večerna priloga deželnemu uradnemu Časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer.
Uredništvo In uuravnlitvo: Kolo.lvor.ko ulice itev 16 _ 7. urudnlkom ie mor« govoriti v«»k d»n od 11. do 19. uro. — Kokoplul <« «• vr»6»Jo. — Inaerati: &n«t»top>i» petlt-rnU i kr., pri v«6kr»tn»tn ponev IJanJI d»]» •• popust — Velja za Ljubljano v npravnUtvu: m oolo leto « #ld., ra pol let« 8 gld., na iotrt lot» 1 «ld. 60 kr., n» mo«eo no kr., polUJ»t«v n> dom »ulj« moatao • kr. *«u Po poiti volja h oelo
leto 10 gl., za pol lota 6 tfld., flotrt lota 2 gld. 60 kr. in ** Jodon raoieo 86 kr.	____________
Štev. 266.	V	Ljubljani	v petek, ‘20. novembra 1885.	Tečaj II.
Carigrajska konferenca in vojska.
V	človeka naravi je, da se z nekim posebnim studom obrača od bratomora. Odkar je Kanj ubil Abeljna, velja ta zakon. Na jugu imamo sedaj ta žalostni prizor, da mori brat brata. V bogatih potokih pojf ondi slovansko zemljo slovanska kri, katero prelivata sorodna si naroda v ljutem mej-»ebojnem boji. Svet pa zmajeva nejevoljen i glavo 1,1 z nekim čudnim občutkom, v katerem tiči britka °bsodba, obrača svoj pogled v stran od neprijetna pozorišča. Do sedaj še nismo čuli glasu, ki b* bil odobraval najuovejša vojna podjetja. V nekaterih glasilih, ki veljajo od nekedaj za neprijazna samostojnim balkanskim državicam, je sicer ^ slabo prikrito škodoželje, a naravnost si vender ne upajo izreči svojega veselja nad krvavimi dogodki. Večina Evrope pa glasno izreka, in sicer z nekim notranjim gujevom, svojo obsodbo nad načinom, kako se je ta vojna iz trte izvila. Da 8e Rusom kmalu zopet srce za svoje nekedanje Varovance omehčA, o tem nikdar ni bilo resno dvojiti. Vsa nejevolja ruskega naroda se tudi nikakor ni tikala naroda bolgarskega, nego le kneza njegovega, ki je prenagljeno hotel otresti se ru-8*{ega vpliva ter skušal na svojo roko izvesti to, kar bi bil smel izvesti le s privoljenjem Rusije in °nih vlastij, ki so narekovale berolinsko pogodbo. Bolj čudno je, da se Srbiji napovodba vojske zameri tudi na Francoskem, in še bolj, da se ta čin ostro graja v Angliji. Jedno se ve da moramo z avstiijskega stališča odločno zavračati, obtožbo namreč, kakor bi Avstrija bila kriva na srbsko-bolgarski vojski. V ruskih, francoskih in angleških časopisih izjavljalo se je bolj ali manj direktno to
Listek.
P r o k I e t a!
(Roman Spisal Einilo Richobourg; po E Vacanovi proilo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Daljo.)
Lepi Fran se hudobno nasmeje.
»Ti si torej isto misel imel kakor jaz?" ponaša oče.
„Ne", odgovori osorno. »Jaz imam drugo misel,«
»In kakošno?"
»Poslušaj! Midva oba stopiva v hišo."
»Se ve da Dočim bom odpiral jaz pisalnik, Staneš ti pri postelji, in, če se stari gane, potis-mu blazino čez gobec."
»Ne“, odgovori Fran na kratko. »Ti moraš 8v°jo reč sam izvesti. Jaz med tem svojo stvar lzmin,.«
»Kaj pa hočeš h tem reči?"
V	tem trenutku jo bilo, ko Lucila prileze k in počepne v travo.
Oči mladega hudobneža ko žarele liki tigru, 0 nadaljuje: „Jaz? Jaz obiščem lepo Blauche-o.
menenje. Da je to napačno, skoro poudarjati ni treba Srbija pričela je brez dvojbe oboroževati, ker je mislila, da je prišel čas novega delenja Turčije. Ker pa se je kralj Milan prepričal, da Evropa tega sedaj nikakor ne pripusti še, bil je svojemu narodu nasproti v veliki zadregi in ta zadrega zapeljala ga je, da je napovedal brato-morsko vojsko, katera se bo napisala na črn list v knjigi zgodovine in katera se srčno obžaluje pri nas, kot kje drugje.
Glavno vprašanje je sedaj, kaj sčasoma nastane še iz te vojske. Boj sam na sebi morda ne bode imel tako slabih posledic in bode brž ko ne v kratkem končan. Sicer se Bolgari hrabro bijejo in se jim je baje posrečilo pri Slivnici zapoditi Srbe v beg ter prizadejati jim občutljive izgube, a kedor razmere med obema vojskama tudi le površno pozna, ne bode dvojil o tem, da se Srbom v kratkem posreči zasesti glavno mesto Bolgarske. A kaj potem? Da bode imela carigrajska konferenca pečati se ravno tako z bolgarsko-srbskim, kakor z bolgarsko-rumelijskim vprašanjem je jasno. Mi občudujemo le hladnokrvnost evropskih diplomatov, s kojo sede v očigled krvavim dogodjajem ta čas v glavnem mestu Turške, vender navdaja nas ravno ta navdušenost z nekolikim upanjem. Vsakako pa je in ostane naloga, katero ima rešiti evropska diplomacija, zel<5 težavna. Kajti, ako se tajiti ne d&, da je knez bolgarski prelomil berolinsko pogodbo, se tudi oporekati ne more, ako se trdi, da je kralj Milan isto storil. Kaj druzega bi bilo, ko bi bile ,evrop8ke vlasti Srbijo pooblastile, da udari na Bolgarsko ter na ta način prepreči njeno zjedinjenje z Rumelijo. A to se nikakor ni zgodilo. Knea Milan delal je po polnem
Ona naj se me spomina! Zaprisegel sem si, da mora biti moja, in jutre ponoči. . .
»Frau, Fran, neumna tvoja strast do deklice nama je uže enkrat škodovala Čuvaj se, ona naju zna še pogubiti!"
»Kaj me to briga? Moja kri vrč, v moji glavi se vrti! Jaz sem jo ljubil do norosti, brezmejno! Vse bi bil žrtvoval za-njo, še tebe, stari! In zdaj, zdaj je baš tako žarno sovražim, kakor sem jo nekdaj ljubil! Ona mora moja biti!"
»A Blauche to zaničuje; ona bode klicala na pomoč."
»Potem jo pa zadušim!" dčje besen. »Jaz za vse nič ne porajtam! Zapodili so me, jezili so me! Zdaj se bom maščeval, in naj pridem makar na šafot! ..."
Cel6 starega malopridnika groza strese pri teh besedah.
»Sicer," zareži se porogljivo sin, »rad bi lepi nevesti poklonil pirni dar!"
To rekši vstane. »Pojva!" reče očetu.
In odstranila sta se.
10.
Po njijnem odhodu vzdigne se Lucila trepetajoč strahu iu jeze.
na svoj račun. Da ima Srbija vse nasledke svojih podjetij le sebi pripisovati, to je izjavil tudi naš minister zunanjih zadev pred delegacijami.
Kam da Srbija obrača svoj pogled, kake želje da goji, je sicer jasno. Uže za časa, ko je Rusija vstvarila Bolgarijo, se je v Srbiji z nekim srdom opazilo, da so se Bolgariji priklopili nekateri okraji, po katerih je Srbija uže davno hrepenela. To velja zlasti o vidinskem okraji. Na ta okraj je srbska vojska tudi z veliko močjo planila, in Bolgare, kakor poroča brzojav, v odločilni bitki po polnem potolkla iu razkropila. Ta iu sosedne okraje, katere je sedaj zasela njena vojska, bi Srbija rada pridobila. Je li res, ali ne, da ondotno prebivalstvo pozdravlja Srbe navdušeno kot svoje rešitelje, kakor se poroča iz Belgrada, to je skoro vse jedno. Nekaj druzega je pri tem bolj važno, namreč to, privoli li Turčija v to, da se .odstopijo le-ti kraji Srbiji. Ker je knez bolgarski sultauu podložen in je Bolgarska dolžna plačevati mu davek, bode Turčija težko s tem zadovoljua.
Da Turčija nekaj uamerava, to razvidno je iz tega, ker se v jednomer oborožuje ter zbira vse svoje vojne sile. Knezu Aleksandru, ki je ravnokar zbiral vojne svoje čete ob turški meji, gotovo ne pojde na pomoč. Ako Srbija potolče bolgarsko vojsko, to pride Turčiji le prav, kajti čim bolj oslabljena je Bolgarska, tem lažje obrani se Ru-melija v prejšnjem razmerji. A tudi izgube, ki jih utrpi srbska vojska, navdajajo z veseljem Turčiji srce. Tako srečnih časov Turčija uže davno ni imela, nego jih ima sedaj vsled zaslepljenosti in kratkovidnosti obeh slovanskih narodov. Tako dolgo počaka še, dokler ni boj med Bolgarsko in Srbijo izvojevan, a potem plane nad utrujeno Sr-
nin to sta človeka!" zamomlja polna gnjusa. »Človeka? Ne, hujša sta kakor divji živali! Uboga Blanche, ti bi imela postati njiju žrtva! O, ljubi Bog je hotel, da nisem spala, da morem otroka Jean Renaudovega rešiti in čuvati! In to tudi hočem! Hudobniku čem preprečiti zlodjevo namero! ..."
Zdajci se povrne v svojo kočo, v svojo izbo. Lucila sklene, da stvar Jeanu Renaudu zamolči, da bi ga ne prestrašila. Tudi ni hotela tožiti svojih zavrženih sorodnikov. Mislila je, kako bi Blanche-o rešila . . .
V	tem napoči dan.
Škrjančki so peli, ževci so se oglašali na travniku. Lucila se spomni svoje mladosti, svoje nekdanje veselosti. Bila je tega zelo ganena in obile solze 80 jej kapale po velih licih. Kako sladko ji je bilo to ganotje! Njej, ki je uže tako dolgo let živela brez veselja in brez nadeje, zdelo se je, da se je na novo prerodila!
Imela je zopet videti svojega otroka, imela je poklekniti pred svojega očeta; kaj uaj bi si še več želela? Ko je pa pogledala razcapano svoje j oblačilo; ko je opazovala svoje noge, ki so bile jod trnja opraskane: — sramovala se je in bila v
bijo, ako bi ta ne hotela zapustiti osvojenega in zasedenega ozemlja. Tako vsaj je videti, da Turčija namerava. Vender zna se tudi v tem oziru Se mnogokaj predrugačiti. Vsled novejših vestij, ki prihajajo iz Carigrada, postali so poslaniki evropskih vlastij bolj zložnih mislij, nego so bili prej. Upati je, da storč hiter konec vsem homatijam na vzhodu. Škodo pa, ki sta jo prouzročile s svojo prenagleuostjo jedna drugi Srbija in Bolgarska, nosili boste se v6 da same. Da bi jim bila ta v svarilo za vse prihodnje čase!
Srbsko-bolgarska vojska.
Najnovejša poročila, uradna lz Pirota (Srbija) in iz Sofije, 4asno. razlagajo, da so bili Srbi^ dnč 16. t. m. pri Slivnici tepeni: bolgarska poročila o tej zmagi, o srbskih izgubah in ujetnikih so morda nekoliko pretirana. Naj bode uže kolikor na jednem ali drugem poročilu premalo ali preveč povedano, jedno je gotovo, da so Bolgari ta dan dokazali svojo hrabrost, pflkazalu-da moroio ngaprott-tadi mnogoštevilnejšemu sovražniku priboriti si zmago.
-Srbsku uiaduu pOTUi!Siiu~tz~^tiota o tej bitki pripoveduje: da so Srbi hoteli (dnč 16. t. m.) dobiti nekaj pomožnih čet iz Trna, da bi bili potem napali Slivnico, a ker so bili vojaki zaradi hoje po gorskih potih preveč utrujeni, opustili so to ter počivali. Med počitkom da so napali Bolgari srbsko levo krilo; o vspehu tega napada pa so različna poročila iz Pirota in Sofije; bolgarska poročila zatrjujejo, da so srbsko, lewkrilo po p_ol-nem pretepli. srbsko poročilo pa pravi, da so Srbi napad odbili. Da je bila zmaga na bolgarski strani, se uže da sklepati iz tega, ker so Bolgari od te zmage pričakovali tako lepe vspehe: da bodo namreč Srbi zapustili Slivnico, si Bolgari osvojili sotesko pri Dragomanu in da se je s to zmago odstranila vsaka nevarnost Sofije. Se vč da Se ta lepa nadeja ni uresničila, kajti Srbi imajo še zdaj v rokah dragomansko sotesko in so še na 'Ifatem prostoru pred Slivnico, in skoro gotovo tudi ostanejo.
O operaciji levega krila pod vodstvom Lešja-nina pred Vidinom ni nobenih poročil. Zmaga njega na reki Vitbol pa mu je odprla pot pred Vidin. Morda nam prinese telegraf uže poročilo o odločilni bitki'pri Vidinu.
Srbi so si zmage nad Bolgari pa_pala«m svesti, in sye8ti so si tudi, da um prinad^ u nlfrvn”1 ta-pleg“lepa odškodnina. Nekov dopisnik ogerskega lista poroča iz Belgrada, da bode Srbija zahtevala to-le odškodnino:
1.) Vidinsko okrožje. To okrožje se deli v tri okraje: Belgradžik s 6 vasmi in 28 000 prebivalci, Vidin z 19 vasmi [in 44000 prebivalci in Karavla s 13 vasmi in 28 500 prebivalci, torej vkup s 100 500 prebivalci.
2.) Berkovačko okrožje z dvema okrajema: Berkovač s 46 vasmi in 33 500 prebivalci, Kutlov s 15 vasmi in 25 000 prebivalci, vkupno z 59 000 prebivalci.
3.) Trnsko okrožje s tremi okraji: Breznik z 11 vasmi in 19 000 prebivalci, Trn z 22 vasmi in 27 500 prebivalci in Caribrod z 10 vasmi in 19 000 prebivalci, vkup s 65 500 prebivalci.
4.) Kistjedilsko okrožje s štirimi okraji: Dup-nice z 18 vasmi in 38 500 prebivalci, Izvorsk s 13 vasmi in 24 000 prebivalci, Kistjendil s 25 vasmi in 47 500 prebivalci in Zadomirsk z 22 vasmi in 47 500 prebivalci, vkup s 144 000 prebivalci.
Vkup znaša torej ta vojna odškodnina 220 vasij s 369 000 prebivalci. To je pač srbska želja, a skoro ni verjetno, da bi Turčija dovolila v to, ker bi izgubila vsled tega nekaj davka od tega ozemlja; Srbija gotovo ne bode hotela plačevati davka.
Kako menenje vlada o srbsko-bolgarski vojski v merodajnih krogih Nemčije, imamo silno malo podatkov. Iz kratkega razmotrivanja srbsko-bol-garske vojske v „Norddeutsche ali. Zeitung“ more se posneti, da so bili vladni krogi pripravljeni na ta slučaj, da jih ti dogodki kar nič niso iznenadili; zdaj pa jih tudi ne navdaje bojazen, da se navzlic zdanjemu položaju na Balkanskem poluotoku ohrani dozdanje razmerje med vlastmi in se nikakor ne spremeni njih politika.
O mnenji Rusije nasproti dogodkom na Balkanu poroča se v „Polit. Corr." iz Petrograda: „Tu (v Petrogradu) se nihče več ne vara o tem, da uavzlic pogodbi v afganski afgri Auglija niti za trenotje ni prenehala, užigati sovraštvo in osveto proti azijskemu tekmecu, da je angleška državniška umetnost provzročila dogodke v Plovdivu ter da jih hoče uporabiti, da bi le Rusiji prizadela občutljiv udarec ter uuičila še ostali rusk vpliv na Balkanskem poluotoku. Postopanje Salisburyjevo naj bi na jedni strani služilo sebičnim nakanam Anglije, na drugi strani pa naj bi njemu prineslo diplomatsko zmago ter pripomoglo njemu in njegovi stranki do ugodnih uspehov pri bodočih volitvah. Iz vseh teh razlogov po polnem pusti vladati sovraštvo proti Rusiji. . . . Ruska vlada je mnenja, da čim resnejši dogodki nastopijo, s tem večjo energijo in korektnostjo se mora postopati. Rusija je danes kakor včeraj prepričana, da se zmešnjavam na vzhodu, katere sta provzročila knez Aleksander in njegov svetovalec Salisbury, more konec napraviti samo z zopetnim uvedenjem be-rolinske pogodbe." Kaj pa naj se stori, da se uvede zopet berolinska pogodba, ni povedano.
*
* *
Belgrad, 18. novembra, po noči. Breznik napali so Srbi z naskokom ter si ga osvojili; zaplenili so 8 topov. — Osvojili so si z naskokom tudi Izvor z 18 utrdbami. Divizija ob Moravi gre naravnost proti Sofiji. — Glavni oddelek
zadregi. Ali je mogla pred svojega sina taka Bto-piti? Čudila Be je, kako je mogla tako dolgo živeti v tej zagovednosti. Kako revna je bila postala, kako globoko je bila pala vesela, ponosna deklica 1 A zdaj, zdaj je zopet našla svojega otroka, proklestvo ni je več obteževalo; zdaj je bilo vse zopet dobro!
V	tem je bil Jean Renaud, ki je mislil, da Lucila še spi, šel na pristavo. Stopi na vrt. Blanche zagleda svojega očeta z okna svoje sobe ter kmalu priteče k njemu dol. Prime ga za roko ter, nespregovorivši besedice, potegne ga za sabo v gost drevored. Tam pa mu reče radostno:
„Dober dan, oče moj! Tu naju nihče ne vidi. Dej, poljubi hčerico svojo 1“
To rekši ovije roke okoli vratu starčkovega. Jean Renaud jej poljubi čelo.
„Jaz te imam tako rada, tako rada, tako rada!" dobrikuje se mlada deklica.
Jean Renaud se je veselja topil.
.Danes po noči nisem zatisnila očij. Mislila sem zmerom in zmerom le nd-te in kako lepo, kako plemenito si ravnal! O oče, oče, kako po-
nosna sem nd-te! Videl boš, vse svoje trpenje pozabiš, ker te hočem imeti tako zel6 rada!“
„0, dragi otrok moj! Uže onega dne, ko sem izvedel, da si moja hči, bilo je vse moje trpenje pozabljeno! Jaz sem neizrečeno srečen! In najina sreča bo še veča, ker imel te bom lehko zmerom pred očmi, zlata moja Blanche! A nečesa bi te danes rad prosil, otrok moj!"
»Vse ti storim, kar hočeš 1“
„Ali nemaš še kakih rečij, ki so bile nekdaj Luciline?"
„0, se-ve-da! Vse, kar je bilo njenega, spravljeno Je skrbno v omari.*
„In kje je ta omara?"
„V sobi mojega botra."
„In tedaj je v omari obleka, perilo . .
„Da, vse, kar je imela uboga Lucila. Ničesar niso darovali. Imela je tako lepe čipke; pa niti teh ni mi hotel dati boter, nego kupil mi je raji nove."
„No tedaj, otrok moj! Rad bi imel eno obleko uboge Lucile, priprosto in temno; potem jedno ruto, eno srajco, par nogavic in škornjic. S kratka: popolno opravo."
srbske vojske bojuje se danes pod osebnim po-veljništvom kraljevim pri Slivnici.
Belgrad, 19. novembra. Vreme je zel6 neugodno; pota so po dežji in snegu razdejana.
Belgrad, 19. novembra. Moravska divizija zasela je Pernik med Radomirjem in Breznikom.
K a 1 a f h t, 18. novembra. Srbi stojijo 11U ure od Vidina. V Vidinu je bojazen vedno večja. Beguni doliajejo vsako uro tj&.
Sofija, 19. novembra. Včeraj se je na boj pripravilo 25 000 Srbov s sedmemi baterijami, Bolgarov pa 15000 mož s štirimi baterijami. Ranjeni bolgarski in srbski vojaki prepeljavajo se v Sofijo Prostovoljci in redne čete dohajajo neprestano sim iz Rumelijo, kateri se po nekolikem odpočitkn odpošiljajo na bojišče. Danes se pričakuje velika bitka pri Dragomanu.
Sofija, 19. novembra. Danes so se večkratni napadi Srbov na Slivnico odbili. Jutri se pričakuje odločilna bitka.
Bukarešt, 20. novembra. Pripoveduje seda so se Bolgari včeraj pred srbskim napadom proti Vidinu nazaj umaknili.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V notranji politiki nastal je zdaj, ko so delegacije dovršile svoje delo, kratek odmor. Dne 25 t. m. snidejo se deželni zbori, kateri bodo delovali do Božiča. Večina deželnih zborov bavilft se bode s financijelnimi in gospodarskimi vprašanji-V Češki pričakuje se v deželnem zboru nekoliko političnega boja. čehi skušali bodo mirno obravnavati, a zastopniki „der schiirferen Tonart" bodo najbrže provocirali nekaj burnih prizorov.
Vojaške pokojnine bodo po državnih proračunih za prihodnje leto znašale 11 731 276 gld. in so višje memo tekočega leta za 75134 gld-Tej visoki svoti pa se ni čuditi, ako se pomislil da je vpokojenih brez častnikov, ki so v hišah za invalide in pa brez vojaških duhovnikov, avditor-jev, zdravnikov, računovodjev in vojaških uradni" kov, samo častnikov 7982, med temi 30 feldcajg* majstrov (proti 11 aktivnim), 163 feldmaršftl' lajtnantov (proti 58 aktivnim), 244 generalmajorjev (proti 108 aktivnim) in 556 polkovnikov (proti 259 aktivnim).
V ponedeljek podali so se po končani seji hrvatskega sabora članovi narodne stranke corpore k banu, da mu čestitajo na Najvišjem odlikovanji. Klubov predsednik Milekič imel je daljši nagovor, na katerega je odgovoril ban ter izražal veselje, da je narodna stranka njemu podeljeno odlikovanje z veseljem vzela v znanje, kar je porok za to, da bode vkupno delovanje v blagor domovine.
Jutri snide se ogerski državni zbor, v ponedeljek pa se prično uže meritorna obravnavanja:
Mlada deklica zavzeta pogleda svojega očeta-
„Našel sem včeraj prav ubogo ženo", nadaljuje Jean Renaud, „rad bi jo s tem obdaroval.
Blanche je bila v zadregi.
„Jaz ... bi ti raji dala nekoliko prihranjenega svojega denarja za ubogo ženo", dč obotavljaje se. »Dala bi ti toliko, da bi zadostovalo, da si žena kupi lepo opravo."
„Ne, ne, denarja ji nočem dati . . . .“
„Pa morda mojemu botru ne bo prav, veš? On ima reči Luciline tako v česti ..."
„Le mirna bodi, Blanche, Rouvenat se ne b° jezil nad tem; baš naopak, še vesel bo tega! Bod1 tega gotova!"
„No, hočem izpolniti željo, kohitro hoč0'5-Moram iti, da napravim zavitek."
„Da, stori to, otrok moj! Podvizaj se! HoČfl,n te tukaj-le počakati."
„Ali poznam jaz ubogo ženo?"
„Ne, ti je ne poznaš."
„Je-li iz Fremicourta ali iz Civrya?“
„Tega ti ne morem povedati."
„Tedaj je skrivnost?"
„Da, skrivnost."
najprej pa se bode obravnavalo o postavnem načrtu gledd spremembe zakona o kraljevskih notarjih. Ob jednem prične tudi finančni odsek ba-viti se s proračunom za prihodnje leto.
Tuje dežele.
Francoskemu ministerstvu Brissonovemu se je boriti uže z velikimi težavami pri vladanji z novoizvoljeno zbornico, in zdaj se uže razpravlja v Parizu vprašauje, se bode li takoj vsled napada radikalcev vrglo to ministerstvo ali še le P« izvolitvi ljudovladnega predsednika. Odločilo bode o tem najbrže nekaj glasov desnice.
Angleški parlament je razpuščen in novi Bklican je v 12. dan januvarija pr. 1. Zdaj pričnO se po vsej Angleški volitve za parlament ter bodo obračale nšse pozornost vlade in naroda; zdaj se SaliBbury ne bode mogel več v toliki meri baviti z balkanskimi zadevami.
Iz Belgrada se poroča, da je srbski vojni minister zaukazal, da poročevalci z bojišča smejo poročila svojim listom pošiljati le tedaj, če so jih pregledala oblastva. Kdor druga poročila skuša pismeno ali telegrafsko odpošiljati, postavi se pred vojaško sodišče. Slednja srbska vojska s Turčijo je pokazala, da je bila Turčija po časopisih poučena o gibanji in delovanji srbske vojne.
Danes imamo dve važni poročili o Turčiji srbsko - bolgarski vojski. Jeduo poročilo pravi, da je bolgarski knez sultanu poročil, da se °u in njegov narod podvržejo sultanu ter da bolgarske čete zapustijo Rumelijo. Drugo poročilo pa Prihaja iz Londona ter pravi, da se med Srbijo ln Turčijo sklene pogodba, po kateri bode kralj Milan, osvojivši si Sofijo, sklepal s Turčijo mir, ,le s knezom Aleksandrom. Koliko je na tej drugi v®sti resnice, se ne more natanko določiti, gotovo Pa je, da kralj Milan, če tudi zmagovalec Bolga-r°v, ne bode kar tako samooblastno razpolagal z bolgarskim ozemljem, — govorile bodo pri tem Pač važno besedo evropske vlasti. — V »Pol. Corr.# Pa se poroča iz Carigrada, da Turčija ostane naproti srbsko-bolgarski vojski toliko časa nevtralna,
dokler se ne bodo oškodovale njene pravice in koristi.
V	grški zbornici izjavil je Delyannis, da so razmere s Turčijo prijateljske. Zbornica sprejela je postavni načrt, naj se odtegne neka svota od Uradniških plač. Ministerski predsednik Delyannis je naročil Rhangabčju v Sofiji, naj izreče Kara-velovu nasproti resno besedo zaradi neopravičenih napadov na helenske podanike in zaradi oneče-Sčenja podob grških veličanstev po bolgarskih podanikih.
Dopisi.
Iz Trsta, 19. novembra. Poročali smo uže, da so se volitve v mestni zbor, katere bi se bile
„Potem nočem dalje povpraševati", nasmeje 86 ljubko deklica.
»In glavnik bi tudi lehko dela v zavitek in “ekoliko bucik. Si li slišala?"
»Ti mi vzbujaš radovednost zmirom bolj in
bo'j A, če ima biti skrivnost. . . Počakaj me;
htnalu bom zopet tii!"
Lehko kakor ptica zleti Blanche v hišo in v ‘stini kmalu pride z rečmi, katere je povila bila v Prtič.
»Ali si zadovoljen?" povpraša očeta.
»Da.«
»Ali prideš k zajutreku?«
»Ne; dokler je Rouvenat z d6ma, jedel bom
V	svoji izbi. Hočem si kmalu priti po zajutrek, da nesem v svojo izbo; ne?«
»Dobro! Hočem ti izbrati najboljše grižljaje."
»Da me tako razvadiš; ka-li?"
»To stvar le meni pripusti?" odgovori Jelica, ogrlivši ga.
Jean Renaud so vrne v ovčarsko kočo ter r ahlo potrka na vrata Lucilina. Ta odpre.
»Uže ste vstali?« povpraša starček. »Dober
imele pričeti vršiti uže v 30. dan t. m., zopet odložile za nedoločen čas. »Edinost« piše o tej zadevi : »Kakor znano, vložili so mnogi takozvani podružniki (consorti), ki so dosedaj pač volili v državni zbor, pa še nikoli za deželni, oziroma mestni zbor, svoj protest proti temu, da se jim odteguje tako važna volilna pravica; ta protest je zavrgel mestni odbor, na kar so dotični pritožniki vložili tožbe proti mestnemu zboru pri državnem sodišču, in kakor znano, odločilo je to sodišče, da nevpisanje podružnikov med volilce za deželni, oziroma mestni zbor, pomenja žaljenje ustavnih pravic omenjenih pritožnikov.
Vsled te razsodbe bi bilo čisto naravno, da bi mestno starešinstvo ukazalo samo ob sebi vpi-sanje reklamantov med volilce. Ali tega trdovratni Lahoni niso hoteli in niti ko je na to deželna vlada ukazala, da morajo biti vpisani še pred volitvami v imenike volilcev, ni se hotelo pokoriti mestno starešinstvo, ampak je vložilo pri namestništvu neko obrambo, v kateri dokazuje, da nobena kesneja državna postava ne more ovreči mestnega statuta od 1. 1850, po katerem imajo volilno pravico za mestne volitve le oni, kateri so kot meščani sprejeti za meščane, vsi drugi davkoplačevalci pa so izključeni; pa ako bi tudi temu tako ne bilo, vsejedno ne bi bilo prav, ako bi podružniki (consorti) uže zdaj za te volitve volili, ampak vpisali naj bi se še le čez tri leta, ko bodo zopet mestne volitve, ker je še več drugih takih podružnikov, ki tudi imajo pravico reklamacije itd.
Na take piškave dokaze je mestno starešinstvo vpiralo svojo obrambo in prosilo ob enem namestništvo, ako ono samo noče rešiti v zmislu starešinstvenega menenja zadeve podružnikov, naj dotično obrambo predloži ministerstvu
Naravno je, da namestništvo meni nič, tebi nič ne prekliče pred nekaterimi dnevi danega ukaza, in zbog tega je predložilo vso stvar ministerstvu notranjih zadev. Ker pa se ne more znati dneva, kedaj ministerstvo reši obrambo, ali pred-stavljenje mestnega starešinstva, in se volitve naravno ne morejo vršiti, dokler niso rešene reklamacije, kajti še nikoli se ni zgodilo, da bi se bili volilni imeniki sklenili, prodno so rešene vse pritožbe ali reklamacije proti njih sestavljenju — zato je bilo uamestnišlvo čisto naravno primorano zopet, to je, uže drugi pot, odložiti volitev, in sicer na nedoločen čas.
Iz vsega tega je razvidno, da se volitve morda zavlečejo do novega leta, kajti 14 dni je vender treba, da se popravijo, tiskajo in objavijo konečno določeni volilni imeniki in najmanj dva ali tri tedne bode najbrže treba, dokler ministerstvo konečno reši to stvar. Prašanje je zdaj, kaj ministerstvo zdaj stori na takozvano »remonstracijo« mestnega starešinstva. Ni drugače misliti, nego da ukaže, da se vsi podružniki, kateri so reklamirali svojo volilno pravico, vpišejo v volilne imenike in
dan, dober dan! Tu sem nekaj prinesel, Lucila, nekaj za vas."
»Kaj tacega?"
»„Le pogledite!«
Lucila razveže prtič. V njem najde in spoznd svojo nekdanjo opravo. Njene oči se napolnijo s solzami in prične ihteti.
»Cel6 na to ste mislili?« klikne. »Pa kako ste li prišli do oprave?"
»Po Blanche-i. Rekel sem jej, da te reči dam ubogi ženski."
Lucila starčku seže v roko ter reče: »Hvala vam!“
»Zdaj se preoblečete."
»O, da, da; kako se tega veselim! To obleko mi je kupil bil moj oče v Vesoulu. Samo enkrat sem jo imela na sebi. To mantilo sem najrajše nosila Odela sem jo zmerom ob nedeljah, ko sem hodila v cerkev. In tu, tu je srajca, spodnja kiklja, nogavice, škornjice, celo robec! Blanche ni ničesar pozabila!" klikne Lucila z otročjim veseljem.
Jean Reuaud jo je poslušal, smehljajoč se in ganen. V časopisu zavit najde Lucila glavnik in nekaj bucik.	(Dalje prihodnjič.)
tako postanejo volilci uže za prvo bodočo volitev za deželni, oziroma mestni zbor.
Drugače ni pričakovati od nobene prave avstrijske oblasti, toliko manj pa od sedanjega mi-nisterstva."
Razne vesti.
— (Knezoškof dr. Janez Della Bona.)
O smrti knezoškofa dr. Janeza Della Bone v Trientu piše se sledeče: »Danes (17. t m.) zadel je knezoškofa v Trientu mrtvoud. Zdravnik, kojega so nemudoma poklicali, puščal mu je, na kar je prišel za nekoliko trenutkov k zavesti, katero je pa kmalu zopet zgubil. Popoludan ob štirih umrl je. Star je bil 71 let in ga je zadnja leta neka bolečina v nogi vedno trpinčila. Knozoškof Della_Bona porodil se je 18 novombra 1814 v Gorici in so ga leta 1838 v mašnika posvetili; dolgo časa bil je stolni prošt v Solnogradu, leta 1874 postal je tam namestni škof. Dne 16. junija 1879 imenoval ga je cesar na mesto umrlega knezoškofa {jeisa knezoškofora v Trientu; v konsistoriji bil je kon-firmiran 27. februvarija 1880 in 19. raarcija umeščen.
— (Maščevanje roparjev) Pred nekolike dnovi, tako pripoveduje »Capitale«, odpeljali so roparji bogatega kupca Robertuzzija iz mesteca Monte-pelose pri Potenzi ter so zahtevali zanj odkupnino 15000 lir, katera naj bi se za natanko popisanem drevesom shranila. Policija svetovala je, da naj se tjekaj zahtevana odkupnina dene; ob jednem je pa tudi vse potrebno ukrenila, da se odposlanca roparjev polasti, ko pride po denar. Ko se policisti ob določeni uri dotičnemu drevesu približajo, zipazijo moža, ki je stal na drevo naslonjen; prav v bližini pa vidijo v svoj strah, da je to le truplo odpeljanega kupca Roparji so namreč za priprave policije izvedeli ter Ro-bortuzzija umorili in na drevo naslonili.
— (Razsvitljava atlantiškega morja.) Amerikanci, kakor je znano, pečajo se vedno z velikanskimi načrti, pa je tudi resnično, da izvršujejo, velikanska dela. Tak velikansk načrt je razsvitljava atlantiškega morja z električno lučjo. Napraviti namreč hočejo razsvitljeuo pot čez morje od nove Fundlandije do irskega obrežja. V ta namen bi se deset ladij, vsaka 200 morskih milj od druge v ravni črti tako zakot-vilo, da bi se okolo kotke sukale. Te ladije bi se zvezalo z električnim kablom med sabo in 8 kopno zemljo in omogočile tudi brzojavna poročila.
Domače stvari.
— (Dar) Katehet nunske šole v Ljubljani, gospod Kržič, podaril je društvu katoliških rokodelskih pomočnikov 100 gold.
— (Gospod Josip Lavtižar,) župnik v Kokri, otide za nekaj mesecev v Regensburg, kjer se bodo izobraževal v godbi. Nadomeščeval ga bode ta čas gosp. Jakob Sušnik.
— (Nova žolezniška postaja) otvori se duč 25. t. m. na progi med ddlenjira Dravburgom in Pre-valji; za zdaj je postaja določena samo osebnemu prometu.
— (Porotniki.) Za bodoče porotno zasedanje izžrebani so naslednji gg. porotniki: Auer Jurij, hišni posestnik v Ljubljani; Babnik Josip, posestnik in krčmar v Ljubljani; Bolka Auton, posestnik v Stožci; Brenčič Ivan, posestnik na Vrhniki; BUrger Leopold, trgovoc v Ljubljani; Czerny Karol, hišni posestnik v Ljubljani; Faleschini Fran, zidarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Finžger Josip, gostilničar na Brozji; Gams Ivan, posestnik v Loki; Geltner Honrik, špecerijski trgovec v Ljubljani; Gestrin Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Grašek Jarnej, hišni posestnik in trgovec v Kamniku; Guzelj Ivan, posestnik v Loki; Gvajc Anton, tesarski mojster v Ljubljani; Janesch Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Jesenko Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Klinar Andrej, posestnik v Planini; Klopčič Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; Kreutzer Ivau, hišni posestnik v Ljubljani; Krisper Josip, hišni posostnik v Ljubljani; Kunavor Fran, hišni posostnik v Ljubljani; Kunaver Mihael, h’šui posestnik in krčmar v Dravljeh; Kunst Auton, črevljar v Ljubljani; Majhen Ivan, kmet na Brezji; Mayer Peter ml. hišni posestnik v Kranji;
Novak Anton, hiSni posestnik in krčmar v Štopani Vasi; Ojstrič Pran hišni posestnik v Ljubljani; Puppo Karol, trgovec v Ljubljani; Kasp Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Recher Viktor, hišni posestnik v Ljubljani; Rode Josip, hišni posostnik in krčmar v Kamo-niku; Samassa Albert, tovarnar v Ljubljani; Schuster Anton, trgovec v Ljubljani; Skaborne August, trgovec v Ljubljani; Slitscher Albin, trgovec v Ljubljani; Tomc Ivan, hišni posestnik v Ljubljani. — Namestniki: Bončar Egidij pek; Doler Gašpar, branjevec; Forjan Josip, ključar; Kopač Ivan, mesar; Plahutnik Jurij, kramar; Podgoršek Jarnej, hišni posestnik; Razingor Raimund, špediter; Simoeetti Ferdinand, hišni posostnik in zlatar; Strel Viljem, hišni posestnik; vsi iz Ljubljane.
— (Ndrodna čitalnica v Škofji Loki) priredi v svojih prostorih v nedeljo dne 22. novombra t. 1. veselico na korist po povodnji poškodovanih Gorenjcev. — Vspored: 1.) N&rodna: »Popotnik". — 2.) F. Vilhar: »Zakaj si se mi udala?“ samospov s spremljevanjem na glasoviru. — 3.) F. Mayer: „Tičica gozdna", čveterospev. — 4.) Župan. Izvirna šaloigra v dveh	delih. —	B.) Ples. — Začetek	točno ob 7 */*
uri. —	Vstopnina: udom 20	kr., neudom 40 kr., dru-
žinam 1 gld. Preplačila se hvaležno vsprejemajo
— (Slovensko gleddlišče.) Predvčeranjim bila je	slovenska	predstava v	deželnem	gledališču, katero je	bilo zaradi	včerajšnega	imendana	Nj. veličanstva
presvitle cesarice slovesno razsvitljeno. Predstavljali sta se dve veseli igri, in sicer Rosenova „V spanji" in Scribetova »Moja zvezda." Igri sami sta dobri; tudi njih slovenska prestava povsem zadostuje. Vender se nam dozdeva, da sta prekratki, da bi izpolnili jeden večer. Prva igra »V spanji" predstavljala se je prav dobro, ako ne vzamemo nekaterih pomanjkljivosti v kretanji pri posameznih igralcih v poštev. Pohvalno omenimo posebno gospici Zvonarjevo (Ema) in Vrtni ko v o (vdova Cvetnikova); tudi gospoda Slobodin (Artur) in Danilo (doktor Ramnik) bila sta popolnoma na svojem mestu. — Žal, da predstavljanja druge igre »Moja zvezda" ne moremo tako ugodno kritikovati. Ženski ulogi, kateri sta bili v rokah gospice Zvonarjeve (Hortenzija) in gospice Nigrinove (Agata), igrali sta se povsem prav dobro; glodč zadnje bi le toliko opazili, da je na nekaterih mestih morda le nekoliko pretiho govorila. Tudi z gospodom Slobodinom (De Pimpol) in g. Koceljem (Mortier) bili smo prav zadovoljni. Nikakor pa ne moremo tega reči o gospodu Danilu (Eduard d’ Ancenis), ki je pač zakrivil, da splošni utis te igre ni bil tak, kakeršnega bi lehko imela. Ne smemo sicer pri naših diletantih istega dovršenega igranja pričakovati, kakor pri izšolanih igralcih, a eno smemo po vsej pravici od njih zahtevati, da se namreč svoje uloge dobro na pamet nauče. V prihodnje pričakujemo od gospoda Danila, ki ima lepe talento za gledališčo, da tudi v tej zadevi svoje dolžnosti nasproti občinstvu stori. To sine ira et studio ! — Gledališče bilo je ta večer zopet slabo obiskano. Misli li slovensko občinstvo ljubljansko, posebno pa tukajšnja inteligenca, de se bode s slabim obiskovanjem gledišču na noge pomagalo t Dozdeva se nam pa, da so vse besede pri nekaterih takozvanih rodoljubih le bob v steno.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Carigrad, 19. novembra. Knez bolgarski, odgovarjajoč na sultanovo depešo gledd pomoči Bolgarom, brzojavil je: On in bolgarski narod se podajo sultanu, in bolgarske čete zapustijo Rume-lijo. Sultan, zadovoljen s tem, sklical je takoj ministerski svčt.
London, 19. novembra. Posebna izdava »London Gazette* objavlja kraljevo proklamacijo, s katero se parlament razpušča ter se novi parlament sklicuje v 12. dan januvarija.
London, 19. novembra. »Times" poročajo iz srbskega vira o podrobnostih srbsko-turške pogodbe, vsied katere sklene, ko si srbske čete osvojijo Sofijo, srbski kralj Milan mir s sultanom, ne pa s knezom Aleksandrom. Srbija dobi nekaj ozemlja, ker je Turčiji vse jedno, če se razkosa Bolgarija, rajši pa ima močno Srbijo nego mogočno Bolgarijo.
Telegrafično borzno poročilo
z ilnč 20. novembra.
giii.
Jeilnotui drž. dolg	v	bankovcih.............................82	'15
»	»	»	»	srebru...............................  82	65
Zlata renta.................................................108	90
5°/„ avstr, renta............................................ 99	85
Delnice nirodne banke...................................... 864'	—
Kreditne delnice........................................... 284	70
London 10 lir sterling.......................................126-65
20 frankovec.................................................10-	—
Cekini c. kr.................................................. 6.98
100 drž. mark............................................... 61	75
Uradni j^lannili
7. dne 20. novembra.
Dražbe: V Ljubljani premičnine K. Mallyja (393 gld. 81 kr.) dnč 1. decembra (1. rok); — posestvo Mart. Finca z Klanca (1212 gld.) dnč 28. novembra (1. rok). — V Metliki zemljišče Jan. Starasiniča iz ICrasinca (36.30 gld.) dnč 19. decembra (1. rok)- — zemljišče Iv. Vukšiniča iz Božakova dnč 19. decembra (1. rok); zemljišče Matije Derganca iz Krvavčjega Vrha (1901 gld.) dnč 19. decembra (1. rok); zemljišče Matije Klemenčiča iz Sel dnč 18. decembra (1. rok). — V Litiji posestva Fr. Simončiča in dedičev iz Gradca (4644 gld.) dnč 1. decembra (1. rok). — Na Vrhniki zemljišče Martina Keržmanca iz Ohonice (1975 gld.) dnč 11. decembra (1. rok).
Umrli so:
V civilni bčlnici:
Dnč 19. novembra. ErigelbertStocklecker,gimnastik, 21 1., vročnica. — Bernard Zupančič, delavec, 51 1., plučnica.
Srečke
z dnč 18. n'ovembra. Brno: 90	10	43	85
33
Meteorologično poročilo.
I Štanjo Cns	baro-
opazovanja j motni ; v ram
Tempe-rti tura
I
Vetrovi j Nebo
Mo-
krina
7. zjutraj	j	736-57	•—0 4	svzh. sl.	j	obl. !	3-10
2. pop.	735 • 68	2 2	J s. sl.	!	megla	dež
9. zvečer	735 ■ 97	j	2-8	szpd. sl.	J	obl.	sneg
Nove nasoljene slanike
lov 1885. 1., lepe, velike in debele, požteno robo, razpošilja blizu v lOfuntnih sodčekih po pošti (v sodčekih je blizu 40 slanikov) za 1 gld. 79 kr. franko proti povzetji: A. Jonas’ Witve. Grbslln a. d. Ostsee.
(172) 10-1
DfcT ajiiiiejžsi
bohinjski sir
(160) 9	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
Špecerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr, kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4	dni	odpovedbe . . .	3'/,	od	sto
»	8	»	»	...	3'/a	»	»
» 30	»	»	...	33/4	»	»
v Napoleondorih SOdnevna	odpoved ....	3	od	sto
3mesečna	»	....	3'A	»	»
6	»	»	. . . .	31/,	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 21/, proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsied specijalnega dogovora.	(69) 36—30
■V Trstu dnč 1. oktobra 1883.
Zahvala.
Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja o smrti našega nepozabljivega gospoda
Alojzija Kobler-ja
posestnika in župana v Litiji
kakor tudi >.a podeljene lepe vence in za obilno udeležitev pri sprevodu k večnemu pokoju izrekamo vsem, osebito prečastiti duhovščini, c. kr. uradnikom, občinskim odbornikom litijskim, tr-žanom, litijskemu pevskemu društvu za ginljive pesni ob pokopu in sploh vsem blagim spremljevalcem najtoplejšo zahvalo.
V Litiji dnč 19. novembra 1885.
(173)	Žalujoča rodbina.
Pri
lg.v.Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v Xjj-u/blja/n.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld, 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dlmitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah.
90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Florentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Mloilč, Razgovor ugodni naroda slovinsk.
1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., D. Theil sammt SchlUssel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: TomSil Ivan, Dragoljubei, 30 kr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 36 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnloa za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko 'olaf 'O.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. i ,itis. V m 85 kr.
Razlag J. R,, dr., Pesmarica, 60 kr., v ■. 80 I Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld.
70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih 5ol, vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski eni iti dm 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izahrane pjcsme, 1 gld. 80 k eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 8. gld Zapisnik hli deželnega glavnega mesta -ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Znldarilč J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra- 'i kih pri računih z novo mero in vago. 60 k jp
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovens* ’-® knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) 9 po 50 kr. Pravljice o:
Popelkl. Rudečl kapici in Obutem mačl (8° velike) po 26 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlol, Prltlikovo (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni uradnik J. Nagli«
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmavr A FeiL Ram bnrg v Ljubljani