INFORMACIJA O IZVAJANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik je pripravila informacijo na podlagi progra-mov, obvestil in poročil komisij za uresničevanje ZZD v organizacijah * združenegadela in drugih samoupravnih skupnostih na območju občine v sodelovanju z nekaterimi organi družbenopolitičnih organizacij vobčini, ki prav tako spremljajo izvajanje tega zakona. Informacija ne vsebuje celo-vite <xene o odprtih vprašanjih in problemih pri izvajanju zakona o zdru-ženem delu, temveč le trenutno stanje na posameznih področjih glede na poznavanje problemov, s katerimi se srečujemo v občini pri vsakodnev-nem delu. Predvsem bo skušala prikazati s posebnim poudarkom natista področja, ki imajo po zakonu o združenem delu prioritetni značaj in bi se morala realizirati do konca letošnjega leta.
Za dosledno uveljavitev zakona o združenem delu v praksi je potrebna organizirana koordinirana in programirana aktivnost vseh dejavnikov družbenega življenja. V zvezi s tem ugotavljamo, da smo v občini že ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu, še bolj pa ob njegovem sprejetju razvili široko in razgibano aktivnost na vseh ravneh in področjih družbenega življenja. Ta aktivnost je bila poglobljeno usmerjena predv-sem v obravnavanje in pomoč pri snovanju novih družbenoekonomskih odnosov, združevanju dela in sredstev in izpeljavi sistema svobodne me-njave dela. V dosedanjem delu so bili vloženi veiiki napori pri iskanju in oblikovanju tako sistemskih kot praktičnih rešitev za vsebinsko spremlja-nje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.
Že z ustanovitvenim aktom komisije je bilo dogovorjeno, da mora po-sebno pozornost posvetiti predvsem naslednjim vprašanjem: spodbuja-nju hitrejšega procesa združevanja dela in sredstev, razvijanju dohod-kovnih odnosov, poglabljanju samoupravnega sporazumevanja, zlasti glede združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela, razvijanju samoupravnih odnosovv samoupravnih interesnih skup-nostih ter doslednejši realizadji načela svobodne menjave dela, izpopol-njevanju delegatskega sistema in odnosom v OZD, SIS in družbenopoli-tičnih skupnostih.
Ker se približuje rok, ko je potrebno določbe zakona o združenem delu o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delavcev uresničiti, je s tem v zvezi potrebno pospešiti aktivnost zlasti lam, kjer je opaziti za-stoje, da ne bi prihajalo do prekoračitev zakonsko določenih rokov in gtede na to na nezaželjeno zakonsko ukrepanje. Zato je potrebno tre-nutno delo in aktivnost osredotočiti predvsem na bistvene zadeve v pro-cesu združevanja dela in sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov.
Zakon o združenem delu, ki je po svoji vsebini sistemski zakon, nalaga organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim, da ga ufesničujejo načrtno, integralno, sistematično, poslovno, strokovno poglobljeno in časovno opredeljeno. Uresničevanje zakona je izjemno pomembna, zahtevna in široko zasnovana akcija, v kateri morajo uskla-jeno delovati vsi družbenopolitični, samoupravni in strokovni dejavniki.
Tako opredeljeno uresničevanje zakona je mogoče zagotoviti le z ustreznim programom, ki ga določa že sam zakon (660. člen ZZD) in ga bi morala sestaviti ustrezna komisija, po razpravi v sindikatu pa sprejeti de-lavski svet vsake organizacije in skupnosti.
Glede na zakonske roke in smiselno razporeditev zakonske vsebine bi moral program usklajevanja in uresničevanjaZZD obsegati zlasti nasled-nje:
—  označitev delov organizacij združenega dela oziroma druge sa-moupravne skupnosti,
—  prikaz družbenoekonomskih odnosov in povezanosti vseh oblik or-ganizacij združenega dela,
—  določitev aktivnosti v zvezi s samoupravnim ptaniranjem v OZD in njih v reprodukcijski   povezanosti z drugimi oblikami združevanja dela in sredstev,
—  obseg usklajevanja določb zakona o združenem delu v medseboj-nih delovnih razmerjih delavcev,
—  ugotovitve samoupravne organiziranosti združevanja dela glede posameznih organizacijskih oblik in njihove ustreznosti glede izpolnjeva-nja ustavnih in zakonskih pogojev,
—  ustrezna organiziranost odločanja pri uresničevanju samoupravlja-nja delavcev,
— vrste samoupravnlh splošnih aktov (samoupravni sporazumi, statu-ti, pravilniki, poslovniki).
Seveda pa mora vsak program izhajjati iz analize obstoječih družbe-noekonomskih, organizacijskih in drugiih samoupravnih razmer.
Pri ocenjevanju programov izvajanja z akona o združenem delu, ki so jih dostavile OZD in druge samoupravne skupnosti z območja občine, smo poleg naštetih kriterijev upoštevali tudi &i\ so programi opredeljeni z roki za obravnavanje in sprejemanje posameznih nalog in zadolžitvami po-sameznih delavcev ali skupin delavcev, ki' naj poiščejo ustrezne rešitve za izvedbo konkretnih nalog, ki bodo podlaga za pripravo osnutkov novih samoupravnih splošnih aktov.
Od skupno 167 organizacij združenega idela in drugih delovnih skupno-sti, ki imajo sedež TOZD, DO ali SOZD ozi roma so enovite delovne orga-nizacije na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, je 80 s področja go-spodarstva in 87 s področja družbenih dejavnosti.
Komisije oziroma odbore za spremljanje iizvajanja zakona o združenem delu ni imenovalo oziroma ni dostavilo obvesstilo o imenovanju 37 OZD, od tega 12 OZD iz področja gospodarstva.
Programe izvajanja zakona o združenenn delu še niso prejeli od 74 OZD,_c.d tega 32 OZD iz področja gospodarstva.
Glede na zgoraj navedena izhodišča, ki bi j ih moral vsebovati program izvajanja zakona o združenem deli^lahko ocenimo, da je 41 OZD in drugih samoupravnih skupnosti,od tega 33 OZD iz področja gospodarstva, upoš-tevalo vse elemente programa.
Drugi programi pa so več ali manj pomanjklj ivo sestavljeni, predvsem niso v njih postavljeni roki za pripravo in razpra vo delovnih osnutkov sa-moupravnih splošnih aktov, zadolžitve posamez nih delavcev ali skupin za pripravo aktov. Manjše število programov pa ot>ravnava samo tista doio-čila zakona o združenem delu, ki jih je treba realiizirati do konca tega leta, to je področje dohodkovnih odnosov.
Iz programov in drugih obvestil ter poročil, ki srr 10 jih prejeli od organiza-cij združenega dela in drugih samoupravnih skupinosti ugotavljamo, da so bile opravljene pomembne aktivnosti. Pri tem pa ugotavljamo, da je bila akcijska pripravljenost za realizadjo določil zakona o združenem delu znatno večja v OZD na področju gospodarstva kol na področju družbenih dejavnosti. Premajhna je tudi aktivnost samoupravnih organov in družbe-nopolitičnih organizacij v OZD (predvsem sindikata) pri spremljanju in izvajanju akcijskih programov, ki vpliva na to, da so strokovne službe pri prepočasnem izvajanju akcijskih programov preveLv. zgovarjajo na manj-kajočo spremljajočo zakonodajo, ki naj podrobneje i iredi posamezna po-dročja. Pri večjem številu programov se ugotavlja preveč forma lističen pristop. V programih je dokaj odsotno r§/tevanje miedsebojnih samou-pravnih in dohodkovnih odnosov na podlagi svobodnti menjave dela, med delavci TOZO in delovno skupnostjo skupnih služb, predvsem pa je od-sotno urejanje dohodkovnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela med delavci v materialni proizvodnji in deiavci v gosp odarski infrastruk-turi ter delavci v družbeni dejavnosti bodisi v direktni metnjavi dela ali prek SIS.
V posameznih sredinah so tekli in še tečejo (Mercator, Ilirija-Vedrog) procesi temeljitejšega in celovitejšega spreminjanja sarnoupravne orga-niziranosti delovnih organizacij, kjer ugotavljajo, da so bili dosedanji okviri preozki za hitrejši, kreativnejši in poglobljeni razvoj samoupravnih in do-hodkovnih odnosov.     ¦ - .»-
V  večini organizacij združenega dela se zavedajo nujrvosti sprejema novega sistema nagrajevanja po delu ne glede na izdela\ne programe uresničevanja ZZD. Kljub tej ugotovitvi pa poteka oblikovan,ie novega si-stema delitve prepočasi. Vzporedno s tem pa je potrebno uveljaviti tudi nov sistem oblikovanja dohodka v združenem delu, pri tem pa so še neka-tere nejasne kategorije (minulo delo). Eden izmed razlogov pociasnejšega uvajanja novega sistema delitve OD pa je tudi v tem, da se uveljavljata dosledna delitev po delu in rezultatih dela, s čemer se nedvornno pove-čuje odgovorriost in tako odpravljajo privilegije posameznih struktur, kadar je OD zavisel v pretežni meri od položaja, ki ga je posameznik imel v družbeni delitvi dela in manj od dela.
Na področju svobodne menjave dela še ni prišlo do kvalitetnih ocinosov, ki so opredeljeni z ustavo. Vzroke za tako stanje je potrebno iskati n,a obeh straneh, tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih.
Velike težave in nejasnosti so glede samoupravne organiziranosti de-lavcev v delovnih skupnostih z manjšim številom delavcev. To so delovne skupnosti nekaterih KS, SIS, družbenopolitičnih organizacij in raznih društev, ki nimajo pogojev, da se samoupravno organizirajo, s tem pa je tem delavcem onemogočeno, da bi uresničevali svoje samoupravne pra-vice in dolžnosti. Zato bi bilo treba razmišljati o ustreznem sistemu pove-zovanja taklh delovnlh skupnostl.
Iz poročll, obvestll pa tudl nekaterlh programov, kl smo jlh prejeli, je ra-zbratl, da je težko prlčakovatl, da bl organlzaclje združenega dela do z:a-konsko določenlh rokov uveljavlle vseblnsko konkretne dohodkovne od-, nose, ozlroma Izpolnlle določbe o ugotavljanju celotnega prihodka, o raz-porejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi osebnih dohodkov. To-liko siabše je v tistih delovnih organizacijah, ki združujejo TOZD, pa se že
prej   niso pravočaisno ustrezno organizirale ali pa so delo usmerile v druga trenutno manj pomembna vprašanja samoupravne organiziranosti.
fogost primer je, da se v OZD, ki z delom oziroma aktivnostjo odlašajo, sklicujejo na skupna izhodišča in predloge za določanje skupnih osnov in meiil za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov, vključno z minvjlim delom, ki n aj bi jih pripravili v sindikatih. Nekateri navajajo kot svoj argument odločanja tudi čakanje na dogovore, ki naj bi se sprejeli v okviru panožnih komisij.
Določeno število. zlasti manjših OZD pa ni sprejelo niti ocene obstoječe organiziranosti, niti programa aktivnosti z opravičilom neznanja, pomanj-kanjesm strokovnih kadrov itd. Prav vteh organizacijah lahko pričakujemo največkrat tako imenovano kopiranje samoupravnih aktov ali čakanja pomoči od zunaj, oziroma angažiranja zunanjih »strokovnjakov« za izde-lavo lastnih aktov. Vseeno pa ugotavljamo, da predvsem OZD na po-dročju gospodarstva pospešeno pripravljajo sprejem novih aktov, čeprav nismo prejeli njihovih programov ali poročil. Prav v tem času v veliki večini že obravnavajo osnutek samoupravnih sporazumov o združevanju de-lavcev v TOZD koft tudi osnutek statutov TOZD, osnutke samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD v delovno organizacijo in osnutke sta-tutov delovnih orgainizacij. Večja zamuda je pri pripravi osnutkov samou-pravnih sporazumoiv o medsebojnih razmerjih v združenem delu, za kar je lahko delno vzrok tudi čakanje na zakon o delovnih razmerjih. Kot je bilo že omenjeno je manj uspešno, tako vsebinsko kot tudi časovno obravna-vanje osnutkov samoucravnih aktov na področju družbenih dejavnosti, kjer so le redke organizacije združenega dela uspele izdelati posamezne osnutke samoupravnih aktov, večji del teh organizacij pa še vedno čaka na pomoč od zunaij. Visokošolska temeljna organizacija gradbeništva in geodezije (FAGG) pa nam je na pr. celo dostavila obvestilo, da ima v smi-slu zakona v pripravi in tik pred izglasovanjem večino samoupravnih aktov, in da ne čuti potrebe, da bi imenovali posebni organ za spremljanje' izvajanja zakona o združenem delu.
Na področju samoupravne organiziranosti se ugotavlja, da marsikje ne gredo po poti prilagajanja organiziranosti od temeljne organizacije zdru-ženega dela prek delovne organizacije in dalje do sestavljerre organiza-cije združenega dela navzgor (SOZD Mercator, DO Tobačna tovama ILjubljana, DO Ilirija-Vedrog itd.), temveč so se lotili dela prav nasprotno, od zgoraj navzdol. Pri teh organizacijskih oblikah namreč nimam poseb-mih specifičnih programov izvajanja ZZD za temeljne organizacije zdru-čenega dela.
Da bi aktivnost uresničevanja zakona o združenem delu pospešili tudi v OZD in drugih delovnih skupnostih, ki še niso niti imenovale ustrezne or-gane izvajanja ZZO oziroma niso izdelale ali dostavile programe na občj-no, je komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu SO siklenila, da povabi na razgovor individualne poslovodne organe ali pred-sednike komisij, da bi se dogovorili o nadaljnji akciji. Na razgovor, ki je bil dne 8. novembra 1977, je bilo vabljenih 30 OZD iz področja gospodarstva in 52 OZD in drugih samoupravnih skupnosti iz področja družbenih dejav-nosti.
iKomisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu SO Ljub-Ijana-Vič-Rudnik je glede na ugotovljeno stanje uresničevanja zakona o združenem delu v OZD in drugih samoupravnih skupnostih na območju občme sprejela naslednja stališča, zaključke in priporočila:
—   na področju preoblikovanja družbenoekonomskih odnosov, kjer mora biti težišče vse aktivnosti v združenem deli^ se še vedno zasledi formalističen pristop, ki sicerdaje videz, daje nekaj narejenega, vštevil-nih pri merih pa so bistvene slabosti prav tu. Gre namreč za oblikovanje
I družbe*noekonomskih osnov za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka in dohodka ter za opredelitev odnosov in meril o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, tako v odvisnosti delovnega prispevka, ki ga daje delavec s svojim živim delom, kakor v opredeljevanju meril, povezanih z minulim delom. Nadalje so pomembne opredelitve dohodkovnih odno-sov, ki izviirajo iz združevanja dela in sredstev ter odnosov v pridobivanju (dohodka p>o načelih svobodne menjave dela;
—  za dejansko izpeljavo preobrazbe na področju izoblikovanja in uve-Ijavifve osnf>v družbenoekonomskih odnpsov, dela in posiovanja, komi-sija predlaga1, da se povežejo vsl družbeni subjekti v občini, ki imajo na tem področju vsak svoja opravila in neposredne naioge in da bi se takoj seznanili s sitiuacijo v sleherni organizaciji združenega dela in samou-pravni skupno&'<ti na območju občine;
—  tekoče je \*reba razreševati dileme, oziroma poiskati način,kako naj se posamezna ^vprašanja, ki se pojavljajo v organizacijah združenega dela razrešijo, da sodelujejo pri usklajevanju dela in da se opredeljujejo do določenih pojavo v, ki povzročajo težave;
—  sprotl preve rjajo, all so rešltve v zvezi z ugotavl|an|em celotnega prlhodka, razporej lanju dohodka In člstega dohodka ter delitvljo sredstev za osebne dohodk e In za skupno porabo delavcev člmbolj adekvatne za-konsklm določbanr i, prl tem pa Je seveda upoštevati, da gre za kontinulran proces, in da se b odo te rešitve v praksi še dopolnjevale;
—  prav tako je troba-tekoče preverjati in ugotavljat^ali so medsebojni I odnosi med temeljini mi organizacijami združenega dela, med temeljnimi
in drtCMHml cvganizacijatni ter med temeljnimi organizac ijami in skupnimi akjtbwni vzpostavtjeni na dohodkovnih odnosih, ali so u poštevane neod-Mfv* pravice delavcev pri razporejanju z realiziranim dohodkom nepo-sradno v temeljni organizadji kot osnovni obliki združenoga dela, kjer de-lavec neposredno odloča o svojem delu ter o pogojih in rozultatih svojega dela;
—  največjo pozomost morajo trenutno vsi odgovorni subjekti v občini posvetiti tistim samoupravnim aktom, ki morajo biti spiejeti do 31. 12. 1977.in katere se v zvezi z določbo 660. člena ZZD sprejrne v prihodnjeim letu, da se ne bi s hkratnim kampanjskim sprejemanjem vseh aktov preo-bremenjevalo OZD oziroma nosilce v teh organizacijah in s tem onemo-gočilo poglobljeno in vsebinsko razpravo o trenutno najaktualnejših za-devah;
— pristopi k pripravam osnutkov samoupravnih aktov so v posameznih primerih nepravilni v tej meri,ker predpisujejo le zakonslke določbe in se poslužujejo tudi drugih virov in vzorcev, ki so v večinhslabi in vodijo k zava-janju, ker so preveč splošni, ničesar pa ne naredijo, da bi poiskali njim specifične in hkrati konkretne rešitve, še manj pa, da bi le-te izpeljali v samoupravnih aktih, ki naj bodo podlaga njihove lastne družbenoeko-nomske prakse. \z programov, poročil in razgovorov je razvidno, da so v mnogih primerih najpomembnejše rešitve na področju clohodkovnih od-nosov prepuščene ozkim skupinam ali pa celo posameznim delavcem, ne da bi se v celoten proces od iskanja vsebinskih rešitev do dokončnega sprejema le-teh neposredno vključevalo delavce. V številnih OZD pri-pravljajo vrsto samoupravnih aktov naenkrat,ne da bi izhajali iz prednost-nih naiog, ki jih določa že sam zakon, oziroma jih mora predvideti pro-gram, če je pripravljen in sestavljen v skladu z zakonom. L> takim delom se zameglijo najpomembnejše rešitve, ker se zaradi preobilice dela zane-marja kvaliteta;
—  iz programov uresničevanja ZZD je opaziti, da glede samoupravne organiziranosti ne gredo od temeljne organizacije združenega dela prek delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela navz-gor, temveč so se lotili dela prav nasprotno, od zgoraj navzdol. Samou-pravna organiziranost marsikje tudi ne izhaja iz družbenoekonomskih od-nosov na novih osnovah, iz dejansk e medsebojne proizvodnje, poslovne in druge povezanosti med posameznimi subjekti združenega dela. To je opaziti predvsem tam, kjer še niso pristopili k izdelavi temeljnih samou-pravnih aktov oziroma so prepustili izdelavo ozkim strokovnim krogom, ne da bi delavci sami vsebinsko razjasnili nove osnove družbenoekonom-akih odnosov, in v tej povezavi samoupravno organiziranost v svoji sredi-ni. V pošameznih primerih pa se skuša zadostiti le   formalnim težnjam po ustanavljanju TOZD, vse premalo pa je narejenega vsebinskega v tem ami8lu, da tudi delavci dejansko upravljajo z dohodkom, ki so ga ustvarili. Pri tem pa je treba poudariti, da je aktivnost glede samoupravnega orga-niziranja še vedno usmerjena pretežno na gospodarska področja, za-nemarja pa se pri družbenih dejavnostih, vključno z samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi;
—  delavski svelfv slehemi organizaciji združenega dela naj takoj oce-nijo stanje v svoji organizaciji in ugotovijo,kako uresničujejo prednostnej naloge, ki so si jih organizacije določile s programom za izvajanje zakon a o združenem delu ter sprejmejo odločitve, kaj je s tem v zvezi potrebno š.e pripraviti v času, ki je še na voljo do izteka predvsem prvega zakonskef ja roka;
—  pri oblikovanju predlogov aktov, oziroma sprememb in dopolni'iev aktov naj v OZD vsestransko sodelujejo vsi poslovodni, strokovni in d ruž-benopolitični delavci, ki naj bi na osnovi sporazumevanja iskali najb<oljše usmeritve in variante, katere naj se sproti preverjajo med vsemi delavci, ker bo le tako mogoče dejansko priti do najustreznejših in vsestra,nsko razčiščenih rešitev v določeni samoupravni sredini. Pri tem je pot rebno upoštevati, da gre za skupno odgovornost vseh dejavnikov, kot tu'di vsa-kega posameznika pri uresničevanju zakona o združenem delu irt zato ni mogoče, da se zadolžitve in v zvezi s tenri pravice in odgovornost.i prena-šajo drug na drugega. Prav tako se ne sme dopustiti, da bi se pristojni or-gani, organizacije ali posamezni delavci izogibali delu, ki so ga dolžni opraviti;
—  glede na ugotovitve občinske komisije, da večje število 'organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti predvs;em na po-dročjudružbenihdejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.v kate-rih poteka preobrazba na novih osnovah zelo počasi oziroma. da ponekod nisonarejeni niti najnujnejši premiki, bi bilo potrebno na tem 'področju ozi-roma posameznim organizacijam združenega dela ali skuipinam teh or-ganizactj posvetHi posebno pozornost s pomočjo občinsk« i komisije, kot tudi 2 vsemi družbenopolitičniml dejavniki v občini. Kolikor se ugotovi, da grvza zavestne odpore proti uresničevan ju zakona o združ< anern delu, bo potoabno sprožiti zakonsko določene postopke za ugota\/lj anje odgovor-noai posameznih, za izvajanje zakona odgovornih dejav nikov;
— za spremljanje zakonitosti dela v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu bi bilo treba določiti v občini pa tudi izven občine pristojne organe, kot so: Izvršni svet SO, inšpekcijske službe, SDK, Gospodarska zbornica itd. Ljubljana, dne 18. novembra 1977
,                         Komisija za izvajanje
. _;                 zakona o združenem delu
skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik