku ni uspel. Hotel pa je dobiti nadzor nad sicer skromnim denarnim poslovanjem teh posojilnic. Uporabil je vso svojo avtoriteto in brez dvoma še najbolj pritiske, da je 17. novembra 1929 zbral predsednika štirih posojilnic. On sam in drugi funkcionarji so orisali načrt združitve štirih posojilnic v eno samo. Pri življenju naj bi ostala Ljudska posojilnica v Nabrežini, ostale tri bi likvidirali. V upravni odbor združene posojilnice bi prišli predsedniki treh razpuščenih. Izredni občni zbori so bili 8. decembra 1929 (Šempolajcev ta dan ni bilo dovolj na njihovem občnem zboru, zaradi tega so odločitev o likvidaciji sprejeli kasneje), istega dne so na občnem zboru Ljudske posojilnice, ki je tedaj ime spremenila v Cassa rurale di Aurisina, v odbor izvolili predsednike in druge odbornike vseh dotedanjih štirih posojilnic. Za predsednika je bil izvoljen arh. Anton Radovič, ki je dotlej bil predsednik Ljudske posojilnice. V odbor so prišli Gioacchino Merluzzi iz Nabrežine (do tedaj predsednik Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini), Ivan Milič iz Nabrežine, Franc Kolman iz Medje vasi, Jožef Colja iz Devina (predsednik devinske posojilnice), Jožef Pecihar iz Devina, Jožef Legiša iz Šempolaja, Jožef Škerk iz Šempolaja (predsednik šempolajske posojilnice), Jakob Gabrovec iz Sesljana ter Jožef Semolič iz Nabrežine. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Franc Radovič in Peter Caharija, oba iz Nabrežine, in Aurelio Foggia, prav tako iz Nabrežine. Fašistični tajnik se je takrat dal izvoliti v nadzorstvo, kasneje pa v odbor, kjer je bil za podpredsednika.
Marko Waltritsch
V skupno posojilnico so se ^
čllŠ &ini fr°nti,
kar je razvidno iz ne-
ših posojilnic v velikem	s6) p^nju , zaPisnika. O njenem po-
v letih 1930 in 1931. Potrebo^ sl; v3zansk^dlpodatke tudi v aktih nar, dobili so ga na posodo 1	p le. y Denarnega zavoda Slo-
člani kreditnih zavodov. Taln jpiH to ^tfni
je bil Amedeo Peris (Peric). su g0. QživejQ	se le zdelo, da ne bo
Slivnega. Vse zadružne knP? ^ii,	P°soiiin 1% uPraviteljem uspelo
napisane le v italijanskem J v6 TnSoJ: Tako	Za^zn® vojaški
V Mde.elti, letih » «	eAmtSii^SZe'^,
m zavod lepo razvi,al. OdPic, 0t\ ^k0 ^ Poslovanja le nekaj dnf te-
vre	35M
Za časa druge svetovr °.j:	n n,Q] bil na Ončirmh
možje iz devinsko-nabrezJ	tall | 0 /J ob(n Pa te podružnica Na izre
bili'pri vojakih, v posebf^ ^ii^bor sože Kdor je ostal doma pa st. 1 q^I< t nQ srnrtj	pa m prišlo.
narodnoosvobodilno giban>	KQ(ioviča °sednika arhitekta Anto-
-	----j------------ nOI“ J	te posoiitninn —*
v
izred-
tudi posojilnica denarno P°‘
Posojilnico nekaj časa
vodil Josip Škerk, ki je v odboru bil od same združitve v letu 1929, še prej pa predsednik šempolajske posojilnice. Predsedniki upravnega odbora so kasneje bili Josip Terčon, Lino Visintin in Mirko Frančeškin. V avgustu 1977 je Banca dltalia razpustila upravni odbor ter imenovala komisarsko upravo. 31. decembra 1978 je bil izredni občni zbor, na katerem je komisar sanirano posojilnico spet izročil članom. Na tem občnem zboru so bili izvoljeni novi odborniki. Za predsednika je bil izvoljen Gvido Zidarič. Za ravnatelja je bil potrjen Milan Vremec, ki je nabrežinsko posojilnico vodil že od srede leta 1977.
Več let je posojilnica imela svoj sedež v pritličnem prostoru nekdanje občinske stavbe, kjer so bili še ambulante Krajevne zdravstvene enote in sedež godbenega društva. Stavbo so lani od občinske uprave odkupili, sedaj jo preurejajo, nared bo do konca prihodnjega leta.
'<r' ^lo jujjf Mar”i(pereds^dnik n”!) V letU 1989' Sede od ,eve proti desni: Rollch, Miloš Carli čk nadzorstva), Gvido Zidarič (predsednik upra arU' Ev9en Pahor, Humbert Doljak in Vinko Ščurek
1 /1
Odborniki in ***£$?&!& Vremec (ravnatelj),	jioVxC'
odbora), Alojz Mar*
cn o o t
Sto let prištevanj
posofilmčayp>
na nabve0<em Krasu
c
a'
na
S
o
(O
S
o
Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu od 1908 do 1929
V	letu 1908 je v Goriški deželi bilo ustanovljenih več kot 30 slovenskih posojilnic. Vsevprek so jih ustanavljali klerikalci in liberalci. Klerikalci so imeli dve zadružni zvezi, eno v Ljubljani, drugo pa v Gorici, liberalci prav tako dve, v Celju in v Ljubljani. Vsakdo je hotel imeti nadzor nad slovenskim gospodarstvom, tudi zato, ker so zadružne zveze dobile pomoč od dunajske vlade in od deželnih vlad. Zadružniki na terenu te pomoči pa niso bili deležni.
Liberalci so 20. aprila 1908 ustanovili Kmečko posojilnico in hranilnico v Doberdobu. Ta naj bi poslovala na območju občin Doberdob in Devin. Klerikalcem pa ni bilo všeč, da bi liberalna posojilnica uspevala v devinski občini. Zaradi tega so 31. maja 1908 ustanovili Kmečko hranilnico in posojilnico v Devinu, ki se je včlanila v Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev. Sedež posojilnice je bil v župnišču v Štivanu.
V	devinsko občino (leta 1903 je bilo v njej 965 prebivalcev) so takrat sodili Devin in Štivan (skupno 492 prebivalcev), Jamlje (261) in Medja vas (212). Prebivalstvo Jamelj in Medje vasi je bilo popolnoma slovensko, v Devinu in Štivanu pa je že
bilo nekaj priseljenih italijanskih in nemških družin. Poleg slovenske občinske je bila v Devinu ustanovljena tudi italijanska zasebna šola.
Prebivalci devinske občine so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom. Delali so na skopi kraški zemlji. Nekaj zemlje so si nakupili v tržiški ravnini. Ta je seveda bila rodovitnej-ša od kraške zemlje. Nekateri maloštevilni so se ukvarjali tudi z ribištvom, a to ni sodilo v njihovo primarno zanimanje. V devinskem por-tiču je bila tovarna sardin, ki jo je upravljal neki dunajski podjetnik, pri Štivanu tovarna za kemične izdelke, ob Timavi in ob kanalu pri Moščenicah pa nekaj mlinov. V občini je bilo nekaj trgovin, gostiln in obrtnih delavnic.
V Devinu je bilo liberalno društvo Ladja, v Štivanu Knjižnica Slovenske dijaške zveze, v Jami j ah pa Kmetsko izobraževalno društvo.
Posojilnica je poslovala v župnišču v Štivanu. Ob ustanovitvi je bil za predsednika izvoljen Josip Colja iz Devina 64, v odboru so bili Josip Petelin (Jamlje 16), Ivan Sardotsch (Štivan 24), župan Josip Pahor (Medja vas 15), Josip Pahor (Jamlje 23), An-
ton Legiša (Devin 26) in Franc Pecihar (Devin 28). Društvene knjige je urejal Josip Štanta, doma iz Mirna, takrat učitelj v Medji vasi. Te so bile uničene v prvih dneh začetka prve svetovne vojne, ko so italijanske ladje obstreljevale kraške obronke. Granate so zadele več hiš v Štivanu in Medji vasi. Zelo poškodovana je bila stavba župnišča v Štivanu. Prebivalstvo se je takrat moralo izseliti.
Po vojni so knjige seveda morali obnoviti. Zaradi pomanjkanja denarja pa se posojilnica po vojni ni mogla razviti, tako kot bi si želela. Ljudje so potrebovali veliko denarja, ker so njih hiše bile popolnoma uničene. V teh krajih so bili najhujši boji med Italijani in Avstrijci. Nekaj denarja si je posojilnica izposodila pri Zadružni zvezi v Gorici. Marsikdo, ki ga je bil vzel na posodo, ga ni mogel vrniti. Devinska posojilnica je zaradi tega poslovala z veliko težavo. Tudi njo je leta 1929 doletela usoda o prisilnem razpustu in združitvi v eno samo posojilnico v Nabrežini. Nekdanji člani devinske posojilnice so takrat zaprosili za posojilo v združeni nabrežinski posojilnici. Od takrat imajo ljudje nekdanje devinske občine opravka s skupno posojilnico v Nabrežini.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini od 1914 do 1929
Tik pred prvo svetovno vojno je takratni nabrežinski kurat Josip Vodopivec dal pobudo za ustanovitev Ljudske hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Do njene ustanovitve je prišlo kljub temu, da je v vasi že poslovala druga posojilnica in sicer Hranilno in posojilno društvo. To pa je bilo v liberalnih rokah. Potem ko so njeni voditelji to prvo nabrežinsko posojilnico že leta 1888 včlanili v Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, so kasnejši upravitelji izstopili iz celjske zveze in se včlanili v leta 1907 v Ljubljani ustanovljeno zvezo, ki je bila navaden privesek takratne uradne slovenske liberalne stranke. To dejstvo pa ni bilo všeč vsem v Nabrežini in tudi v drugih okoliških vaseh. Politični boj je takrat bil zelo hud. Tudi gospodarske zadruge so bile orodje medsebojnega političnega obračunavanja.
Zaradi tega so klerikalci v Nabrežini in tudi v Šempolaju ustanovili svoji posojilnici. Preprostih ljudi, ki so se posluževali uslug posojilnic, politični prepiri sicer niso zanimali. Njim je bilo dovolj dobiti posojilo.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini, tak je bil naslov novega kreditnega zavoda, ki je imel svoj sedež v župnišču, je bila ustanovlje-
na 26. februarja 1914. Na sodišču v Trstu je bila registrirana 28. maja istega leta. V prvem načelstvu je bil za predsednika izvoljen Jernej Per-tot, bivajoč v Nabrežini 192, v odboru so bili še Angel Pertot (Nabrežina 75), Giovanni Venier (Nabrežina 177), Ernest Pertot (Nabrežina 159) in kurat Jožef Vodopivec. Na prvi seji 28. junija so odobrili prvo posojilo. Posojilnico so včlanili v Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev. Ta jim je priskočila na pomoč s posojilom.
Takrat je Avstro-Ogrska že bila v vojni. Napovedala jo je Srbiji. Kmalu so se v vojno vpletle vse velike države v Evropi. Na italijansko-avstrijski meji je nekaj časa bil mir. Vojna pa je tudi tu izbruhnila v maju 1915. Nabrežina se je znašla tik za fronto. Čeprav ni prišlo do evakuacije se je veliko ljudi izselilo. V vasi so ostali tisti, ki so bili v pomoč vojski. Zaradi tega je bilo delo posojilnice ohromljeno, pa čeprav so odborniki v glavnem ostali doma. Podprli so avstrijsko državo s tem, da so podpisali vojna posojila. To so takrat naredile, pravzaprav morale narediti, vse zadruge.
Šele precej časa po zaključku vojne, ob koncu leta 1921, je Ljudska
posojilnica obnovila delovanje. Denarja je takrat bilo malo. Goriška zadružna zveza je denar sicer posojala, vendar ga je sama imela premalo. V Nabrežini pa se je tudi v teh letih čutila konkurenca z močnejšim Hranilnim in posojilnim društvom. Tudi njih je doletela usoda vseh slovenskih zadrug na Primorskem. Najprej so se morali potegovati za dosego italijanskega državljanstva (dokazati so morali, da so njih člani bili italijanski državljani), potem so morali spremeniti naslov iz slovenskega v italijanskega. Kot drugi so sicer še imeli dvojezični naslov, njih knjige pa so bile napisane v slovenskem jeziku. Zunanje uradovanje, stiki s sodiščem in oblastmi, pa so morali biti le italijanski.
Na začetku leta 1928 je tudi njim škodoval slab položaj v katerega je zabredla Zadružna zveza v Gorici, ki so ji fašisti na začetku tega leta postavili komisarja. Zvezo so fašisti takrat uničili žal upoštevajoč dejstvo, da je bilo njeno finančno poslovanje zelo slabo. Včlanjene zadruge so morale plačati izgubo Zadružne zveze.
Na pogovorih o rešitvi iz krize v Gorici je sodeloval tudi predsednik Ljudske hranilnice in posojilnice v Nabrežini arhitekt Anton Radovič.
Kmečka hranilnica in posojilnica
v Šempolaju od 1914 do 1930
Le nekaj tednov po ustanovitvi Ljudske hranilnice in posojilnice v Nabrežini je bila ustanovljena tudi Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju. Tudi ta je sodila v okvir klerikalnega tabora, saj je pobudo zanjo dal vikar Frančišek Švara. Okrog sebe je zbral domačine iz Šempolaja in Trno vice ter sosednjih Slivnega in Prečnika. Ustanovni občni zbor je bil 22. marca 1914 v vikarišču v Šempolaju. Na sestanku je bilo 25 ljudi. Za načelnika nove posojilnice, katere delokrog je bil razširjen tudi na sosedno občino Slivno, je bil izvoljen Josip Škerk. V odbor so bili izvoljeni Ivan Legiša, Anton Urdih, Ivan Adamič, Josip Kralj, Josip Furlan in Ivan Štubelj. Uradni občni zbor je bil 30. marca 1914, na sodišču je bila posojilnica registrirana 17. julija 1914. Prva seja načelstva pa je bila šele 20. decembra istega leta.
V občini Šempolaj je takrat bilo le 513 prebivalcev. Hiš je bilo 84. Župan je bil Ivan Lupine. Domačini so bili kmetje, v glavnem pa so bili zaposleni v kamnolomih ali na železnici. Nekaj je bilo trgovin, gostiln in obrtnih delavnic.
V sosedni občini Slivno je takrat bilo 358 prebivalcev. Župan je bil Ivan Kralj. Trgovin je tu bilo še manj kot v šempolajski občini.
Za marsikaterega Šempolajca je nova posojilnica prinesla marsikatero novost. Prej so se tudi Šempolajci včlanjevali v Hranilno in posojilno društvo v sosedni Nabrežini. V to se je od leta 1892 do 1913 včlanilo kar 70 Šempolajcev, ki so tam dobili posojilo.
Šempolajska posojilnica je delovala tudi v vojnem času. Tudi za ta kraj velja ugotovitev, da se je le nekaj prebivalcev izselilo za časa vojne. Posojilnica je tudi vpisala avstrijska vojna posojila. Delovali so kot rajfajznovka, predvsem kot posojilnica, istočasno pa kot kmečka zadruga, saj so članom dostavili kmetijske pripomočke, npr. modro galico in razna semena. Ž obračuni izpred vojne so se ukvarjali še dolgo po njenem zaključku.
Tudi šempolajska posojilnica si je izposodila denar pri Žadružni zvezi v Gorici. Ko je ta zašla v težave je denar zahtevala nazaj, a iz Šempolaja
ga ni bilo, kajti vsi, ki so si bili denar izposodili, so ga le s težavo vračali. Iz njihovega dopisovanja z Go-riško zvezo je mogoče ugotoviti, da so v Šempolaju imeli težave z denarjem prav tako kot v Gorici. Največ denarja je bila posojilnica v Šempolaju posodila po vojni domači cerkvi, ki so jo popravili, za garanta pa je bilo domače županstvo. Ker denarja niso vračali so se upravitelji posojilnice s pomočjo odvetnika obrnili na sodišče.
Tudi njih je ob koncu dvajsetih let doletelo, da so posojilnico morali razpustiti, vodilni in drugi člani pa so se včlanili v skupno nabrežinsko posojilnico. Za razliko od drugih treh so razpustitveni občni zbor, na katerem so za likvidatorje izvolili dotedanje upravitelje, imeli na začetku leta 1930, vtem ko so se člani drugih posojilnic na takšne občne zbore zbrali že v decembru 1929.
Več let je upravni odbor skupne posojilnice v Nabrežini, v katerem so bili tudi njihovi zastopniki, urejeval tudi njih dolgove do Zadružne zveze v Gorici kot tudi dolgove, ki so jih do posojilnice imeli domačini.
Občinska zemlja je bila dana prebivalcem
Razprave in prepiri na Krasu ob razdelitvi občinskih zemljišč
Leta 1850 je Goriška dežela bila razdeljena na 102 krajevni občini. Med temi, v okrajnem glavarstvu Sežana, je bila tudi občina Devin. Razdeljena je bila v 8 katastrskih občin: Devin, Nabrežina, Slivno, Šempolaj, Mavhinje, Brestovica, Jamlje, Brje. V občini je takrat bilo 3.245 prebivalcev. V Devinu (skupno s Stivanom) jih je bilo 359, v Nabrežini 446, v Slivnem (skupno s Prečnikom) 265, v Šempolaju (skupno s Praprotom in Trnovico) 339, v Mavhinjah (skupno z Vižov-ljami in Cerovljami) 508, v Brestovici (skupno z naselji Klanc in Vale) 611, v Jamljah (skupno z Medjo vasjo) 311, v Brjah (skupno z naselji Kregolišče in Tublje) pa 406.
Že tri leta kasneje je bila občina Devin razdeljena. V njej so ostali le Štivan, Medja vas in Jamlje. Na sedanjem ozemlju devinsko-nabre-žinske občine so se osamosvojile Mavhinje, Slivno, Nabrežina in Šempolaj.
Kaj kmalu so župani in občinski starešine v teh občinah imeli veliko dela z razdeljevanjem občinskih zemljišč. Že pred tem so kmetje brezplačno dobili zemljo, ki je prej bila last devinskega gospoda. Zemljo so dobili brezplačno, kupiti pa so morali živino in orodje. Precejšnje površine zemlje, v glavnem gozdove, so dobile v last občine.
Leta 1863 je bil v goriškem deželnem zboru sprejet okvirni zakon o razdelitvi občinskih zemljišč, ki bi jih v last dobili Občinarji. V nekaterih krajih na Goriškem so taka občinska zemljišča razdelili že prej.
V večini krajev pa so počakali na že omenjeni deželni zakon. V Gorici so sklep vsake občine posebej vzeli v pretres, izglasovali zadevni zakon ter ga poslali v dokončno odobritev na Dunaj.
Med ljudmi je seveda bilo veliko zanimanja za ta zemljišča. Ker je v občinah bilo malo prebivalcev so občinski sveti o tem razpravljali ob prisotnosti vseh družinskih poglavarjev. V največ primerih je bila občinska zemlja porazdeljena prebivalcem v enaki meri. V nekaterih primerih pa je bila razdelitev narejena po meri tistemu, ki je zemljo dobil.
Skoro vedno in povsod so posamezniki ali večje skupine ljudi bile nezadovoljne s tako porazdelitvijo. Prizadeti so pisali pritožbe na županstva in tudi na deželni zbor v Gorici. V več primerih so se take pritožbe vlekle leta in leta, ne da bi bila izrečena končna beseda. V veliko primerih župani niso v občinskih aktih našli dokumentacije o razdelitvah, ki so bile narejene pred kakim desetletjem. Čisto jasno je, da je v občinskih uradih bil velik nered. To je razvidno tudi iz pisem županov deželnemu odboru v Gorico, ko zahtevajo prepis občinskega dokumenta, ki ga sami niso mogli najti.
S tem, da so prebivalci dobili v last nekdanja občinska zemljišča, so se morali obvezati, da bodo občini nudili nekatere usluge. Zemljišča so bila njim namenjena. Če bi jih prodali bi bili morali plačati občini poseben davek.
Največkrat so bila razdeljena rodovitna zemljišča, pašniki, travniki,
gozdovi. Tudi na teh je bilo na Krasu veliko kamenja. Novi gospodarji teh zemljišč so takrat kamne spravili s travnika in zgradili zidke, ograde, s katerimi so označili mejo svoje posesti. Ob koncu 19. stoletja so v Nabrežini hoteli razdeliti tudi tista občinska zemljišč^, kjer so bili kamnolomi. Kmalu pa so zaradi naraščajočih protestov občinski možje sklep preklicali.
Iz časopisnih kronik in tudi poročil v goriškem deželnem svetu je razvidno, da so novi lastniki znali smotrno uporabljati tako pridobljena nekdanja občinska zemljišča. Znali so poskrbeti, da so ta postala rodovitna.
Stoletja so naši ljudje tlačanili gospodi, ki je bila lastnica zemlje, ki so jo oni obdelovali. Takrat, ko so se osamosvojili, so morali državi plačevati davek. Gospodarstvo je takrat slonelo na kmečki posesti. Zaradi tega je bila želja po lastništvu zemlje upravičena in razumljiva. Zaradi tega je razumljiva trmasta navezanost na zemljo in ljudje so se za vsako ped zemlje borili tudi s tožarjenjem.
Zaradi tega je tudi danes razumljiva zahteva po lastništvu zemlje in razumljivi so odpori naših ljudi vsakokrat, ko jim zemljo razlastijo, da bi na njej zgradili kako sodobno infrastrukturo. Ta podedovana lastnost naših ljudi pride na dan tudi takrat, ko odvzamejo zemljiško posest, na kateri je obilo kraškega kamenja, kot ga vidimo na naši sliki, ki jo je v bližini Slivnega posnel Sergio Ferrari.
PUBL01/14
Oglase zbral in pripravil
publiest
oglasni oddelek Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 - TRST telefon: (040) 7796688
ZIDARIČ Sne
Skladišče papirja
in papirnatih izdelkov za prehrano:
vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci.
Nabrežina 120 — Tel. 040/200232
Švara S. & Masten S.
avtomehanična delavnica karoserijska popravila - avtoodpad
Sesljam (avtocesta) - Tel. 040/299768 Rešujemo vse vaše avtomobilske probleme
Frizerski
salon
salom; m
Sesljan 46
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI ZDRUŽENI V BANČNI SEKCIJI SDGZ
ČESTITAJO KMEČKI IN OBRTNI HRANILNICI IN POSOJILNICI V NABREŽINI OB POČASTITVI STOLETNICE POSOJILNIC NA NABREŽINSKEM KRASU IN JI ŽELIJO NADALJNJIH POSLOVNIH USPEHOV
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA mz&m IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
57
HRANILNICA IN PPSOJILHICA OPCINIC-TRST
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
TRŽAŠKA KREDITNA
J J Kmečka banka J	Gorica
Kamnolomi: bogastvo Nabrežine
Že v rimskih časih so nabrežin-ski kamnolomi bili dobro poznani. Iz teh krajev je bilo kamenje s katerim so v velikem mestu Ogleju zgradili palače in spomenike. V rimskih časih so s kraškim kamnom bile zgrajene tudi nekatere stavbe v Čedadu in Trstu. V srednjem veku in v kasnejših stoletjih so nabrežinski kamen uporabili za gradnjo starega devinskega gradu ter nekaterih cerkva in palač v Trstu in v Benetkah. Valvasor piše o kamnolomih pri Dutovljah.
Pravi razmah pa so kamnolomi dosegli v drugi polovici prejšnjega stoletja. Najprej ob gradnji Južne železnice, ko so kraški kamen uporabili za izgradnjo nasipov in velikega nabrežinskega viadukta. Kmalu zatem je delo v kamnolomih v Nabrežini zaživelo. Veliko dela so imeli tudi v kamnolomih v
sosednih krajih tja do Repentabra. V kamnolome so prihajali na delo ljudje iz raznih krajev. Razvilo se je gospodarstvo. Zlato obdobje na-brežinskih kamnolomov je v času med leti 1857 -1915. S tem kamnom so bili zgrajeni Miramarski grad, na Dunaju avstrijski parlament, Borzna palača, Državna opera, Mestno gledališče, Opera in Univerza v Gradcu, Lloydova palača v Trstu, srbska pravoslavna cerkev sv. Spiridiona v Trstu, sinagoga v Trstu, palača zavarovalnice RAS v Trstu, Narodni dom - Balkan v Trstu, Solkanski most. Še bi lahko naštevali.
Nabrežinski kamen so iz tržaškega pristanišča izvažali v vse države sveta.
Po prvi vojni se je vloga kraških kamnolomov zmanjšala, saj je bilo v Italiji veliko drugih. Doletela jih
je ista usoda, ki je doletela kmetijstvo na Primorskem, ki je pred vojno svoje pridelke z lahkoto prodajalo na Dunaj, potem pa se je znašlo z močno konkurenco kmetijstva iz južnih predelov Italije.
S kraškim kamnom so takrat zgradili sodno palačo v Trstu, kostnico na Oslavju pri Gorici, železniško postajo v Milanu in še vrsto drugih stavb.
Knjiga o posojilnicah
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini je ob praznovanju stoletnice delovanja izdala knjigo POSOJILNICE NA NABRE-ŽINSKEM KRASU, ki jo je napisal Marko VValtritsch. Na 288 straneh je avtor orisal razvoj zadružništva in bančništva od starega veka do današnjih dni, razvoj posojilnic na Slovenskem, nastanek prvih posojilnic na Primorskem. Objavljeni so tudi podatki o položaju na nabrežinskem Krasu v drugi polovici 19. stoletja.
Seveda so podrobno opisane štiri posojilnice, ki so bile ustanovljene na ozemlju današnje devinsko-nabrežinske občine, in ki so jih leta 1929 združili v eno samo. V njej so tudi seznami članov teh posojilnic. Navedenih je skoro tisoč petsto imen.
Knjiga je bogato ilustrirana s starimi razglednicami, fotografijami in dokumenti.
Knjigo je natisnila Grafica Goriziana, fotostavek so pripravili v tiskarni ZTT.
IMMOBILIARE FERLAN sn=
Sesljam 21/A Devin-Nabrežina Tel. 040/299137
Najemanje in kupoprodaja nepremičnin podjetij in zemljišč
Kamnolom v Sesljanu v 19. stoletju
£jiochi d
Sw>tjan 43
TEHNIKA — ELEGANCA — KAKOVOST MLADOSTNA MODA NAJBOLJŠE ZA SMUČANJE IN TENIS
zimske novosti 1989-90 najboljših znamk
Popravila smuči s specialnim strojem
RIBARNICA
CONSOLAR1 LAURA
Tel. 291046
SESLJAN 31
Vsak dan sveže ribe
Borsatti
PRODAJNO MESTO ČASOPISOV V SESLJANU
Knjigarna »IL CARSO«
___________ B	knjige, igrače,
DDllikiOljllEElMSllJS italijanske
in tuje revije
BRUNO REDIVO
Ul. Dante 14 - tel. 62164 - TRST
zemljevidi, turistični vodiči, slovarji, turistični priročniki
fotografski material
Sesljan Center - tel. 040/299717
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v tržaški pokrajini
Več kot 100 let
v službi krajevnega prebivalstva n<3 Tržaškem
CASSE RURALI ED ARTIGIANE
della provincia di Trieste
Da oltre 100 anni
al servizio delle comunita locali
della provincia di Trieste
Turizem v Sesljanskem zalivu na začetku in koncu stoletja
Verjetno je že v 15. stoletju v Sesljanu, ob poti iz Gorice in Tržiča ter Devina v Trst, bila gostilna, v kateri so se ustavljale poštne kočije in drugi, ki so šli tam mimo. Se pred prvo svetovno vojno je Sesljan bil le majhno naselje z le nekaj hišami. Upravno je Sesljan sodil v občino Mavhinje. Večja naselja v tej občini, v kateri je tik pred koncem 19. stoletja bivalo le 600 prebivalcev, so bila Mavhinje, Vižovlje in Cerovlje. Trgovci in obrtniki so bivali v teh treh vaseh, v Sesljanu je bila le gostilna.
Še pred obratom stoletja so devinski grofje v Sesljanskem zalivu dali zgraditi hotel. To je bila mogočna stavba, zgrajena v istem stilu kot podobni hotelski objekti takratne dobe v Portorožu, v Opatiji, na Malem Lošinju. Gostje tega hotela so bili bogati ljudje. V tem hotelu so bivali tudi tisti trgovci, ki so prihajali v Nabrežino, da bi tam sklepali poslovne posle z lastniki tamkajšnjih kamnolomov. Še pred prvo svetovno vojno so v Sesljanskem zalivu zgradili še en hotel ter tudi kopališke naprave ob morju.
Po prvi vojni tja do druge niso bile zgrajene nove naprave. Le nekaj starega je bilo posodobljenega. Kopanje v Sesljanskem zalivu je prijalo še zlasti Goričanom, saj so Tržačani imeli mestu bližja kopališča.
Med zadnjo vojno so Nemci v Sesljanskem zalivu zgradili nekaj bunkerjev. Bali so se izkrcanja zaveznikov. Zaradi tega so te vojne naprave po vojni bile še dolgo časa na obrežju. Kasneje se je tu razvil kopalni in gostinski turizem. V pristanišču so bili urejeni privezi za dve društvi, slovensko Čupo in italijansko Pietas Julio.
Več je bilo načrtov, da bi turistično ovrednotili Sesljanski zaliv. Kaže, da se bodo ti načrti uresničili. Družba Finsepol namerava v zalivu in v nekdanjem kamnolomu zgraditi velik tu-ristično-hotelski center z nekaj tisoč ležišči. V občinskem svetu Občine Devin-Nabrežina so o tem že razpravljali. Načrt je izdelal svetovno znani arhitekt Renzo Piano. Na naših slikah vidimo Sesljanski zaliv pred prvo svetovno vojno in maketo novega hotelskega kompleksa.
Pisarniški prostori:
33.000	kv. metrov v uporabo Deželni upravi FJK SIP - Deželnemu ravnateljstvu Ministrstvu za finance Deželnemu ravnateljstvu davčne policije
Trgovski center:
16.000	kv, m v uporabo
trgovinam in specializiranemu
servisu
restavracijam
supermarketom
kavarnam in
splošnim službam
Parkirišča in zelene površine:
Pokrito parkirišče za 1.000 vozil z direktnim vhodom v Upravno-poslovni center
20.000	kv. m pešpoti visečih vrtov in zelenih površin
Upravno-poslovni
center
Finsepol
Centro
Direzionale
Finsepol
.
Nabrežinske gostilne
Svoj čas smo v vsaki slovenski vasi imeli več gostiln. Žal dandanes ni več tako. Marsikje gostilne sploh ni več. Ljudje imajo v domačih kleteh in hladilnikih dovolj pijač za domačo rabo. Gostilna pa ni več kraj v katerem so se ljudje zbirali ob večernih urah ter ob nedeljah. Furmanskih gostiln pred katerimi so se ustavljali ljudje z vozmi ni več. Z uporabo avtomobila smo spremenili naše navade.
V Nabrežini, kjer je pred prvo svetovno yojno bilo veliko priseljenega delavstva, ki je bilo zaposleno v tamkajšnjih kamnolomih, je bilo veliko gostiln. Nad trideset jih je omenjenih v Gabrščke vem Kažipotu po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1911. Navedimo imena lastnikov gostišč: Leopold Andr e (restavracija in hotel na postaji), Franc Nemec, Terezija Pertot, Karolina Babuder, Frančiška Pirjevec, Ana Boschetti, Pasguale Benvenuto, Nikolaj Calligaris, Jakob Tortul, Leonard Granzinič, Peter Favetti, Alojz Kali-gariš, Ivan Pertot, Štefan Pavšič, Bratje Ca-harija in Gruden, Hans Wildi, Adolf Pizzul, Josip Donda, G. Tonnies, Štefan Zandomeni, Silvester Caharija, Ignac Tanče, Justina Gru-
den, Josip Gruden, Tomaž Gruden, Ivan Radovič, Ivan Gruden, Jožefa De Lorenzi, Tomaž Boschetti, Josip Košuta, Karolina Ipavec, Terezija Košuta, A. Štolfa, Ivana De Lorenzi, Obrtno gospodarsko društvo.
Iz istih razlogov je že deset let prej bilo v Nabrežini veliko gostiln, pa čeprav jih je takrat bilo le 24. Nekatere gostilne so upravljali domačini, kot je tudi iz imen lastnikov razvidno. Za druge pa so skrbeli lastniki kamnolomov in kamnoseških delavnic. Gostišča so imeli kar ob kamnolomu, nedaleč od kraja, kjer so delavci spali. Velikokrat so ti v gostilni porabili velik del svoje plače.
Na naših razglednicah, ki so iz bogate zbirke Igorja Tute, vidimo tri od takratnih gostiln v Nabrežini. Na kolodvoru pa je bila velika restavracija, ki jo je upravljal Leopold Andre, ki se je v Nabrežino priselil potem, ko so sem speljali Južno železnico. Andre je ob postaji zgradil tudi hotel. Gre za stavbo v kateri je danes sanatorij. Voditelji Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini so ustanovili tudi Obrtno gospodarsko društvo, ki je imelo svojo gostilno. V njej so prodajali vino domačih vinogradnikov. . rl
Gostilna Gruden v Nabrežini. Tu je danes dvorana Kulturnega društva Igo Gruden
Pozčtrav iz Habrežitte, , Qruss aus J^abresina.
U.n salufo da H obrestna.
^ k	V rL r estauracij e Nemec.

,a
'•p: ,1
$W*oo iz Kabsežine	€
@puss aus iRabttesina	V /	#
-V - ■'
c^aluto do ‘Rabttesina
r /ct, -rrC-VŽ,^. •JŽ&ti'.
je Ku&c, Fotograf, Ljubljana-Laib&eh	>f
.

Restavracija Nemec v Nabrežini
Gostilna Tanče v Nabrežini
Gostilna
Silvester
Nabrežina 97 — Tel. 200228
LESENE ZASTEKLITVE
hobles
okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri
ŽELEZNINI TERČON
Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
Kukanja
NABREŽINA 106/B - Tel. 200172
TRGOVINA
JESTVIN
V1DIMARI
IVAN
Nabrežina 104
LARA
darila - naravni proizvodi - parfumerija usnjeni izdelki in božični okraski
Nabrežina 149 - Tel. 200082
Oblačila
SPAH
Nabrežina
Trg. sv. Roka 105 — Tel. 200343

Mesnica »CARSICA«
NABREŽINA CENTER 144 - Tel. 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL. 0481/72574
TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
MIUDiO OllSCO
ALTIERI
—	pregled vida
—	nastavitev kontaktnih leč
TRST — Sesljan 48 — Telefon 040/299525
Nabrežinci so imeli svoje čupe
V skoro vsaki družini je bil tudi ribič
Čupa je naslov slovenskega pomorskega kluba, ki domuje v Sesljanskem zalivu. V njem je združenih veliko slovenskih ljubiteljev morja, ki se s tem ukvarjajo v svojem prostem času.
Čupa pa je tudi ime svojevrstnega plovila, ki so ga v prejšnjih stoletjih uporabljali slovenski ribiči, ki so bivali v nekaterih obmorskih vaseh na našem Krasu. »Čupa je bila približno od 5 do 7 metrov dolg čoln, iztesan iz enega samega debla lahkega lesa: lipe ali jelke — smreke, primitivne oblike kot na primer indijanski kanu ali pa čoln doli kje z otočij Avstralije oziroma Azije.« Tako piše Zorko Jelinčič v knjižici Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali, ki je v Trstu izšla leta 1967. Dvajset let prej je Rado Lenček napisal razpravo z naslovom Gradivo o slovenskih ribičih ob Jadranskem morju. Oba sta imela srečo, da sta imela možnost pogovoriti se s starimi ribiči, ki so takrat še opravljali ta posel, poleg tega pa vedeli povedati marsikaj zanimivega o ribištvu v preteklosti.
Čupa, ki so jo poznali nabrežinski, kriški ali kontovelski ribiči ob obratu stoletja, pa je bila že nekoliko izpopolnjena: stene čupe so bile enakomerno debele, približno 6 do 8 centimetrov, ker je bilo deblo izdolbeno z dletom in ne izžagano kot je bil to največkrat primer pri primitvnih plemenih. Predvsem pa je bila močno utrjena stabilnost čolna, povečana je bila torej varnost, da bi se čoln ne prevrnil ob sunku valov.
V čupo sta običajno stopila dva moža: ribič in njegov pomagač. Običajno je bil to njegov sin. To pravilo je veljalo v skoro vseh primerih slovenskih ribičev na obali od Nabrežine do Grljana. S takim čolnom so naši ribiči lovili le ob obali. Marsikdaj so šli na daljšo pot do Zdobe, k ustju Soče ali celo do Gradeža. S čupo so vozili ribe na trg v Trst.
Na prvi pogled se bo čudno zdelo, da imajo Nabrežinci opravka z ribištvom. Vas je precej oddaljena od morja. Bolj razumljivo bi bilo, da bi se z ribištvom ukvarjali Devinčani ali Šti-vanci. V teh dveh kraj h pa so imeli ljudje opravka le s kmetijstvom. V Devin so prihajali ribarit Čožoti, ki so se kasneje tam tudi naselili.
Od vseh vasi na današnjem nabre-žinskem Krasu so le Nabrežinci imeli opravka z ribištvom. Skoro je ni bilo hiše v starem delu vasi, v Vasi, kjer ne bi bilo ribiča. Skopa zemlja jim ni dajala veliko zaslužka. Z ribištvom so se ukvarjali že takrat, ko so bili podložni devinskemu gospodu. Njemu so morali izročiti polovico ribjega ulova, tako kot so mu morali dati polovico kmetijskih pridelkov. Ko so postali svobodni ljudje pa so ribarili na lastno pest. Večje število čup so Nabrežinci imeli kar na obali v kraju, ki so mu pravili Pr' čupah. Tu je najpoložnejša obala za pristajanje, kakor tudi za obdelovanje vinogradov. Tu je svoj čas bila posestna razdrobljenost največja. Tu so imeli tudi nekaj barak, v katerih so
ribiči shranjevali mreže in drugo ribiško opremo. Tu je bilo veliko čup, več kot kjerkoli drugje. Do te obale je najkrajša pot bila tista čez Kanovelo, mimo Oljšce. Tu je bil tudi zelo star portič. Nabrežinci so morali ob vsaki poti k morju narediti približno 500 stopnic. Niso to bile današnje komod-ne stopnice. Takratne so bile na strmi stezi, izkopane od vsakdanjih korakov. Na to nas je pred kratkim spomnil eden danes še redkih živečih ljudi, ki so se ukvarjali z ribištvom, Janez Gruden - Martinčev, ki je letos poleti praznoval svojo 90-letnico. Povedal nam je kaj vsega so nabrežinski ribiči ulovili v njihove mreže: vsakovrstne ribe in školjke. Pred leti je bil ribji ulov v zalivu bogatejši od sedanjega. Lovili so tudi tune. Velikokrat so imeli srečo, da so jih ulovili kar precej. Vse to so prodali tržaškim trgovcem. Zaradi tega je v hišo prišlo nekaj več denarja, kot če bi se ukvarjali samo s kmetijstvom.
Janez Gruden - Martinčev je bil zadnji Nabrežinec, ki je imel čupo. Leta 1944 jo je prodal znanemu zbiralcu starin Diegu de Henriguezu. Pravijo, da je Martinčeva čupa ena danes redkih ohranjenih čup.

PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEGISA
SESLJAN 41 — TEL. 299147
Kavarna
METRO
SESLJAN CENTER 46 Tel. (040) 291106
AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE
GREBLO..
30 let profesionalnosti
TRST - Trg Dalmazia 3 - Tel. 040/362486 - Fax: 364378 FILIALA: Sesljan 45/E - Tel. 040/299969
CVETLIČARNA
DALIA Jakomin
Sesljan 43 - Trst - tel. 299022
3L CUC3R0TT0
Pripravljene jedi za kosila in večerje
SESLJAN CENTER - Tel. (040) 299983
pen
MARCO
COSOLI
Sesljan — Naselje S. Mauro
TRST
Tel: 040/299231
MARCO	COSOLI
VIDEM — Ul. Forgaria 33 (Izhod Videm / jug — tangenta Videm-Trbiž) Tel. 0432/541508
PLOVILA »Acquavlva« — izvenkrmni motorji: Suzuki, Mariner veliko priložnosti po zanimivih cenah
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
Terčon
SESLJAN 27/A Tel. 299220
Zbirajmo razglednice...
Na zbiranje starih razglednic lahko gledamo z različnih zornih kotov. Filateliste zanima pred-vsem, ali je razglednica potovala po pošti, odkod Je bila poslana in kam je bila namenjena, kakšno znamko nosi in še najprej jasnost in čitljivost Poštnega žiga, ki je v zgodovini vsake pošte ved-ho važen element.
Zbiralci starih predmetov pa gledajo pri razglednici predvsem na njeno slikovno ali ilustrirano stran. Stare in zelo stare razglednice s kon-Ca prejšnjega stoletja ali z začetkov sedanjega, so Izredno dragocen dokument navad in mentalitete tistega časa.
Če pa je razglednica tudi krajinska, je njena Posebna veljava prav v prikazovanju okolja, vasi, cest in hiš pa morda tudi ljudi, njihovih oblek in raznih predmetov, ki jih imajo ob sebi. Zaradi različnih oblik, zaradi posebnosti tiska in zaradi Podatkov (tiskarna, založnik, letnica), ki so na njej natiskani, je možno dovolj točno določiti letečo izida. Zelo pogosto nam pri tem pomaga Prav poštni žig. S tem pa je razglednica že postaja uraden dokument določenega časa in tedanjih ljudi. Odtod tudi tolikšno zanimanje raznih zbiralcev za stare razglednice in odtod tudi visoka prednost nekaterih dragocenih in redkih primerkov. Na dražbah v Trstu nekatere razglednice Posežejo ceno sto tisoč lir in več.
, Zbiranje in prekupčevanje teh kartončkov je
zelo star in lahko rečemo danes tudi zelo razsrjen konjiček. Po svetu in tudi pri nas obstajajo
knjige z reprodukcijami zanimivih starih razglednic (recimo iz Trsta, Gorice, Krmina, Ljubljane itd). Obstajajo revije o značilnostih in o novih odkritjih, obstajajo katalogi, trgovine, posebni sejmi in razstave na različne teme, na katere se deli zbirateljstvo starih razglednic (razni dogodki, vojne, kraji, predmeti, osebnosti, ilustratorji itd).
Kot povsod so tudi pri Slovencih v prejšnjih desetletjih po mnogih domovih zbirali (ali bolje rečeno spravljali) staro pošto. Za pravo zbirateljstvo pa so se posamezniki tako v Sloveniji kot v naših krajih začeli zanimati šele pred kratkim. Morda se uveljavlja večje zanimanje za ohranjevanje starih pričevanj in starih dokumentovo o naši preteklosti, morda je to le sad radovednosti, kakšni so bili nekoč kraji, kjer mi zdaj živimo, in kaj so mislili takrat ljudje. Ne pozabimo, da ima vsaka razglednica tudi napisano sporočilo, lahko tudi samo pozdrav ali kaj več in tudi to nam lahko marsikaj pove o tedanjih časih.
Zato je prav, da smo na te majhne, morda zanemarjene ali v kakem podstrešnem kotu zaprašene stare kartončke bolj pozorni. Če jih sami ne zbiramo, je morda prav, da jih zaupamo komu, ki jih bo znal prav ohraniti in primerno ovrednotiti. Ne smemo namreč pozabiti, da so poleg starih predmetov tudi razglednice košček naše preteklosti in zato zanimiv dokument naše zgodovine.	IGOR TUTA
Pozdrav iz Sempoiaja p, Nabrežini.
Un saluio da S. Polaj presso Nabresina.
PLOSCICE
SANITARIJE
Rolich & c
Nabrežina 35/c
Tel. 200371
LEGI01/2
TRGOVINA OBUTVE
LEcišA
MIZARSKA DELAVNICA TRGOVINA KRAŠKE OBRTI
Nabrežina Postaja 69 (cesta za Šempolaj) Tel. 040/200282 - TRST
'mor*
\W
NABREŽINA 156
TRGOVINA
Kopnina Sergij
TV, radio, gospodinjski stroji, elektromaterial
NABREŽINA CENTER — TEL. 200123
Gostilna
GRUDEN
tipična kraška kuhinja Šempolaj 49 - tel. 040/200151
zaprto ob ponedeljkih
Trgovina jestvin
GRUDEN
Šempolaj 49 - tel. 040/200151
fHrsina aat
s.r.l.
34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst) Nabrežina Kamnolomi 63/A Tel. 040/201122 - Fax 040/201130
-Z\
farama
(la finastra)
ZASTEKLITVE iz P.V.C.
KAMNOSEŠKO PODJETJE
»Zidarič«
ŠEMPOLAJ 4/B	Tel: 200297
Minister Vizzini ni razočaral ljubiteljev morja
Pred letom dni smo z zadovoljstvom zapisali, da se italijanski navtiki obetajo boljši časi. Ministrstvu za trgovsko mornarico je namreč načeloval Giovanni Prandini, pragmatičen minister, ki si je že res nakopal sovraštvo pristaniških delavcev in številnih v levici, je pa prvi razumel gospodarski pomen navtičnega turizma. Njegov je zakon 171, ki je končno napravil nekaj reda v džungli protislovnih norm o turistični navtiki. Kriza De Mitove vlade ob obstrukcionizmu zelenih mu je preprečila, da bi parlament izglasoval tudi zakonski osnutek o turističnih pristanih in pristaniščih. Z njegovim odhodom na pomembnejši resor je marsikdo z zagrenjenostjo napovedoval, da bo sedaj vse obtičalo, da se bodo ponovno vrnili časi, ko je bila navtika le davčna molzna krava, ki ji ni treba pomagati, saj je namenjena le potencialnim davčnim utajevalcem.
Z veseljem smo v Genovi ugotovili, da je Prandini dobil sebi enakega dediča v socialdemokratu Carlu Vizziniju. Še več, 42-letni palermski politik se še bolj kot njegov predhodnik zaveda, da je navtika tista gospodarska dejavnost, ki bi lahko obmorskim krajev prinesla večje blagostanje kot faraonske industrijske naložbe. Kot človek z nerazvitega Juga je v Genovi poudaril, da so se vsi poskusi industrializacije v nerazvitih krajih izjalovili. Bodočnost teh krajev je po njegovih besedah v turizmu, navtika pa ima lahko pri tem levji delež. Prav zato je obljubil, da se bo vsestransko zavzel, da bodo odobrili za zakon 171 izvajalne odloke in da bo v mejah možnosti skušal v pristan pripeljati zakon o turističnih pristaniščih.
Vizzini ne skriva, da je v Andre-ottijevi vladi startal na kak pomembnejši finančni resor, je pa obljubil, da to ne bo pogojevalo njegovega dela v ministrstvu za trgovsko mornarico. V glavnem je osvojil vse Prandinijeve zamisli o preimenovanju ministrstva za trgovsko mornarico v ministrstvo za morje, da bi s tem razširil pristojnosti tega resorja. Vizzini se namreč zavzema za usklajevanje navtičnega razvoja z zahtevami zaščite morja. Dobro se zaveda, da je treba zelenim in novopečenim naravovarstvenikom odvzeti netiva v njihovem slepem nasprotovanju vsakemu »onesnažujočemu razvoju«.
Kot obmorski človek, bivši dopustniški in nedeljski kapitan pozna do potankosti križe in težave, ki tarejo navtiko. Dobro se zaveda nesmiselnosti, da je za varnost na morju pristojnih toliko rodov, ki drug drugemu konkurirajo predvsem v fiskalnih pregledih. Pred svojim političnim vzponom je sam doživel, da so ga v nekaj urah plovbe kar štirikrat ustavili, in sicer pripadniki pristaniškega poveljstva, karabinjerji, policija in finančni stražniki, da bi le kontrolirali, ali je plačal vse pristojbine. Minister se dobro zaveda, da bo odprava te razvade najtrši oreh. Končni cilj je seveda ustanovitev obalne straže, ki bi bila edina pristojna za človeško in davčno varnost na morju. Tega seveda izrecno ni navedel, saj bi dregnil v pravo sršenje gnezdo, nihče se namreč noče odpovedati dosedanjim pristojnostim.
Ob tem do sedaj pozitivnem navajanju pa je treba poudariti, da ni vse odvisno od enega človeka. Ljubitelji morja so namreč siti, da posamezni ministri točno navajajo diagnozo bolezni, ki tare italijansko navtiko, terapije pa zaradi pomanjkanja časa (vladne krize in boljši resorji) ne uspejo izpeljati. Prav zato mora javno mnenje vplivati tudi na navtiko, ker bi bilo nedopustno, da bi v imenu »deregulacije« vedrili v navtiki samo tisti, ki imajo dovolj pod palcem.
Stran uredil, napisal in slikovno opremii
VOJKO COLJA
29. mednarodni navtični salon in 19. sejem potapljaške opreme
Genovski salon letos še bogatejši Cene postajajo vse manj dostopne

V Genovi zapira danes vrata 29. navtični salon in 19. sejem potapljaške opreme. S svojimi 250.000 kvadratnimi metri razstavnega prostora, 1.745 razstavljenimi plovili, od katerih kar 205 na morju, in s prisotnostjo 1.448 raz-stavljalcev iz 27 držav je genovski salon postal največja tovrstna prireditev v Evropi in ena največjih na svetu.
Sklep, da bodo plovila daljša od 18 metrov namestili v razstavni marini, je omogočil organizatorjem smotrnejšo izrabo prostora v sedmih orjaških paviljonih. V Genovo so torej lahko pripeljali skoraj vse kar nudi svetovni navtični trg, od orjaških »počitniških križark« do liliputskih čolnov in kajakov, ter seveda najrazličnejšo opremo od navigacijskih kompjuterjev do jader in vrvi.
Najmanjša razstavljena barka je bila 2,40 metra dolga cicciolina obrata Ma-rinello, na katero lahko namestimo 2-konjski krmni motor in stane 800 tisoč lir. Največja motorna jahta je bila 36-metrska T118 obrata Tecnomarine, največja jadrnica pa je bila 26,80 metra dolga jongert 25 DS Antilla nizozemske ladjedelnice Jongert, ki jo prodaja zahodnonemška družba Dahm International iz Dusseldorfa, kar je zgovoren dokaz, da se preko Alp že pripravljajo na izziv leta 1993 s kooperacijami, ki ne upoštevajo več državnih meja.
Seveda so cene počitniških križark za navadnega smrtnika popolna neznanka. Dovolj je, da navedemo, da stane meter takih križark nad 500 milijonov lir. Po vsem sodeč v svetu kupcev ne manjka. Težje je s tako imenovano ljudsko navtiko, ker sedanje cene niso več ljudske. Stirimetrski gumenjak s 25-konjskim motorjem stane namreč skoraj devet milijonov, kar je že vsota, s katero si lahko kupimo manjši avtomobil. Zgovoren je primer izrivnih čolnov; obrat Sciallino ponuja 4,5 metra dolg guz z 10-konjskim notranjim dizelskim motorjem za 15 mili-
jonov lir. Vsote niso torej v nobenem primeru ljudske.
Še več mora imeti pod palcem kdor ljubi jadranje. Že res, da lahko kupimg razne laserje in flying juniorje za manj kot 4 milijone lir, a v trenutku, ko si želimo jadrnico, na kateri bi lahko preživeli krajši dopust, se cena povzpe krepko preko 15 milijonov lir. Izjema je bila v Genovi le Elanova »devetnaj-stica«, ki stane približno 14 milijonov lir, medtem ko stane le 70 centimetrov daljša francoska jadrnica coco kar 26 milijonov lir.
V glavnem lahko trdimo, da je genovski salon v marsičem razočaral jadralce. Lani smo zaznali nov veter, ki je vzbujal upanje, da bo ta pepelka ponovno dobila vlogo, ki ji pripada. Letos so v Genovi razstavljali le 16 novosti, med temi zahodnonemško jadrnico dehler 36 (125 milijonov lir), italijansko 8,70 metra dolgo kajutno jadrnico comet 286 (63 milijonov lir). 13,93 metra dolgo atlantide 45 (340 milijonov lir). Med vsemi temi novostmi ni niti ene, ki bi bila dostopna povprečnemu kupcu. To pa je navsezadnje tudi razumljivo. Jadrnice zahtevajo pravega pomorščaka, ogromno na; pora in časa, kar je z današnjimi ritmi življenja dosegljivo le redkim. Prodaja jadrnic ne upada torej samo v Italij1 temveč tudi v tujini, kar prizadene predvsem tiste ljubitelje jadranja, ki žrtvujejo vse za to obliko športne rekreacije.
Poglavje zase je bila ponudba elektronske in druge navtične opreme. Genova je res razstavila vse, kar proizvajajo zahodni obrati. Ob tem pa je marsikdo imel občutek, da je v poplavi elektronike marsikaj odvečnega, če ne morda celo nevarnega. Elektronske navtične karte, satelitski sistemi dolo; Čanja zemljepisne širine in dolžine, ki so se miniaturizirali do take mere, da so postali prenosni kot običajen žepni računalnik, lahko dajo dopustniškemu kapitanu lažni vtis varnosti.
Tuja konkurenca ogroža italijansko navtiko ki še vedno vztraja v svoji razdrobljenosti
Celokupni promet italijanske navtike se že približuje letni vsoti 1.500 milijard lir, od katerih odpade samo na ladjedelniške obrate 500 milijonov lir, ostali znesek si delijo proizvajalci opreme in motorjev. Če bi k temu znensku dodali še ceno distribucije, marine in druge navtično-turis-tične dejavnosti, bi lahko nesporno trdili, da je navtika med najdonosnejšimi in uspešnejšimi italijanskimi dejavnostmi.
Med podjetniki smo v Genovi videli sproščene in zadovoljne obraze. Po obdobju suhih krav zadnjih pet let italijanska navtika beleži stalno rast. V Italiji se je število plovil zvišalo za 54 odstotkov, na žalost pa je od teh le 23 odstotkov domačih plovil, vsa ostala so uvozili. K sreči je italijanski industriji uspelo povečati svoj izvoz, tako da je navtična plačilna bilanca še vedno aktivna. Take težnje bi morale biti pravi alarmni zvonec za italijanske proizvajalce. Italijanske proizvode zaradi kakovosti in dizajna uspešno prodajajo v Franciji in Zvezni republiki Nemčiji, da ne omenimo orjaških »počitniških križark«, ki jih kupujejo mogotci iz vsega sveta. To pa ne more biti dolgoročna rešitev, če se italijanski kupec vedno bolj odloča za tuje proizvode.
Tudi letos so predstavniki italijanske navtične industrije valili krivdo za »nekonkurenčnost« na pretiran davčni pritisk, na visoke proizvodne stroške, na dohodkometer in sindikalne zahteve delavčeve v. Kot običajno ni nihče omenil razdrobljenosti italijanskih obratov, ki skoraj ne poznajo serijske proizvodnje. O izzivu leta 1993 z
ustanovitvijo enotnega trga so v Genovi porabili ogromno besed in črnila. Oblasti so jim obljubile zakonsko deregulacijo in uskladitev z normami, ki veljajo v drugih državah Evropske skupnosti. Sami pa se z odporom odločajo za fuzije in za ustanavljanje konzorcijev. V zadnjih mesecih smo bili priča le dvema takima operacijama: Obrat Riva je kupil ligursko ladjedelnico Campa-nella, Mochi craft pa je kupil paket delnic švicarske družbe Inter naval construction, ki nadzira Caliari Yacht in ladjedelnico Santa Margheri-ta. V Italiji pa je še vedo več kot tisoč obratov, ki ne morejo vzdržati konkurence z ameriškimi, francoskimi in zahodnonemškimi obrati, kjer je koncentracija dosegla pravi višek. Dovolj je, da pomislimo na podjetja, kot so Byliner, Bertram, Sea Ray, Chris Craft, Fjord, Dehler, Bavaria in Baltic, pa nam bo popolnoma jasno, da se italijanska podjetja bolj slabo pripravljajo na leto 1993. Ob vsem tem pa je za ljubitelje navtike spodbudno, da bo enotni evropski trg skoraj gotovo znižal cene, tisti italijanski obrati, ki ne bodo pravočasno ukrepali, pa bodo obsojeni na propad. Italijanski obrati se bodo morali torej v prihodnjih dveh letih potruditi, da spremenijo dosedanjo obrtniško miselnost in končno postanejo industrijci, kot so že postali Riva, Feretti, Mochi, Rio, Cranchi, Comar, Gobbi, Italcraft, II-ver, Fiart, C & B, Bruno in Tullio Abbate in še nekaj drugih, ki bodo bržkone razumeli, da morajo združiti svoje sile, če hočejo kljubovati konkurenci.

Odmeven Kučanov govor ob odprtju Borštnikovega srečanja
V Mariboru najboljša dela slovenske gledališke sezone
Posnetek z Lepe Vide, ki jo bo SSG predstavilo jutri v Mariboru
S pomenljivim nastopom nekaterih dobitnikov Borštnikovih prstanov na-balkonu poslopja drame SNG, koncertom godbe na pihala na mariborskem Slomškovem trgu, ob zvoku fanfar, z besedami Matjaža Kmecla in slavnostnim govorom predsednika CK ZK Slovenije Milana Kučana, se je torej Načelo letošnje Borštnikovo srečanje. "Vod je bil slovesen in podčrtano po-toemben, saj je jasno, kaj pomeni vsak lavni Kučanov nastop. Govornik je v Petek za izhodišče izbral 200-letnico slovenskega gledališča (praznovali jo bomo letos, 28. decembra), važen mejnik v zgodovini našega naroda, seveda Pa je o tej narodovi usodi spregovoril todi v luči današnjih dogodkov in Prav tako opredeljujočih izbir. Tudi sožitje znotraj Jugoslavije je obravnavi v okviru narodove volje, pravi po-9um pa, je dejal Kučan, ne predstav-
ljajo besede o odcepitvi, pogum je v resničnem delovanju za notranjo demokratizacijo celotne jugoslovanske družbe.
Prva tekmovalna predstava letošnjega Borštnikovega srečanja je bila Modri angel v izvedbi Mariborske drame SNG. Na besedilo oziroma po scenariju Igorja Koršiča je delo režiral Karpo Godina. Modri angel govori o vzponu Marlene Dietrich oziroma o snemanju filma, s katerim se začenja umetniška igralkina pot. Še bolj pa je to drama po zlogu slavnega igralca Janninga, ki doživlja osebni in igralski notranji preobraz, kar je Vlado Novak upodobil s prepričljivo kreacijo, odlično umetniško interpretacijo. Marlene pa je igrala očarljiva Tanja Ribič. Uprizoritev je postavljena sodobno, realistično in zgodovinsko ute-.
melj eno, prepletajo jo songi z živo glasbo in učinkovito scenografijo (Aljoša Kolenc), torej predstava, ki je po našem mnenju lepo gledljiva.
Ob tem, da povemo, da je bila sinoči na sporedu Brechtova Opera za tri groše in da bo jutri nastopilo Slovensko stalno gledališče z najboljšo predstavo letošnjega Sterijinega pozorja v Novem Sadu, Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mete Hočevarjeve, moramo opozoriti še vsaj na sestavo žirije: Aleš Jan, Metod Pevec, Peter Božič, Janez Hočevar-Rifle in Slavko Pezdir. Delo ne bo lahko, saj je letošnji usklajevalec Jernej Novak izbral dela, ki so resnično med vrhunci lanske slovenske gledališke sezone.
MARIJ ČUK
Gledališče iz Washingtona gost SSG
Po uspešni turneji v Jugoslaviji in nastopu na Borštnikovem srečanju, bo v četrtek, 26. t. m., gost Slovenskega stalnega gledališča Scena Theatre VVashington. Uprizoril bo Mametovo komedijo American Buf-falo. Predstava je doživela krst na odru Goodmanovega gledališča leta 1975. V sezoni 1976 so komedijo uprizarjali po ameriških odrih, leta 1977 pa so jo predvajali na Broadwayu.
V teh treh obdobjih je igra prejela nagrado Joseph Jefferson, Obiejevo nagrado ter nagrado Društva ne-wyorških dramskih kritikov. Avtorja bomo predstavili v informativnem članku na dan premiere. Lahko le zabeležimo, da gre za znamenitega scenarista in avtorja številnih gledaliških uspešnic.
A. R.
V petek drugi abonmajski koncert Glasbene matice
Orgelska umetnost Milka Bizjaka
. Priljubljenost orgel kot koncertnega ■nstrumenta se vedno bolj odraža v "tovilnih orgelskih koncertih. Tudi Glasbena matica uvršča v svojo abonmajsko sezono koncerte mojstrov tega Instrumenta, katerega nastanek sega 9a v kasno antiko.
V petek, 27. t. m., bo kot koncertni 9°st Glasbene matice nastopil v cer-ji sv. Vincenca organist Milko Biz-{**> ki ga vedno češče srečujemo v koncertnih rubrikah. Glasbeni kritiki 9a uvrščajo med izvrstne organiste in v111 napovedujejo bleščečo koncertno
Kariero.
, Milko Bizjak, po rodu iz Jesenic, je ■eto 1984 z najvišjo oceno diplomiral 2 orgel na Akademiji za glasbo v Zag-®bu v razredu prof. Dropuliča. Pod entorstvom prof. Šabana je napisal jplomsko delo »Baročne orgle in or-Zr,arstvo v Sloveniji««. Svoje orgelsko nanje je Bizjak izpopolnjeval pri sve-tVVn° znanih glasbenih mojstrih v Pr?9i in v Gradcu.
Kot koncertni organist in čembalist e stopa Bizjak že od leta 1979 v Ju-; slaviji in drugod (v Italiji, Avstriji, ^0^ arski, Zahodni Nemčiji) bodisi p solist ali v komornih skupinah. stQSriel je več plošč in kaset ter je navdal na radiu in na televiziji. sp,,9 mednarodnih poletnih mojstr-tot kurzih v Radovljici vodi tečaje g: erPretacije stare orgelske glasbe. j6 ,|aku štejemo v veliko zaslugo, da s^p 01 redaktor stare orgelske, čembalih , ln komorne glasbe iz slovenskih i2(j rvatskih arhivov izdal niz notnih pred t kot prvič objavljeni natisi tv0 ktavljajo svetu neizmerno bogas-dig*. °venske in hrvatske kulturne de-Ua S?6' ^ obsežni monografiji »Orgle letu ™venskem«, ki je ob evropskem je ,9lasbe (1985) izšla v treh jezikih, gast uPaj z E. Škuljem predstavil bo-še p 0 historičnih orgel s tega doslej O Raziskanega področja Evrope. sv0; jubileju 10-letnice delovanja na vihJ področju načrtuje izid treh no-novptoto' za katere je material posnel tai-. mbra 1988 na najsodobnejši digi-
tehtnih orgelskih del. Koncert v h-molu z vzdevkom "Concerto del sign. Meck", je Walther priredil za orgle po predhodni predlogi pisani za godalno zasedbo.
Robert Lesjak (ok. 1737-1816) se je kot frančiškan udejstvoval kot kantor in organist. Med leti 1759/60 je bival v samostanu v Klanjcu, kjer je bila odkrita njegova skladba Sonata v C-duru.
Jakob Zupan (1734-1810) je kot skladatelj, učitelj in organist "Ludi et Chori Magister Kamnecensis egregius Compositor et Musicos" deloval v Kamniku, kjer je bil regens chori, vodil pa je tudi zbor in orkester deškega semenišča v Komendi. Je avtor prve slovenske opere Belin, za katero je libreto napisal J. D. Dev. Glasba opere je danes izgubljena, ohranjen je le libreto. Zupan je avtor večjih vokalno-in-strumentalnih del. Bil je izrazita glasbena osebnost v Sloveniji na prehodu iz baroka v klasicizem. Njegova Sonata v C-duru je bila najdena v Klanj cu in zaenkrat predstavlja edino znano ohranjeno orgelsko delo tega skladatelja.
Splitski rojak Julije Bajamonti
(1744-1800) je opravljal zdravniško prakso na Hvaru, kjer je bil tudi orglar v tamkajšnji stolnici. Kasneje je kot orglar in kapelnik deloval v splitski stolnici. Med njegovimi skladbami je pomemben oratorij Prenos sv. Duj-
ma, kateremu se pozna vpliv italijanskega opernega ustvarjanja v poznem baroku. Sonata v F-duru je nastala v Splitu leta 1766. Odkrita je bila skupaj še z dvema sonatama v arhivu stolne cerkve na otoku Krku.
Slepi angleški skladatelj John Stan-ley (1713-1786) je kot organist, čembalist in skladatelj deloval v Londonu. Napisal je ogromno število skladb za flavto, violino, čembalo, orgle, godalne zasedbe in vokalna glasbena dela. Njegova skladba Voluntary v C-duru spada v zbirko 30 voluntaryjev.
Johann Sebastian Bach (1685-1750) je bil za časa svojega življenja poznan in cenjen kot izvrsten čembalist in organist. Ob popolnem nezanimanju glasbenih krogov pa je potekalo njegovo monumentalno ustvarjalno delo. Potrebno je bilo nekaj desetletij, da so pričeli ceniti njegov glasbeni genij. Bachov opus s področja vokalne in instrumentalne glasbe je ogromen. Številna so tudi dela za orgle, med katerimi izstopajo koralne predigre. Tudi v treh skladbah, ki jih bomo poslušali v petek - Fantazija in fuga v a-molu, Koralni preludij BWV 659 in Toccata in fuga v F-duru - pride v polni meri do izraza sila Bachove neizčrpne in-vencije.
Iz opusa svojih orgelskih skladb bo Milko Bizjak izvedel Aedes Cathed-ralis.
GOJMIR DEMŠAR
Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu
Bleščeče, a plehke fanfare
Igral je Slovenski kvintet trobil
Slovenski kvintet trobil v Kulturnem domu v Trstu
Tržaška Glasbena matica je priredila v sredo, 18. oktobra, v Kulturnem domu prvi koncert letošnje abonmajske sezone. Nastopil je Slovenski kvintet trobil, ki ga sestavljajo trobentača Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in Darko Rošker s tubo. Na programu so bile skladbe Henryja Purcella, Georga Friedricha Haendla, Johana Sebastiana Bacha, Amerikancev Scotta Joplina s prehoda v naše stoletje in sodobnika Paula Holmesa ter sodobnikov Kanadčana Eldo-na Rathburna in Dunajčana Josepha Horovitza.
Vemo, da niso imele trobenta, rog, pozavna in tuba v glasbeni literaturi nikoli kake posebne izpovedne vloge: vedno nastopajo v slavnostnih, napadalnih, grozečih ali tragičnih situacijah in tako ustvarjajo s svojim bliščem in samozavestjo po eni ter turobnimi in gromkimi zvoki po drugi strani zvočni učinek za ilustracijo določene atmosfere. Človeku pride na misel cel kup primerov iz simfoničnega in opernega repertoarja od klasike do sodobne glasbe, med najznačilnejšimi recimo Verdijeva glasba ali Posvetitev pomladi Stra-winskega. (Govorim o teh glasbilih, ko igrajo skupaj, ne o njihovem solističnem uveljavljanju.) Obstajajo sicer tudi izjeme, ko npr. spet pri Verdiju trobenti izpovedujeta žalost ob umiranju Don Rodriga v operi Don Carlos, kot da bi Verdi želel združiti v enem zvočnem občutju, liričnosti trobente, razdvojenost situacije med ljubezensko tesnobo in politično-vojaško zavzetostjo.
Ko slišiš v spominu te in podobne glasbene situacije, se vedno bolj zaveš izredno težke naloge, ki si jo nalaga Slovenski kvintet trobil, ko s temi glasbili sestavlja komorno skupino: preiti iz strumnosti v sproščenost, od kalupa v razmišljanje, iz zunanjosti v notranjost. Tudi odlično in skoraj brezhibno izvajanje ne more kar tako premostiti tega problema, ki ga pogojuje torej po eni strani sama akustična narava teh glasbil, po drugi pa v večini primerov (kot smo slišali v Kulturnem domu) po teh značilnostih kondicioniran pristop skladateljev do njihove uporabe.
Kaj torej preostane izvajalcu? Seganje po renesančni in baročni literaturi, ko zasedba ni bila vedno strogo predpisana? A kaj, ko danes vse bolj cenimo muzikološki odnos izvajalca do take glasbe in njegovo skrb, da jo izvaja s starimi glasbili! Listanje po družabni literaturi 18.
stoletja z upanjem, da dobi kak di-vertimento, nokturno ipd. tudi za sama trobila? Po glasbi 19. stoletja, ki je bila za romantične učinke trobil najbolj dovzetna? Po avtorjih 20. stoletja, ki so skušali individualizirati ta glasbila v solističnem in komornem pogledu? (Seveda po avtorjih 20. stoletja, ki so taki kot nadaljevalci glasbenega razvoja od poznega impresionizma preko ekspresionizma z novimi kompozicijskimi tehnikami, preko avantgarde šestdesetih let do današnjih iskanj, ko naj bo tako imenovana resna glasba, tudi ko je vesela in karika-turalna, rezultat ustvarjanja (novega), ne želje po paradnem učinku. Toliko naivne diatonike 20. stoletja na enem samem koncertu že dolgo nisem slišal! Tudi zborovskem ne! Naj vsak razmisli, katera izbira bolj odgovarja prehajanju od kalupa v razmišljanje.
Če tem vprašanjem zgolj akustične kompozicijske narave dodamo še vprašanje značaja izvajalcev in njihove vraščenosti v določen kulturni prostor, smo takoj dobili odgovor, zakaj smo zaslutili, da je njihova mentaliteta bliže Bachu, torej tradiciji in evropskemu prostoru, a zvok glasbil paraden, torej primeren ameriškim skladbam, ki pa zaradi zadržanosti izvajalcev in njihovega nepoznavanja stila take glasbe interpretacij sko niso zaživele v potrebni vihravosti in karakternosti.
Skratka: naloga zgleda vedno težja, odgovornost pred poslušalci tudi. V Trstu, čeprav provincialnem mestu, in širše v naši deželi imamo srečo, da lahko izbiramo med bogato ponudbo plošč, da slišimo tudi odlične koncerte od avtentične stare do sodobne glasbe; imamo torej možnost primerjave in se kmalu zavemo, koliko je za golo izvedbo utemeljenega premisleka, ali je primerno to ali ono skladbo ponuditi temu ali onemu občinstvu; na koncertu Glasbene matice smo tak premislek pogrešali. Ob matineji ali mladinskem koncertu bi bila stvar drugačna!
Predvsem pa smo pogrešali skladbo iz slovenskega in slovanskega prostora. Posebno prve želimo kot slovenska tržaška publika spoznati in želimo tudi, da jih slišijo naši italijanski someščani in tako spoznajo slovensko glasbeno kulturo. S tako izbiro bi nam Slovenski kvintet trobil naredil posebno uslugo, ki bi jo posebej cenili in pohvalili.
Naj take priložnosti ne zamudijo drugi izvajalci, ki bodo letos in v bodoče nastopili v Trstu.
JANKO BAN
Sovjetski poustvarjalec v Trstu na koncertu Združenja Bach
Pianist Igor Lazko v cerkvi sv. Silvestra
^Ini
kju*bu°^Iemi v Cankarjevem domu v bg r.:jani: J. s. Bach - Orgelske sklad-Ba'cj.aj/°6ni koncerti (Walther, Vivaldi,
9e, p' Stanley), Korali (Bach, Buxtehu-Ngjj.va.Pck) ter več turnej po Italiji, ZR V ‘to Avstriji in Sovjetski zvezi, ha Petok bo Milko Bizjak predstavil Vladat v cerkve sv. Vincenca dela NprvJi ev baroka in lastno skladbo, u, to skladatelj Johann Gottfri->h pri? .er (1684-1748) je bil učenec toszj0 Jatelj J. s. Bacha, s katerim je ^atovai0- oval na področju glasbe, toarjjj , le. kot organist dvora v Wei-yega r>?r ie pomemben kot avtor prte izvrst bene9a Likona (1732). Bil en organist ter je napisal niz
V	začetku oktobra je Združenje Bach iz Trsta priredilo v romanski cerkvici sv. Silvestra koncert ruskega pianista Igorja Lazka. Združenje Bach stopa tako po daljši pavzi v novo sezono, ki naj bi se nadaljevala tja do meseca decembra.
Pianist Igor Lazko je tržaškemu občinstvu že kar dobro znan, saj je pri nas že večkrat nastopil (spomnimo se le njegovega zadnjega koncerta v Kulturnem domu z glasbeno "summo" Bachovih Goldberg-Variacij). Naj omenimo, da se je pianist glasbeno razvil v ruskih šolah, pod vodstvom profesorjev Se-rebrjakova in Zaka, da nastopa in žanje uspeh po celem svetu ter da sodeluje v številnih radijskih oddajah ter na raznih mednarodnih festivalih in seminarjih kot predavatelj in pedagog.
Program, ki je obsegal izključno Bachove skladbe tj. Partito št. 2 v c-molu, Partito št. 5 v G-duru in Partito št. 6 v e-molu ter kot dodatek Kromatično Fantazijo in Fugo v d-molu, ni mogel bolje proslaviti Združenja Bach kot takega.
V	izvedbi je Lazko dokazal popolno poglobljenost v razbiranju Bachove mojstrovine in hkrati ne-
navadno izrazno moč, ki jo zna izvabiti iz instrumenta. V številnih strogih kontrapunktskih stavkih (zlasti v Gigah in Allemandah) so glasovi izzveneli neodvisno, hkrati pa so bili zliti v žametno barvo, ki je še bolj poudarjala blagoglasje glasbenega tkiva. Sploh ni lahko tako igranje primerjati orgelskemu na več manualih, ali celo baročnemu orkestru z zanimivo zgnetimi barvami lesenih prečnih flavt, oboe d amore in male trobente..., pa vendar je pred nami stal produkt moderne dobe: Kawayev "mezza coda".
Tudi dosledno izvajanje vseh ponavljanj včasih celo z dodajanjem nekaterih okraskov, kar je hvalevredno — je izvedbo poneslo za nekaj stoletij nazaj. Do dna srca, v človeško dušo so segle koprneče harmonije Sarabande v c-molu in zlasti tiste v e-molu. Tudi ritmični moment, ki je za Bachov stil tako značilen, ni smel manjkati, nasprotno: profesor Lazko ga je še bolj poudaril in tako zvečal izrazno napetost. Pomislimo le na Tempo di Minuetto iz pete Partite, kjer zgleda, da se Bach kar poigrava z različno porazdelitvijo dob v taktu; enkrat je dvodo-
ben, enkrat pa trodoben (znamenita inverzija 2x3 in 3x2), na ostinatno sinkopiranje v šesti Partiti (Cor-rente), ali pa tudi na Gavotto iste Partite, kjer nastopata tempus perfectus in tempus imperfectus, ter včasih celo trčita med seboj. Lazko je ustvaril tudi zelo zanimiv kontrast med ritmično Ario iz šeste Partite, ki je izzvenela kar mehanično in "kovinsko", ter sledečo Sarabando, ki je izzvenela nepopisno lepo.
O Lazkovi zelo razviti klavirski tehniki smo se lahko prepričali v začetnem Preambulu pete Partite, kjer so bili hitri prehodi med levo in desno roko zelo enakomerno odigrani. Lazko pa je občinstvo preprosto očaral zlasti z zadnjo Gigo, ko je v izvedbi razgrnil pravo paleto barv.
Občinstvo je z razveseljivim presenečenjem od koncertista samega zvedelo, da nam bo ta kot dodatek zaigral Bachovo Kromatično Fantazijo in Fugo BWV 903 v d-molu. Izvedba te skladbe je kronala celotni koncert, ki bo v "annales" Združenja Bach ostal nepozaben.
MARKO OZBIČ
Vrsta zanimivih srečanj v italijanski nogometni A ligi
Napoti - Inter osrednja tekma kola
Ponoči VN Japonske
Je prvak F1 že znan?
SUZUKA — Je nov prvak v formuli ena že znan, ali pa treba počakati še na zadnjo dirko v Avstraliji? Na to vprašanje najvztrajnejši med našimi bralci, tisti, ki so si ponoči ogledali neposredni prenos z VN Japonske, že vedo odgovoriti. Ostali, ki do prenosa TV Monte Carla (12.15) ali Raia (18.00), nočejo izvedeti za razplet v Suzuki, pa se bodo morali danes pozorno izogibati vsem stikom z ... zunanjim svetom, če pred ekranom želijo ohraniti napetost. Časopisi, ki izhajajo na našem delu poloble, so pri poročanju o tej dirki formule ena dokaj prikrajšani. Povejmo le, da je v pole position s sijajnim časom 1’38"041 startal Senna, ki je bil več kot poldrugo sekundo hitrejši od Prosta, ferrarijevca Berger in Mansell pa sta za krog prevozila v več kot 1'40". Italijana Patrese in Nan-nini sta štartala v tretji vrsti.
Tako boljši na štartu:
1. VRSTA: Senna (mclaren) 1'38"041; Prost (mclaren) 1'39"771; 2. VRSTA: Berger (ferrari) 1’40’T87; Mansell (fer-rari) 1'40"406; 3. VRSTA: Patrese (willi-ams) r40"936; Nannini (benetton) 1'41 T03; 4. VRSTA: Boutsen (williams) 1'41 "324; Alliot (lola) 1'41"336| 5. VRSTA: Modena (brabham) 1'41"458; Larini (osella) 1'41"519; 6. VRSTA: Pi-guet (lotus) T41"802; Nakajima (lotus) 1'41"988; 7. VRSTA: Brundle (brabham) 1'42"182; Perez Sala (minardi) 1'42"283; 8. VRSTA: Caffi (dallara) 1'42"488; De Cesaris (dallara) 1'42"581.
Končno so se polegli odmevi jesenskega prestopnega roka, pač 'popravnega izpita" za tiste nogometne ekipe, ki se v tem prvem delu prvenstva niso izkazale, v katerem je bil zelo aktiven Udinese. Nakupil je sicer le enega igralca, Iacobellija od Avellina, ki bo po vsej verjetnosti grel klop za rezervne igralce, prodal pa celo vrsto "odvečnih" nogometašev. Catalano je šel k Triestini, Minaudo k Anconi, Storgato v Cosenzo in Manzo v Avellino, Simonini pa je trenutno prost.
Ta nekoliko obnovljen, a nikakor ne spremenjen Udinese bo danes igral bistveno tekmo s Ceseno. Varovanci trenerja Mazzie starta na najmanj točko, na tihem pa celo računajo na dve.
Derbi kola bo v Neaplju, kjer se bodo domačini srečali z državnim prvakom Interjem. Maradona in tovariši vodijo na skupni lestvici s točko naskoka prav pred Interjem in Sampdo-rio, zato pa se nameravajo z zmago oddaljiti od neposrednega tekmeca za naslov. Tekma je brez favorita.
Sampdoria, ki se je v sredo zelo izkazala, saj je izenačila v Dortmundu z Borussio, se podaja v Firence, od koder hoče oditi s celotnim izkupičkom.
Milan bo igral doma važno tekmo proti Romi in bo skušal popraviti svoje stanje na lestvici, ki je dosti pod pričakovanji, saj ima vodeči Napoli celih pet točk več od Gullita (ki sicer trenutno ne igra zaradi poškodbe) in tovarišev.
DANAŠNJI SPORED (OB 14.30): Atalanta - Ascoli, Cesena - Udinese, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Ju-ventus, Lazio - Bologna, Lecce - Bari, Milan - Roma, Napoli - Inter, Verona -Cremonese.
V drugi italijanski ligi
Tržačani v Barletti«
BARLETTA — Triestina se podaja v Apulijo nekoliko obnovljena, saj jo je zapustil sicer odlični, toda za B ligo preveč tehnični in premalo borbeni Giacomarro, pridružili pa so se kar trije odlični igralci: Marangon, Terracia-no in Catalano. Slednja bosta morda celo stopila na igrišče. Medtem ko se Marangon sploh ni podal na dolgo pot, ker je poškodovan.
Ne smemo pa pozabiti, da se je tudi Barletta, ki ima trenutno celo točko manj od Trežačanov in je torej prav pri dnu lestvice, ojačila, saj je nakupila od Cesene Angelinija, od Piacenze gabrielija ter ob Barija Laurierija. Ig-lalci z Juga seveda nameravajo "otvo-riti" obnovljeno ekipo z zmago, čeprav ne smemo pozabiti, da je Triestina v formi in seveda namerava iztržiti točko.
Vodeči Torino igra doma s Parmo in seveda namerava nadaljevati domačo zmagovito pot. Piša pa, ki trenutno zaseda drugo mesto na skupni razpredelnici pa se bo morala v Brescii hudo namučiti, če bo hotela iztržiti povoljni rezultat. Padova, ki je presenetljivo
nakupila bivšega reprezentanta Gal-derisija, bo igrala doma z Ancono in računa na celotni izkupiček, Cagliari pa bo igral v Foggii.
DANAŠNJI SPORED (OB 14.30): Barletta - Triestina, Brescia - Piša, Co-senza - Catanzaro, Foggia - Cagliari, Messina - Reggina, Monza - Licata, Padova - Ancona, Pescara - Como, Reggiana - Avellino, Torino - Parma.
V meddeželni ligi
Težko za Goričane
Igralci Pro Gorizie bodo danes nastopili na tujem v Sedicu proti istoimenski ekipi. Sedico je v prejšnjem kolu na tujem premagal solidno ekipo Giorgioneja, zato ne bo Trevisanovim varovancem prav lahko. Pro Gorizia je po uvodnih nekoliko skromnih nastopih zabeležila kar tri zaporedne zmage. V prejšnjem kolu so na domačem igrišču prepričljivo odpravili ekipo Mire, s prikazano igro pa so navdušili svoje navijače.
Morda bo danes z Goričani nastopil že beograjski as Janjanin. Predsednik Pro Gorizie Pozzo nam je včeraj potrdil, da pozorno pričakujejo dokončno dovolilnico iz Rima. Janjanin, ki trenira že več časa s Trevisanovimi varovanci, bi nedvomno odločilno pripomogel pri izvajanju igre v napadu. Najverjetneje bo Janjanin nastopil šele naslednjo nedeljo, ko bo Pro Gorizia nastopila v deželnem derbiju na domačih tleh proti Sacileseju. (mč)
Poraz nogometašev Olimpije
Usoden avtogol libera Zečevica
Rad - Olimpija 1:0 (0:0)
STRELEC: Zečevič (avtogol) v 74’ OLIMPIJA: Marič, Židan, Novak, Damir Vrabec, Zečevič, Tešič (Uba-vič), Šeparovič, Čeh, Dinko Vrabec, Pate, Djukič (Gliha).
BEOGRAD — Neverjetna napaka libera Zečeviča (v tej vlogi je zamenjal kaznovanega Perico), ki je zgrešil podajo svojemu vratarju in poslal žogo v lastno mrežo, je botrovala porazu Olimpije v anticipirani tekmi 12. kola v 1. jugoslovanski ZNL. Vse je namreč kazalo, da se bosta moštvi razšli šele po streljanju enajstmetrovk, saj je bilo razmerje sil na igrišču zelo izenačeno. Olimpija je napovedovala napadalen slog igre, vendar pa so terensko premoč imeli gostitelji in tekma je bila na nizki ravni. Grbovič je v 12. minuti s pravim topovskim strelom s kakih 20 metrov zadel prečko, a Židan je v 33. minuti v nasprotnem napadu zamudil lepo priložnost za vodstvo Olimpije. V drugem polčasu sta se dobri priložnosti ponudili Patetu v 58’ in Stavri-Ču v 63’. Po nesrečnem zadetku Rada je Olimpija pritisnila, Gliha, ki je zamenjal spet nerazpoloženega Djuki-ča, pa je prav v zadnjih sekundah zgrešil lepo priložnost.
DANAŠNJI SPORED: Velež - Osijek; Hajduk - Željezničar; Partizan -Vardar; Radnički - Vojvodina; Borac -Sloboda; Rijeka - Spartak; Budučnost - Dinamo; Šarajevo - Crvena zvezda.
V1. jugoslovanski košarkarski ligi
Poraz Smelta Olimpije
Novi Zagreb - Smelt Olimpija	77:71 (42:37)
NOVI ZAGREB: Vukičevič 6, Gnjidič 14, Meheš, Petrovič, Vulič 12, Lukačič 14, Alanovič 9, Benedekovič, Ozmec, Petrano-vič 22.
SMELT OLIMPIJA: Tomovič 2, Šiško, Zdovc 16, Bačar 2, Virant, Hauptman 4, Vilfan 17, Čurčič 12, Kotnik 13, Djurišič 5.
TRI TOČKE: Novi Zagreb 3 (Vulič 2, Gnjidič); Smelt Olimpija 5 (Zdovc 2, Vilfan 2, Djurišič); GLEDALCEV: 800; SODNIKA: Gapič (Beograd) in Ložanov (Novi Sad).
ZAGREB - Po dveh porazih v Zadru in Splitu je Novi zagreb v svojem prvem domačem nastopu prepričljivo premagal ljubljansko peterko. Gostom je pripadal samo začetek srečanja, od 13. minute do konca tekme pa so stalno vodili gostitelji. V 28. minuti je prednost Novega Zagreba znašala že 17 tročk (61:44), gostje pa so z natančnimi meti Vilfana in Zdovca samo ublažili poraz.
Ljubljančani so igrali preveč vsak zase, kolektiv pa je popolnoma odpovedal, tako da zmaga domačega novinca (odličen je bil zlasti Petranovič) v ligi ni bila nikoli vprašljiva.
OSTALI IZIDI 3. KOLA
Bosna - Partizan 83:98 (48:51); Crvena zvezda - Vojvodina 93:83 (46:31); Sloboda Dita - Gibona 77:97 (34:40); Zadar - Zorka 104:90 (50:47).
LESTVICA
Jugoplastika in Crvena zvezda 6, Vojvodina, Cibona, Zadar in Bosna 4, Smel Olimpija, Partizan, Novi Zagreb, Sloboda Dita in IMT 2, Zorka 0.
Bron za Cherchija
STUTTGARD — Na gimnastičnem SP, kjer se zdaj potegujejo za kolajne v posameznih disciplinah, je bil monopol SZ prekinjen. Podelili so pet zlatih kolajn, ena je romala na Kitajsko (dvovišinska bradlja), ena v ZRN (krogi), tri pa v SZ (konj z ročaji, preskok ženske, parter). Italijan Yuri Cherchi je na krogih osvojil bronasto kolajno.
Finale Mc Donald’s z Denverjem
RIM — Za košarkarje splitske Jugoplastike bo drevišnji nastop v finalu mednarodnega odprtega turnirja Mc Donald's z NBA ekipo Denver Nuggets velik izziv. Radja, Kukoč in tovariši proti ekipi legendarnega trenerja Moeja, nekdanjega zvezdnika pri padovskem prvoligašu, objektivno nimajo nobene možnosti za zmago, verjetno pa se lahko odrežejo bolje kot Barcelona v petek, saj španska peterka nemara sploh ne sodi v evropski vrh. Milanski Philips je po spodleteli uvrstitvi v finale razočaran, še zlasti pa to velja za Američana Mc Adooja, ki ima s svetom NBA, kjer je bil 13 let med protagonisti, še nekaj odprtih računov.
DREVIŠNJI SPORED (TV Koper): 17.00 Barcelona - Philips; 19.30 Nuggets - Jugoplastika.
Na sliki: W. Davies (Nuggets) - 47 točk proti Barceloni
Po odlični igri v prvem polčasu in veliki borbenosti
Jadran končno slavil zmago
HOONVED - JADRAN 73:75 (37:45)
HOONVED CASTEL SAN PIETRO: Bacchini 3 (1:2), Marchetti, Righi 8 (0:2), Conti 9 (2:2), Caramori 16 (2:2), Ghedini 2 (0:2), Fusaro 10, Padovano 19, Arletti, Corbelli 6.
JADRAN: Čuk 12 (4:6), Pregare 7 (0:1), Sosič 17 (2:3), Lesica, Battini 2, Raubar 16, Daneu 21 (3:6), Stanissa, Pertot.
SODNIKA: Povenziani (Recanati) in Consolani (Ancona).
PM: Hoonved 5:10, Jadran 9:16. ON: Hoonved 19, Jadran 6. TRI TOČKE: Righi (2), Padovano (3), Conti (1); Pregare (1), Sosič (1). GLEDALCEV: 450.
CASTEL SAN PIETRO TERME — Končno! Jadranovci so sinoči v 5. kolu košarkarske B-2 lige na težkem gostovanju v Castel San Pietru osvojili prvi prvenstveni in zlata vredni točki, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi (manjkala sta Oberdan in Corsi). Osvojili so zmago z zvrhano mero požrtvovalnosti, borbenosti, zagrizenosti, a igrali so tudi taktično zelo dobro. Igra v prvem času pa je bila zares odlična, skoraj brezhibna.
»Bila je to zmaga karakterja vseh igralcev,« je takoj po tekmi dejal presrečni Jadranov trener Valter Vatovec.
Sploh pa je bilo veselje vseh naših igralcev in vodstva po tej zmagi nepopisno. Sinočnji točki so si želeli iz vsega srca. Borbenost in požrtvovalnost
sta bili tako poplačani. Naši so začeli v naslednji postavi: Sosič, Pregare, Čuk, Daneu in Rauber. Uvodne minute niso obetale nič dobrega, saj so gostitelji takoj povedli s 6:2, v 3. minuti pa je vodstvo domačinov že znašalo 8 točk (10:2). Tedaj pa so naši strnili vrste v obrambi, kjer se je še kako poznal doprinos Roberta Daneua. »Čita« je namreč polovil veliko odbitih žog, Sandi Rauber pa je bil zelo natančen pri metu. Če dodamo še brezhibno vodenje ekipe Valterja Sosiča, potem ni čudno, da so jadranovci najprej skoraj dohiteli domačine (14:16), nato povedli za 5 točk (21:16), nakar za 10 (35:25) in v 17. min celo za 16 (43:27).
Začetek drugega dela tekme spet ni obetal nič dobrega. Gostitelji so namreč takoj zmanjšali zaostanek na same 4 točke (43:47), v 25. min. pa so jadranovci vodili le še za 2 točki (53:51). Odltej se je začel pravi boj za vsako točko, dokler so naši v 33. min. povedli za 6 pik (78:62), že 3 min. kasneje pa so gostitelji spet izenačili na 70:70. V končnih potezah pa so naši le obdržali mirne živce, pametno so vodili igro in tudi zasluženo zmagali.
Za ta izredno pomembnen uspeh je treba pohvaliti vse moštvo, posebno pa Robert Daneu, ki je bil tako v obrambi kot v napadu izreden in Valter Sosič, ki igra v vlogi play makerja vse bolje, (jan)
V moški D ligi
Bor Radenska zdržal en polčas
VIRTUS VIDEM - BOR RADENSKA
105:75 (51:45)
VIRTUS VIDEM: Cargnello, Roma-nin 12, Bianchini 27 (3:3), Coccolo 13 (3:4), Fabbro 2 (0:1), Spessotto 16 (6:6), Baldan, Visintini 14 (4:8), Maggiore 11, Tommasin 10 (2:3).
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 21 (7:9), Nardini, Arena 2, Pieri 22 (3:4), Blažina 9 (3:3), Smotlak (0:2), Carbona-ra 7, Persi 8 (4:5), Paulina 6.
TRI TOČKE: Bianchini (6), Pieri in Maggiori (3), Korošeč in Romanin (2), Carbonara (1). PM: Virtus Videm 18:25, Bor Radenska 17:23.
Videmčani so dokazali, da si zares zaslužijo vrh lestvice in prestop v višjo ligo. Borovci so tokrat vzdržali le en polčas, čeprav so bili gostitelji stalno v vodstvu. V 11. min. so naši zaostajali le za 2 točki (25:23). Videmčani so bili nezadržni pri metu za tri točke, skupno so zadeli celo 11 trojk. Tudi pod košema so dokazali svojo premoč, saj so večkrat zadeli po številnih poskusih v isti akciji.
V drugem polčasu so našim pošle moči in niso več igrali ubrano in pametno. Izgubili so veliko število žog, slab pa je bil tudi skok. (U. A.)
V tekmi za italijanski pokal
Bor Elpro nihal v igri
BOR ELPRO - PERONI TRŽIČ	3:2 (15:9, 8:15, 15:7, 9:15, 15:8)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fučka, Sancin, Vitez, Grbec, Vidali, Stoper in Foraus.
Borovke so se tržiškemu Peroniju po pričakovanjih oddolžile za poraz iz prvega dela italijanskega pokala, toda glede na moč nasprotnikov (od katerega smo sicer resnici na ljubo pričakovali manj od tega, kar je pokazal) so se mučile odločno preveč. Igro naših odbojkaric so označevala velika nihanja v učinkovitosti, tako da je končni izid povsem razumljiv. V tretjem nizu (vodstvo 13:0) in v igri tie break, so gostiteljice pokazale, da so odločno boljše od Tržičank, a v dolgih obdobjih tekme to nikakor ni bilo razvidno. Borovke so s težavo dosegale točke, pešal pa je tudi sprejem. Od časa do časa so plave pokazale nekaj res odličnih potez in so izpeljale nekaj lepih akcij, toda tudi grobih napak ni manjkalo. Igra se jim ni razvijala tekoče, težave so bile s podajami, zbranost ni bila vedno zadostna in vtis smo imeli, da so plave mogoče nekoliko podcenjevale nasprotnika, ki se jim je krčevito in požrtvovalno upiral ter se zasluženo dokopal do petega niza. Trener Kalc po tekmi z nastopom svojih varovank ni bil zadovoljen, predvsem zaradi preskromne kontinuitete v igri.
Sodnik je pokazal nepoznavanje novih pravil o igri v polju in je s svojin1 stalnim piskanjem omemogočil igralkam in dokaj številnim gledalcem, da bi ob igri uživali, k sreči pa ni oškodoval nikogar, saj je žvižgal vsevprek na obeh straneh mreže, (ak)
Goriški 01ympii uspel preobrat Borovci in Meblo Imsa zlahka
OLVMPIA - VIVIL	3;0 (15:9, 15:13, 15:4)
OLVMPIA: Dornik, Cotič, Vogrič, Maraž, A. in S. Terpin, Sfiligoj, ČerniCr Špacapan.
Goričani so poskrbeli za lep preobrat. Prvo tekmo so namreč izgubili s 3:1; po gladkem sinočnjem uspehu pa so izločili močnega nasprotnika. Že v ViU1 Vicentini je bilo razvidno, da so naši odbojkarji boljši, tokrat pa so to trditev podkrepili tudi z ugodnim rezultatom.
Od posameznikov sta se izkazala Simon Terpin in Sfiligoj. (M. S.)
PALLAVOLO TS - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3 (14:16, 4:15, 15:12, 3:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli. Starc, Meton, Budin.
Tudi povratna tekma s Pallavoto Trst je bila za plave le resnejši trenM' Nasprotnike so borovci nadigrali v vseh elementih igre. Poraz v tretjem setu Pa gre pripisati izključno padcu koncentracije, saj so bili plavi prepričani, da bodo brez truda odnesli točki domov. Ko pa so se zopet zbrali so pokazali, da znaj0 tudi ob odosotnosti kapetana Batiča pozitivno reagirati in, da jih ni lahko zaustaviti, če so razigrani. (Igor)
LIBERTAS TURRIACO - MEBLO IMSA	0:3 (6:15, 9:15, H:l5)
MEBLO IMSA: Koršič, Buzzinelli, Lutman, Feri, D. in R. Petejan, Vogrič' Tomšič, Superga, Lavrenčič.
Povratna tekma se je končala kot prva. Igrali so samo mlajši igralci 111 veterana Petejan in Lavrenčič sploh nista stopila na igrišče. Dalj časa je ekip® vodil drugi podajač Marko Tomšič, ki je dokazal, da lahko v vsakem trenutk zamenja standartnega podajača Vogriča. (Zip)
V četrtfinale so se uvrstile slogašice in sokolovke
SOKOL INDULES - AGOREST	3:1 (15:9, 15:6, 8:15, 15:Z|
SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Pertot, Brumat, T. in L. Masten, Visib^11 Kralj in Škerk.
AGOREST: Zavadlal, Vižintin, Klemše, Roner, Lovisutti, Peterin, Černič, Pr možič, Marassi, Florenin, Braini.
Sokolovke so zmagale tudi v povratnem derbiju in si tako prepričljivo Prl*". rale uvrstitev v četrtfinale. Sinočnja tekma je bila na nizki tehnični ravni. Zb gala je ekipa, ki je manj grešila in bolje servirala. Goričanke so slabše sPreleIvol le servis in podaje so bile netočne, tako da v napadu niso prišle do izraza. 5° je Indules je v prvih dveh nizih izpeljal nekaj res lepih akcij, ki so navdu gledalce, za katere upamo, da bodo v bodoče številnejši.(Vip)
SLOGA KOIMPEK - DANONE RIVIGNANO	3:0 (15:6, 15:5, 15:1
.reli '
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Mar® Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Žbogar.	.	. a;e
Kot je bilo pričakovati, se je Sloga Koimpex zlahka uvrstila v četrth11 deželnega pokala, ki bo na sporedu po prvenstvu C-2 lige.	j^ja
Tekma pa gledalcem in tudi samim igralkam ni nudila veliko, sa je P°.tea8ši' izključno v eno smer. Danone ni bil niti približno dorasel nasprotnik za s\Ljega ce, za katere je bil tako včerajšnji nastop žal še manj zahteven od re treninga. (Inka)
Dogodki na igriščih so prisilili zakonodajalca, da je poostril predpise pri gradnji novih športnih objektov tako za Pokrite kot za odkrite površine. Žal zakon, ki je izšel v uradnem listu št. 206 z dne 4. 9. tega leta predvideva, da bodo morali upravitelji športnih objektov prilagoditi sedanje strukture novim predpisom do najkasneje 30. aprila 1990. Le objekti, ki so bili zgrajeni pred 10. decembrom 1984, morajo biti v skladu z zakonom iz leta 1984 št. 818.
Zakonska določila veljajo le za tiste aktivnosti, ki so uradno priznane od italijanskega olimpijskega odbora (CONI) In na katerih se vršijo prvenstvena tekmovanja. Poleg tega obstajajo določene razlike, ki so odvisne od števila prosto-r°v namenjenih gledalcem. Razmejitev ie dokaj čudna, saj norme veljajo za ob-iekte, kjer so predvideni prostori za 100 oseb ali za več. Skratka telovadnica, kjer lahko imamo na primer 200 gledal-cev, je istovetena z največjimi pokritimi objekti. Isto velja za odkrite prostore, kar je vsekakor smešno. Nikjer ni točno določeno, kaj pomeni izraz »prostori za gledalce«. Okoli naših igrišč niso določeni prostori za gledalce, ravno tako ni sedežev ali stopnišč. Težko je torej določiti, koliko gledalcev lahko pustimo na r°b igrišča. Obstaja torej objektivna bolezen, da bodo varnostne sile postopale na svojevrsten način in po svoji presoji, kar je vsekakor nesprejemljivo. Upati moramo le, da bodo prišla v najkrajšem času dopolnilna navodila in pojasnila. Norme so na vsak način tako sestavljene, da bi lažje preprečile stike med nasprotnimi navijači, da bi zaščitile tekmovalce in sodnike pred brezvestnimi 1zgredniki. Oglejmo si le nekatere pred-Plse, ki so namenjeni vsem objektom ne glede na maksimalno število gledalcev.
Lokacija objekta mora omogočiti hiter dostop intervencijskih vozil (rešilci, gasilci itd.) kakor tudi odhod oseb na sosednje površine. Bistvene važnosti so dostopne poti, ki morajo upoštevati sledeče mere: prosta višina najmanj 4 m, širina najmanj 3,40 m, naklon največ nosilnost najmanj 20 t. Važne so ceste namenjene občinstvu, kakor ludi dodatni prostori, kjer se bodo gledalci lahko zadrževali. Pri gradnji novih °bjektov moramo tudi predvidevati gradnjo parkirišč; rezervirani prostor je odvisen od števila dovoljenih gledalcev, Sal moramo računati en kvadratni meter n° gledalca. Vsi materiali morajo biti zaščiteni proti požarom z najsodobnejšimi protipožarnimi predpisi; isto velja za
električne napeljave in podobno. Zanimiv je tudi predpis o prodajalnah listkov. Te morajo biti postavljene v samostojni stavbi oddaljeni najmanj 10 m od glavne stavbe ali igrišča. Predpisani so tudi strogi predpisi za sanitarije, ki morajo biti ločene za moške in ženske.
Važni so predpisi za slačilnice. Vsaka slačilnica mora meriti najmanj 30 kvadratnih metrov, a v njej sme biti največ 16 atletov; svetloba pri tleh mora biti najmanj 150 luxov in prostor mora biti opremljen z aparaturami, ki omogočajo menjavo 25 kubičnih metrov zraka na uro in na osebo. Ob slačilnicah morajo biti tudi sanitarije z najmanj šestimi tuši. Ravno tako mora objekt imeti predvidene slačilnice za sodnike, deljene po spolu. Slačilnice ne smejo biti v neposrednem stiku z občinstvom. Objekti morajo razpolagati tudi s primernimi prostori za shrambo tekmovalnih rekvizitov,- pri večjih objektih je obvezna tudi posebna soba, opremljena za prvo zdravniško pomoč.
Predpisi so strožji za zunanje objekte, kjer je predvidenih preko 5.000 gledalcev. V nekaterih primerih bo moral obstajati med gledalci in tekmovalci tudi globok graben, ki bo obkrožal celotno igrišče.
Po eni strani razumemo zakonodajalce, da skušajo s temi drastičnimi ukrepi zaščititi občinstvo pred spopadi in poškodbami. A vendar se avtomatično poraja vprašanje, kaj je danes postal šport. Ne moremo sprejeti dejstva, da postane športni stadion in v zadnjem času tudi telovadnica prizorišče najhujšega huliganstva, ki ne prizanese tako imovini kot ljudem. Že oborožen prihod na tekmovališče pomeni načrtno pripravo na spopad, na pretep, skratka na vse vrste nasilja. Tega normalen in trezen človek ne more sprejeti. Ta negativni pojav se danes širi tudi med otroke, ki ponavljajo gesla starejših gledalcev. To je za njih normalno, morda niti ne vedo, kaj pravzaprav vpijejo, a vendar menijo, da se morajo tako obnašati, saj oponašajo le starejše - torej po logiki - izkušenejše navijače. Na tak način rastejo nove generacije pretepačev ali potencialnih kriminalcev. Naša skupna dolžnost je, da primerno vzgajamo naše navijače, če želimo koristiti naši doraščajoči mladini. Morda, če bi se vsi tako obnašali, bi lahko gradili drugačne športne objekte, ki postajajo sedaj skrbno čuvani zapori s pregradami in mrežastimi kletkami.
(Odo Kalan)
Naši smučarji na pripravah na ledeniku Molltaler v Avstriji
Tekmovalci SK Brdina z Matejo Svet
Ponovno so tekmovalci SK Brdina bili na štiridnevnih pripravah v Avstriji. To je že četrtič pred pričetkom uradnih tekmovanj. Ledenik Molltaler Gletscher je postal že domač, kjer poleg tekmovalcev Brdine trenirajo tudi ostala društva in svetovno znana imena smučarjev.
Treningi so bili v dveh smereh. Prva skupina mladincev in osnovnošolcev je trenirala od petka do nedelje, druga skupina srednješolcev pa je bila od sobote do torka. Kljub muhastim vremenskih razmeram, ki so pestile triti-sočak Molltaler predvsem v nedeljo, so treningi potekal vestno in resno.
Najlepše presenečenje je bilo srečanje z jugoslovansko smučarsko ekipo z Matejo Svet na čelu. Srednješolci, ki jih je bilo od SK Brdina štirje, so v istem času uživali v družbi jugoslovanske ekipe, ki je trenirala veleslalom. Poleg tega, kot je že znano, je tudi SK Brdina član Jugoslovanske smučarske zveze, je bilo našim smučarjem v izredno zadoščenje, ko je sam trener Svetove v ponedeljek zvečer pri večerji posvetil svoj čas trenerjem in tekmovalcem SK Brdine. Trener Bernik je pokazal izredno zanimanje za športno delovanje v zamejstvu, ter je z veseljem poslušal začrtano delovanje in program Brdine. (V. Ž.)



->
v V
■> s\ H
Mateja Svet v družbi Valentine, Jasmine, Gabriela in Fabia od SK Brdina
Tudi balinarji Poleta se potegujejo za napredovanje
Danes bomo izvedeli za najboljšo deželno ekipo prvenstva C kategorije, ki bo prestopila v B ligo. V Domu pristaniških delavcev bo namreč zaključna faza, katere se bo poleg treh italijanskih ekip (Maddalena, San Giovan-ni in Dopolavoro Postelegrafonico) udeležil tudi slovenski predstavnik in sicer Polet.
Za Opence je že uvrstitev v finale velik uspeh, katerega so Carli in tovariši zasledovali že nekaj sezon. Lansko leto jim je spodletelo prav v zadnjem srečanju (celo v zadnjem lučaju), potem ko so se skozi celotno prvenstvo trdno držali drugega mesta. Letos pa si niso mogli dovoliti ponovnega spodrsljaja, njihova uvrstitev pa ni bila nikoli v dvomu. Treba je upošte-
vati, da so imeli poletovci letos tudi zvrhano mero sreče pri žrebu, s tem pa ni rečeno, da je njihovo drugo mesto v skupini le golo naključje.
Izkazalo se je, da ogrodje ekipe nosijo predvsem mladi balinarji, ki so se večkrat postavili v ospredje, in prav oni so najbolj zaslužni, da se je njihova ekipa uvrstila v današnji play-off. V današnjem obračunu so možnosti naših predstavnikov res majhne in že vsaka uvrstitev višja od 4. mesta bi zanje predstavljala izjemen uspeh. Oranžno-črni bodo imeli danes pred sabo odlične tržaške balinarje, proti katerim bodo napeli vse sile, saj so sposobni vsakega podviga in se nekateri lahko v vsakem momentu enakovredno kosajo z vsakomur. Za prvega
nasprotnika bodo ob 9. uri imeli najresnejšega kandidata za presop v višjo ligo Maddaleno in ni izključeno, da utegnejo pripraviti prvovrstno presenečenje. (Z. S.)
Tudi Grmada-Hobles in Mladina
Finale za DP
Danes se bodo atleti naših društev Grmade-Hoblesa in Mladine udeležili finala za državno prvenstvo v Bassanu del Grappa. Grmada Hobles bo prisotna na tekmovanju s petimi tekmovalci v treh kategorijah, medtem ko bo Mladina s sedmimi tekmovalci v dveh kategorijah. (Ervin lori)
DANES
NEDELJA, 22. OKTOBRA 1989
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
n j4,30 v Gorici, na Rojcah: Juventina adenska - Pro Cervignano
2.	AMATERSKA LIGA
.14.30 v Bazovici: Zarja - Muggesana; ’30 na Proseku: Primorje - Porpetto; v 30 v Castion di Pratu: Castionese -vesna
3. AMATERSKA LIGA
. 14.30 v Turjaku: Isonzo Turriaco - Mla-1 “SL 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Beg-14.30 v Dolini: Breg - Kras; 14.30 na “Pričah: Gaja - Fincantieri
NARAŠČAJNIKI
i, v Gradežu: Gradese - Juventina; dior V rrrstu' Ul' Flavia: Olimpia - Pri-
NAJMLAJŠI
0.3(1 na Proscku: Primorje - Fortitudo; 2ar'V Trstu' igrišče Campanell: Servola -rJa Adriaimpex
ZAČETNIKI
pri-J*5 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio -Aiih ri6; 9-30 v Gorici, Ul. Baiamonti: - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja c)0falainipex - Fani B; ob 10.30 v Dober-fairU: Mladost Trattoria al Lago - Mon-Qpi°de; 11.30 na Opčinah, Ul. Alpini:
ODBOJKA
j, _ UNDER 18 ŽENSKE
Breg00 na Opčinah: Sloga Koimpex -
NAMIZNI TENIS
9 0o TROFEJA picciulin
stonat„vi Soriškem kulturnem domu: na-a tudi Kras in Bor Farco
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
SK BRDINA
sporoča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26.12. do 2.1.1990. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Pro-seška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Glede na omejeno število mest, prosimo zainteresirane, da se čimprej prijavijo.
Nadalje sporoča, da bo rekreacijsko-predsmučarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. Dnevni red: 1. delovanje MZSTE, 2. tečaj za vaditelje smučanja, 3. selekcija atletov.
SMUČARSKA SEKCIJA
ŠZ OLVMPIA
vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ Glympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja danes, na Vremščici nad Senožečami tečaj jadralnega padalstva, ka-
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obveššča, da 24. t. m., iz tehničnih razlogov, odpade plavalni tečaj v Hotelu Maestoso v Lipici.
terega vodijo priznani strokovnjaki iz Bovca. Zbirališče tečajnikov in interesentov bo ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici. V primeru dežja ali burje tečaj odpade.
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah seja košarkarske komisije. Dnevni red:
1.	imenovanje koordinatorja komisije,
2.	program za sezono 1989/90.
Program oddaje Od nedelje do nedelje, ki se prične ob 15. uri je sledeč: direktni prenosi iz nogometnih amaterskih lig: 2. AL: Primorje - Porpetto, poroča Bruno Rupel, 2. AL: Zarja - Muggesana, poroča Igor Pavletič. Iz 3. AL bomo direktno iz Doline oddajali derbi Breg -Kras, poroča Andrej Baldassin.
Iz Doma pristaniških delavcev bomo govorili o zaključnem balinarskem turnirju play-off za prestop v B ligo, kjer nastopa tudi Polet (poroča Zdravko Skupek).
V oddaji bodo na sporedu še naslednji prispevki: iz Castel San Pietra o Jadranu. Iz Vidma - Bor Radenska s tremi srci v Vidmu (poroča Umberto Acerbi). O košarkarski tekmi naraščajnikov med Poletom in Borom v Repnu se bosta pred mikrofonom pogovarjala Luka Furlan in Jure Krečič.
Iz Nabrežine o stoletnici Hranilnice in posojilnice poroča Beti Cesar. Smučarski klub Brdina pa bo v studiu Radia Opčine razkrival novo smučarsko sezono.
Jutri pa bo na sporedu ob 18. uri redni tedenski športni komentar. Med drugimi bo v studiu potekal pogovor z atletinjo Bora Claudio Coslovich. O njej bo izrazil svoje mnenje priznani atletski vodja Tri-estine Duško Švab.
MALA02/9
optiki malalan
Velika izbira modnih okvirjev kontaktne leče in tekočine za vzdrževanje
34016 OPČINE - TRST - Proseška ul. 6 - Tel.: 040/213957
PODJETJE
Centro della porta
Ul. della Tesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972
ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE
+ dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov
CENT04/1
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA HRANILNICA
CRTT01/1
RAZPIS ZA PRELIMINARNI IZBOR
drie Sieqb’ s katerimi bo sklenjena pogodba za izpopolnjevanje ob delu v skladu z zakonom št. 863, z ‘Spolni.' 12' 1984- Pri izbiri lahko sodelujejo polnoletni italijanski državljani, ki na dan razpisa — „JUjei° naslednje ooaoie:
ie dosJT3^0 'talijansko višješolsko diplomo (ne pride v poštev diploma umetnostne smeri ali tista, ki Srne kjti efla Po štirih letih šolanja), s katero se lahko vpišejo na univerzo, uspeh na diplomi pa ne skih s'abši od 42/60; sodelujejo lahko tudi diplomiranci iz ekonomije in trgovine, prava, ekonomih informnosti' statističnih znanosti, politične ekonomije, ekonomije podjetja, matematike, strojništva skega jnatike. Univerzitetna diploma velja samo v primeru, da kandidat nima zahtevanega višješol-ob ud'ia ali prenizko oceno.
-*** n ®Ventualni sklenitvi pogodbe za izpopolnjevanje ob delu ne smejo biti starejši od 29 let.
Pr0§nj an razpisa morajo imeti stalno bivališče v Furlaniji-Julijski krajini;
htere 6 t® treba vložiti samo na posebnem formularju najkasneje do 6. nov. 1989 do 16.45.
*a^ko dvignejo formularje za prošnje, v katerem je obrazložen pravilnik natečaja, na 'r*iču j^dežu v Trstu (Ul. Mazzini 4/A — vratarnica) in v podružnicah v Cordenonsu, Gradežu,
Trs‘- 20.
lah, Porcii, Sesljanu in Vidmu, oktobra 1989
PREDSEDNIK odv. Aldo Terpin
CERL0K2
»Kjer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija«
AgipCovenGas
OGREVANJE Z GPL (utekočinjen petrolejski plin)
ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE
Zastopstvo za TRST in GORICO:
P. Cerlienco & F. Tampieri ™=
Uradi: UL. FABIO SEVERO 3 — TEL. (040) 364894 Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. (040) 820627-8
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
22. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja k. A ZTT	Član italijanske
"ska r 1Trs' tP '2S5ESS
»Zdravstveno stanje« stolpa v Pizi še v ospredju pozornosti
O potrebnosti zaprtja stolpa zdaj medministrska komisija
Zveza židovskih občin SFRJ prijavila glasilo Tribuna zaradi netenja sovraštva
11
Župan Pize Grancht z osnovnošolci pod mestno znamenitostjo (Telefoto AP)
RIM — Posebna medministrska komisija, ki jo bo sestavljalo šest izvedencev, bo še ta teden proučila »zdravstveno stanje« stolpa v Pizi in nato javnosti posredovala vse potrebne podatke v zvezi s stabilnostjo stolpa in potrebnostjo morebitnega zaprtja oziroma delne omejitve ogleda te zgodovinske znamenitosti.
Kot se je izvedelo, naj bi komisiji predsedovala ministra za javna dela in kulturne dobrine Prandini oziroma Facchiano, z delom pa naj bi začela že v prvih dneh tega tedna. O stolpu v Pizi pa bo razpravljal tudi višji svet za javna dela. Ta bo obravnaval poročilo znanstveno-tehničnega odbora, ki je že zahteval zaprtje stolpa in njegove bližnje okolice za turiste. Višji svet za javna dela bo to poročilo morda obravnaval že 27. oktobra, ko je sklicana generalna skupščina sveta. Na skupščini naj bi zavzeli uradno stališče o nevarnostih, ki grozijo stolpu v Pizi.
V radijskem intervjuju je minister za javna dela Prandini izjavil, da je problem izredno resen, omenil pa je tudi dokaj kritične izjave župana iz Pize na račun ministrstva za javna dela in strokovnega odbora. V Pizi so namreč te ocene, predvsem pa zahteva po zaprtju stolpa za javnost, vzbudile precejšnje razburjenje in zahteve, naj minister za javna dela vso zadevo ustrezno pojasni. V zvezi s tem je Prandini povedal, da je dolžan posvetiti vso pozornost izledkom tega odbora, da pa občinske oblasti iz Pize doslej še niso vložile zahteve za srečanje na ministrstvu za javna dela.
BEOGRAD — Zveza jugoslovanskih židovskih občin je pri okrožnem javnem tožilstvu v Ljubljani vložila kazensko prijavo proti ljubljanskemu študentskem glasilu Tribuna, je rečeno v sporočilu, ki ga je zveza razposlala javnim občilom. Zveza židovskih občin se je za tak korak odločila sklicujoč se na zvezne predpise, ki govorijo o proti kaznivem dejanju razpihovanja nacionalnega in verskega sovraštva, razdora in nestrpnosti. Zveza se prav tako sklicuje na republiški predpis, ki »sramotitev naroda in narodnosti« kvalificira kot kaznivo dejanje. Kazensko prijavo proti Tribuni so vložili, ker je časopis objavil besedilo »protokola sionskih modrecev«, kljub dejstvu, da je leta 1985 bila s sklepom
vrhovnega sodišča Srbije prepovedana knjiga, v kateri so natisnjeni tudi objavljeni odlomki (Skrivnostni svet ma-sonov) Mihajla Popovskega. Ljubljanska Tribuna je začela objavljati protokol v številki 16 14. avgusta letos, pri čemer so v naslovu feljtona uporabili besede iz pesmi Beatlov Hey Jude. Fonetično branje teh besed v Tribuni-nem naslovu je identično zaničevalnemu načinu, ki so ga imeli do Židov nacisti. Tribuna se ni zavoljila samo s tem, da bi besedilo »protokola« samo ponatisnila. Tribuna je šla naprej in je v svojem uredniškem uvodu za sramotni pamflet prikazala kot resničen in priporočila javnosti, naj ga bere in razširja, (dd)
Posvet o topli gredi
HELDERBERG — V zadnjih sto letih se je gladina morja dvignila od 10 do 20 centimetrov, v prihodnjem stoletju pa se bo dvignila vsaj za en meter. S to napovedjo se strinja večina znanstvenikov, ki so se v teh dneh sestali v Helderbergu na mednarodnem srečanju svetovne meteorološke organizacije. Meteorologi, klimatologi in drugi znanstveniki so svoje srečanje posvetili vprašanju večanja ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju. Podatki so grozljivi, saj samo zaradi izgorevanja tekočih goriv in premoga letno konča v ozračju 20 milijonov ton ogljikovega dioksida. Od te količine odpade kar 90 odstotkov na industrijsko razvite države, medtem ko nerazviti pošljejo v ozračje od 3 do 6 milijonov ton ogljikovega dioksida s sežiganjem tropskih gozdov. Ogljikov dioksid je po mnenju znanstvenikov vsaj za 50 odstotkov kriv, da lahko že ugotovimo prve posledice tako imenovanega učinka tople grede na našem planetu. V prihodnjih 50 letih se bo namreč temperatura zvišala še za kake tri stopinje Celzija.
Nancv se je izpovedala pisalnemu stroju
Njeni spomini izšli
v obliki življenjepisa
LOS ANGELES — V ZDA se na knjižnih policah blešči nova knjiga. V prevodu bi naslov knjige pomenil Sedaj sem jaz na vrsti, ime pisateljice pa je Nancy Reagan. Prav tako, bivša first lady je tudi sama pristala na to, da se izpove pisalnemu stroju.
Njen življenjepis je vsekakor nadpovprečno pester in zanimiv, saj je žena bivšega predsednika prvič priznala nekaj do danes zamolčanih grehov, predstavitev knjige pa ji je ponudila možnost, da je novinarjem povedala še nekaj dodatnih stvari, ki si jih ni drznila napisati. Tako so ZDA prvič slišale iz njenih ust, da sta se z Ronaldom ljubila tudi pred zakonom. Njuna ljubezen pa je bila tako globoka, da je Nancy zanosila. Ker so bili takrat precej drugačni časi in sta bila oba ljubimca že dovolj zrela (trideset let ona, deset let več on) sta na vrat na nos sklenila zakon
in z »začudenjem« sprejela v družino malo Pat, ki se je uradno rodila v »sedmem mesecu nosečnosti«.
Poleg tega pa je gospa Nancy priznala, da si je izposojala elegantne obleke in kostime, ki so bili predragi, da b1 si jih lahko kupila. »V ZDA delajo vsi tako«, je napisald Nancy, ki je celo dejala, da se Raisa Gorbačov oblači »varnostni agent v kaznilnici«.
Gospa je tudi priznala, da ni imela posebno rada Re°' ganovega sina Michaela, ki se je rodil v zakonu z Jak? Wyman. Pod svojo streho naj bi ga vzela, ker jo je prisil11. Michaelov psihiater. Nancy pa je v knjigi menda preče] kritična do moževih sodelavcev in političnih partnerje:V> saj trdi, da je morala vedno sama mašiti vse luknje, le “ . ji mož ni vedno prisluhnil. Morda bi morali reči, da je 1X1 ubogal?
OD SREDE, 25. OKTOBRA DALJE 4 TEDNE
MANUFAKTURA
PODOBNIK
Ul. dei Salici 1 - OPČINE (Trst) - Tel. 040/211090
d cb
PRODAJA‘
moške, ženske in otroške konfekcije ■ pletenin ■ srajc ■ telp ■ puhovk ■ kožuhov ■ spodnjega perila ■ posteljnine
=50 DO 80%
SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA ZA RAZPRODAJE IN PROMOCIJSKE PRODAJE
Ancona - Ul. Zuccari 6/C - Tel. 071/36904
VELIKA
BOLOGNA
8.-12. novembra 1989
obiski za povabljence	obiski za javnost
8., 9. in 10. novembra	11. in 12. novembr
Mednarodna razstava proizvajalcev kmetijskih strojeV Razstava strojev in naprav za vrtnarjenje
prireja UNACOMA v sodelovanju z ENTE AUT0N0M0 FIERA Dl B0L0GNa
za informacije se obrnite na:	..
EIMA - 00161 RIM - Ul. L. SPALLANZAN1 22/ Telefon: 8449441/2/3/4/5 Telex: 614126 Telefax: 06-4402722