PROBLEMSKA KONFERENCA O KLINIČNEM CENTRU Vozlišča, ki se morajo razrešiti Na problemski konferenci so komunlsti Kllničnega centra, Onkološkega Inštltuta, Zavoda za transfuzijo krvi in Medidnske fakultete, kl jo Je sklical sekretar Občinske konference ZKS LJubljana Center Slavko Korbar, ocenlll dosedanje delovanje In usmerltve bo-doče akttvnostl komunistov prl uveljavljanju samou-pravnlh družbeno ekonomsklh odnosov v teh treh delovnlh organizacijah. V tem prlspevku Izdvajamo vrsto poudarkov iz razprav, kot so potekale na konfe-rencl po vrsti. V uvodnem referatu je dr. JOŽE DRINOVEC raed dru-gim dejal, da je v letih po sprejemu ustave potekala v Kliničnem centru in vseh nje-govih delovnih enotah inten-zivna politična aktivnost, pa tudi obsežno strokovno delo, v katerega so bili vključeni ta-ko komunisti kot tudi veliko delavcev Kliničnega centra. Temu velikemu začetnemu zamahu pa ni enako intenziv-no sledil nadaljnji proces utr-jevanja družbeno ekonom-skega položaja TOZD in na-daljnjega oblikovanja samo-upravne organiziranosti ter odnosov znotraj vseh institu-cij, ki po svoji funkciji sestav-ljajo Klinični center. Prav ta-ko nismo dosegli tesnejšega združevanja in povezovanja znotraj Kliničnega centra in navzven z drugimi institucija-mi, ki opravljajo zdravstveno varstvo... Nujno je treba pre-seči pretirano tehnološko za-prtost posameznih TOZD in njenih delov, ki ovira racio-nalno organizacijo dela zdrav-stvenih delavcev, posebno še organizacijo neprekinjene de-javnosti v obliki dela v izme-nah... Klinični center je bil zgrajen kot vseslovenska in-stitucija, v kateri naj bi se zdravili bolniki z medicinsko najzahtevnejšimi boleznimi iz vse Slovenije. Hkrati naj bi bil spodbujevalec strokovno me-dicinskega razvoja celotne zdravstvene dejavnosti v re-publiki. Zaradi relativnega zaostajanja osnovne zdrav-stvene službe v ljubljanski re-giji se je v Kliničnem centru povečal obseg dela za zavaro-vance z ljubljanske regije. La-ni je bilo kar 62 odstotkov nje-govih zmogljivosti zasedenih z bolniki iz Ijubljanske regije. S tem pa se je krnila osnovna funkcija Kliničnega centra... Komunisti moramo samou-pravno organiziranje delav-cev Kliničnega centra obrav-navati kot proces stalnega ra-zvoja v odnosih med delavci Kliničnega centra in uporab-niki njihovih storitev... V novembru lanskega leta je tovariš Edvard Kardelj v zvezi s tem med drugim dejal, da je za Klinični center najpri-mernejša organizacijska obli-ka združevanja delavcev TOZD, ki se vključuje v DO, le-te pa v sestavljeno organi-zacijo združenega dela. V ok-viru delovnih organizacij naj bi bile majhne TOZD, ki bi bile bližje delovnemu proce-su, v njih pa bi se lažje prena-šale izkušnje, izračunavala produktivnost, delavec bi v njih lažje odločal. V manjših TOZD je ustreznejše vredno-tenje dela in določanje oseb-nega dohodka, ki mora nujno temeljiti na kvaliteti in kvan-titeti dela. Iste medicinske stroke pa bi se lahko povezo-vale tudi v skupnosti TOZD... Zaostrene probleme v zdravstvu in odtujenost izo-braževalnega procesa od po- treb ljudi, je povedal v uvo-dnem referatu dr. Jože Drino-vec, je mogoče rešiti le z ustrezno preobrazbo študija v zdravstvenih šolah in Medi-cinski fakulteti v skladu z na-čeli usmerjenega izobraževa-nja. Pogoj za to je dogovor o kadrovski politiki na področ-ju zdravstva... Letos bomo morali posveti-ti največ pozornosti realizaciji osnovnega pogoja za obliko-vanje temeljnih organizacij, to je ugotavljanju dohodka. Dohodka, ki naj bo resnično odraz dela in prizadevanj de-lavcev v temeljni organizaciji. Tako ugotovljen dohodek (na podlagi cene storitev) bo ob vseh ostalih stabilizacijskih ukrepih najmočnejša zavora za prekomerno trošenje, po-stavljanje včasih pretiranih zahtev po novih prostorih in opremi... Druga temeljna naloga,ki se kaže z vso ostrino pa je uvelja-vitev temeljne organizacije kot družbeno ekonomskega subjekta, ki pridobiva doho-dek iz vseh svojih dejavno-sti... Tretja naloga, kjer se komu-nisti čestokrat spopadamo z ozkimi kratkoročnimi intere-si, tudi s skupinsko lastniško miselnostjo pa je nujnost, da tudi v bodoče združujemo del dohodka za realizacijo skup-nih nalog... Mag. ph. NADA CIBIC je spregovorila o razvoju samo-upravne organiziranosti v Kli-ničnem centru in o družbeno ekonomskih odnosih. Pouda-rila je, da je bil že pri organizi-ranju Kliničnega centra leta 1974 napravljen določen kom- promis, s tem da so imele TOZD različen status, kar je imelo za posledico težave pri enotni politiki vodenja in uve-ljavljanja družbeno ekonom-skih odnosov. Glede smotrne nadaljnje samoupravne orga-niziranosti in uveljavljanja teh odnosov pa moramo ko-munisti Kliničnega centra imeti povsem jasna in razči-ščena stališča, kar je pogoj za uspešno aktivnost, je dejala. Prof. dr. LIDIJA ANDOLJ- ŠEK je svojo razpravo povze-la v ugotovitvi, da moramo v razvoju stroke, organizirano-sti in uveljavljanja samou-pravnih odnosov v zdravstvu na današnji stopnji upoštevati poleg skupnih značilnosti tu-di posebnosti posameznih de-javnosti. Zato menimo, da je za uresničitev temeljnih funk-cij Kliničnega centra potreb-na racionalna strokovna ute-meljitev dela na eni strani in učinkovito horizontalna in vertikaina povezava posamez-nih strok na drugi strani. Na nas je, da skupaj s pred-stavniki osnovne zdravstvene službe in regionalnih bolniš-nic pripravimo ustrezne pred-loge za izpeljavo delitve dela. Na Zdravstveni skupnosti Slovenije pa leži odgovornost, da spelje postopek dogovarja-nja in zagotovi dosledno izva-janje doseženih sporazumov. Dr. BETI BARILIČ-KO-LAR je spregpvorila o svobo-dni menjavi dela. Svobodna menjava dela še ni zaživela, prav tako še ne nagrajevanje po delu, verjetno zato, ker je bilo pavšalno planiranje in pavšalne cene predolgotraj-no. Potrebno je več neposre-dnega dogovarjanja, pred-vsem pa je treba poučiti upo-rabnika, kaj je prvenstvena naloga Kliničnega centra. Prof. dr. MIHA LIKAR se je dotaknil vprašanj o diplo-mantih na Medicinski fakul-teti, o njihovih nalogah in ovi-rah izobraževanja zdravnikov. Skoraj četrtina visoko kvalifi-ciranih kadrov odhaja... Po-manjkanje kadrov v posamez-nih zdravstvenih dejavnostih je dokaz, da nismo ravnali na-črtno in usklajeno. Pri izobra-ževanju višjih in srednje kva-lificiranih zdravstvenih delav-cev je v zadnjem desetletju še večje neskladje glede na ra-zvoj in možnosti zdravstvenih dejavnosti. -Dr. Likar je zak-ljučil referat z besedami tova-riša Tita: »Potrebno pa je va-rovati temeljno nit vsesplošne jugoslovanske izobrazbe, ki mora biti v vsaki republiki enaka, to je jugoslovanska in da posamezno ohrani nekate-re nacionalne posebnosti.« Dr. TOMAŽ ŠILER je spre-govoril o aktivnosti družbe-nopolitičnih organizacij v Kli-ničnem centru, posebej še sindikata. V minulem letu je bil narejen dokajšen poziti-ven premik v tem delu... Do-segli smo izboljšanje osebnih dohodkov zdravstvenih de-lavcev (med drugim), ki so močno zaostajali za osebnimi dohodki v drugih dejavno-stih... S povečano aktivnost-jo sindikata se je ustvarila tu-di boljša družbeno politična klima v Kliničnem centru in to je vzpodbuda za nove ak-cije. V razpravo se je vključil tu-di sekretar mestnega komite-ja ZKS Ljubljana Marjan Oro-žen: Zdi se mi, da je današnja konferenca prvi pomembni začetni korak komunistov vseh štirih delovnih organiza-cij k uresničevanju smernic predsedstva Centralnega ko-miteja ZKS za nadaljnjo pre-obrazbo družbeno ekonom-skih odnosov na področju zdravstva. Razumljivo vsi skupaj pričakujemo, da bo to res prvi ne pa zadnji korak... Problemi, obdelani v gradivu in v razpravi naravnost kliče-jo po aktivnosti komunistov v celotnem samoupravnem si-stemu zdravstvenega varstva. Naravnost kličejo po tem, da morate, če hočete biti neka stvarna subjektivna sila, imeti svoja stališča, svoje ocene, svoje predloge. SERGEJ KRAIGHER član predsedstva SFR Jugoslavije, ki se je udeležil problemske konference v Kliničnem cen-tru je med drugim dejal: »Na-loge, ki stojijo pred nami pri oblikovanju celovite zdrav-stvene politike v Sloveniji so jasno začrtane. Klinični cen-ter mora ponovno najti smo-ter, zaradi katerega je bil usta-novljen, oddvojiti mora od svoje osnovne funkcije nalo-ge, ki jih je prevzemal v zad-njih letih za kritje potreb upo-rabnikov po zdravstvenem varstvu ljubljanske regije. To je začetek. Kličnični center se mora tudi organizacijsko ustrezno usposobiti za oprav-ljanje svoje funkcije«.. Sergej Kraigher je poudaril vlogo uporabnikov, katerih dejavno prisotnost v okvirih Klinične-ga centra še pogrešajo. »Če hočemo zagotoviti trdno ma-terialno osnovo Kliničnega centra, da bi sledil razvoju medicine, moramo zagotoviti udeležbo uporabnikov v odlo-čanju o vseh zadevah, ki se nanašajo na delo in razvoj Kli-ničnega centra. Prav lahko postavimo pod vprašaj na-daljnji dvig strokovne ravni, če ne bomo zavrli stihijskega razvoja v smeri spreminjanja v regionalno bolnišnico.« Za drugo najpomembnejšo nalogo je Sergej Kraigher poudaril razvijanje znanstve-no-raziskovalnega dela ter tretjo - ustrezen sistem študi-ja na medicinski fakulteti. A. Š.