Stev. 215.
V Ljubljani, sobota, 24. septembra 1921.
»•Itnlna piaCan« \f gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144'— 88 pol leta K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST
Uredništvo In upravništvo • Ko. pttarievi ulici štev. 6 — Telefon •redniitva Stev. 50 —- Telefon *= upravništva štev. 328 e=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K I2*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 V™.
Ssmoobsodba.
n i današnjega modernega sveta so tu ^•r°!)0dei a še n^cdar ni bilo na sve-Dp p°, terorizma, preganjanja in nasilnih
dh ^ Ulf m?* V na^b dneh. Na vseh kon-raU.m- ia - nas,-°pajo propovedniki mo-Jjgjs! ZlvMenje pa izkazuje čezdalje globo-in v' Pro^a<^ nemorale, zločini se množe
PovsiyiaVOS^eV^1. Se s^ave niih orgije. Vse-deli 50 s.e pojavili najradikalnejši evan-družb Soc’a^zma in vstajenja človeške zlate^ t ,Cfotn? čtovešto grabi po repu blato ' l 1 družba pa se pogreza v in kaos in gine v nedoglednost... *>red S| S° P°do-fcne razmere onim Večeni	’	Prec’no	se	ie	izvršilo	učlo-
človešU; j bc,žie§a. ki ie prišel, da reši • rod <-ln ,io odtrga od goljufive
povede tja od koder
ga
rod dq jmel^e sreče L g,
6 ' 'k- B°gU. Prišel je in si poiskal nbičev. Njim	‘
revnih
b?žK>, nje u»ožcev svet
;e razlagal besedo )e navdušil za dobro, potom „TCl zatirancev je prenovil vesoljni letij so ^	propasti. A tekom sto-
bodo- Vsta^ nov* preroki, pridigajoč svo-'larsifn SV	vesti, politično in gospo-
prto ’ SVooo’do, ki je pustila človeku od znani p v temno noč, svobodo brez pri-rajJf “oga in njegove avtoritete, ne ozi-
v®di*°T Su ina večncve5iavne božje zapo-bod ’ • <or hudournik se je širilo svo-pr I°mi®e^sty° iz Italije, Francije, Anglije Das v° . em^ie v ostali evropski svet. Pri 8e zanje stoprv svoje prve sadove in hoče še večjega razmaha.
Pczna še vsaj približno kulturno-ai razvoj Evrope zadnjih dveh sto-
lisk moral priznati, da sta bila kato-^ , av Cerkev in Kristusov nauk potisnjena ozadje, da je po vseh državah go-i»a ^valo svobodomiselstvo: Tu popolno-In vttječ’.tan} man>< Pov£od pa odločilno. Vedaiie bi^° človeštvo oct toli propo-kom zadnji j’6 brez vere v ®°ža baš te-Usmiljeno v eb Poletij tepeno tako nesita ln Porazno, da ga podobnega (Unes jne. P°mni človeška zgodovina. A svoje 70Seglo svobodnjaštvo vrhunec človek raJne doslednosti: Človek reži nad Vešlf^ j' *akor pes na kost. Stavba člo-
laj
družbe
f grehe
pes
se maje v temeljih. Vsi de-0dgov^“e' a nihče ne mara prevzemati tih svoh1 ri^' naiboli izkušenih recep-^Saniz	mise^st:Va vbrizgavajo bolnemu
^eŠtva	zdravilni serum, a truplo člo-
Za krat^!!*,e-napre’ *n ProPada. Morda se m°čna ,b‘Pec Pojavi v obupanih dušah očara«-	nato Pa	nastoPi bridko raz-
i°nske ,C’	,Žloda in	grize in žene mili-
ta armade v obup do norosti.,, sa je K i° dolgo še? — Svobodomiselstvo Sožja razpaslo do gospodstva sveta, dalo i^rev\dnost je pripustila, da je vla-P°vsorf ?veštv° nemoteno dvoje stoletij ' °dpTto ^ ^rez b*stvenih ovir. Imelo je pasio j°!ie svobodnega razmaha. Raz-Hlogio j ,ev.^.° skrajnega vrha, ki ga je danes floseči iz svoje notranje moči. A ^°Poln' ° d0sežl0 zenit, propada v svoji evnir1 0nern1 °*sti, kot gnije goba-de-vznikla tekom ene noči. Da! Svo-itjx0sn T.o.se je razbilo samo ob svoji ne-Ha svet jin Se obso,dil°- To, kar se godi
!Sv oL	'
so še samo obupni sunki Že ®šenca-samomorilca, ki je izgubil °Plpf=' ' °končine pa mu avtomatično • ja>° Po zraku.
Žlovešt SCda’ 'e Prišel čas, ko se bo ozrlo »yo tz brezdanierfa brezdnn nrnli
Po lu'či R^ledal° se bo polagoma in seglo asi. La'lJltr-° ’e Pada!l°i dvigalo se bo po-Pot ’ A ie šlo navzdol, na goro je strma **t'o ie jasen in lep: Naše odrešenje, V ^iemm?-V-eseli trpinov, ki iščejo tolažbe ste . 1 ie dejal: »Pridite k meni vsi, ki v e š t ezeni!« In obteženo je danes č 1 o -Nje^ °- Zato mora človeštvo k kesedoi~v ^riiateli. pojdi in reci z nami to — ^Več velja kot amerikanski dolar!
In*aiid,ki zakon. ~
strs^J1 Belgrad, 23. sept. (ZNU.) Mini-Zakona cj^^erenca za pretres invalidskega Socialn’	izdelalo ministrstvo za
k°nfer° p.obtiko, je začelo svoje delo. Na ^zaciip”01 S? zastopane invalidske orga-ti je j ln zainteresirana ministrstva. Upa-^dskimj SC bo .dosegel sporazum med inva-&°cialnn orža”izacijami in ministrstvom za ski	?' i 0 da. se bo ta zakon-
Predlofii Zf zacetkom prihodnjega meseca iozil vladi xn potem parlamentu.
Pribičeufč mora odstopiti!
Zahteve radikalcev iz Voivodine. — Protčeev vpliv
raste.
Veliki Bečkerek, 24. septembra. (Izv.) Tukajšnji organ radikalne stranke piše, da je večina vojvodinskih radikalcev popolnoma nezadovoljna z zvezo radikalcev z demokrati in odbrava blagotvorno akcijo Stojana Protiča. Našteva vzroke, ki so privedli vojvodinske radikalce do tega stališča in iskreno pozdravlja nastop Stojana Protiča.
Belgrad, 24. septembra. (Izv.) V resoluciji, ki so jo sklenili radikalci v Novem Sadu, se zahteva, da mora radikalni klub, brezpogojno zahtevati demisijo Svetozara Pribičeviča. To svojo zahtevo utemeljujejo z izredno slabimi razmerami v Vojvodini, ki jih je po njihovem mnenju zakrivila nesposobnost nekaterih ministrov — predvsem Pribičeviča —, ki so favorizirali ne glede na krajevne razmere in potrebe svoje pristaše. Zahtevajo, da Pribičevič tekom 15 dni poda svojo demisijo. V slučaju, da bi te njihove zahteve radikalni klub ne podpiral, bodo ustanovili lastni klub radikalnih poslancev iz Vojvodine.
Belgrad, 24. septembra. (Izv.) V radikalnem klubu vlada vedno večje razburje-
nje, nezadovoljstvo in neodločnost. Ulti-matum vojvodinskih radikalcev je še bolj zmedel radikalne vrste in neodločnost je dosegla vrhunec. Posamezni člani radikalnega kluba dajejo javno duška svoji nezadovoljnosti in se odkrito izražajo za Stojana Protiča, katerega akcija stalno pridobiva na pristaših. To vedenje deluje na demokratske kroge naravnost uničujoče. Demokrati bodo ponovno zahtevali od Pa-šiča, da se končno jasno izrazi glede Pro-tičeve akcije in bodo zahtevali, da mora radikalni klub podati izjavo, da so vse vesti o spremembi kurza neutemeljene.
Belgrad, 24. septembra. (Izv.) Kakor Vam je Vaš poročevalec že javil, je vest o Pašičevem odhodu zelo preplašila demokratske kroge. Na drugi strani pa so se hoteli okoristiti in so poskušali, da Pašič — oziroma ministrski svet — določi za svo-rega zastopnika za časa odsotnosti Svetozarja Pribičeviča. Ker je ta njihova namera naletela pri radikalcih na odločen odpor, so odstopili od te kandidature. Pašiča bo zastopal minister Marko Trifkovič.
talila se sperazmtes z Jngoslaoila radi HEbaniJe Vpliv angleških kapitalistov.
LDU Zagreb, 23. sept. (ZNU.) »Večer« poroča iz Belgrada, da se smatra, da se bo g. Manzoni na sestanku z ministrskim predsednikom Pašičem dotaknil tudi vprašani sestanka g. Pašiča z it. ministrom za zunanje stvari Della Torretto, ker se v Ri-
mu o tem sestanku govori odkrito. Italija ima potrebo, da se o albanskem vprašanju sporazume z Jugoslavijo, ker je v zadnjem času naletela na Angleškem na odpor, ker so veliki angleški kapitalisti interesirani na albanskem vprašanju.
Kraifeoa bolezen poslabšana.
^bsoluftisfičn® želiš demokratov.
Belgrad, 24. septembra. (Izv.) Brzojavna vest iz Pariza, da se je zdravje kralja Aleksandra poslabšalo, je napravila v političnih krogih zelo neugoden utis. Splošno so pričakovali, da se kralj vrne že 25. t. m. in da bo s svojo navzočnostjo vplival na pomiritev razburjenih duhov. V parla-
mentarnih krogih se govori, da bodo od-goditev kraljevega prihoda izrabili demokrati v to, da se ne skliče narodna skupščina. Lansirajo se vesti, da se sestane narodna skupščina šele 20. oktobra, med tem pa naj delujejo posamezne sekcije in zakonodajni odbor.
ftralgeoa bolezen izbolšana.
Versailles, 23. septembra. Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se je precej iz-
boljšalo. Kralj ni še zapustil sobe, pač pa ni več v postelji.
Ilooa stanoosnlsfca naredba.
LDU Belgrad, 23. sept. (ZNU.) G. Kur-begovič, predsednik tretje sekcije zakonodajnega odbora in obenem poročevalec iste sekcije za stanovanjsko vprašanje je izdal poročilo o stanovanjskem vprašanju ki bo prišlo na pretres v eni prihodnjih sej. V tem poročilu je najvažnejše to, da se bosta obe stanovanjski uredbi (za Srbijo in Črno goro ter za nove kraje) spojili v eno in modificirali tako, da bo stanovanjsko vprašanje v vsej kraljevini urejeno po enem principu. Uredba bo precej iz-premenjena ter bo šla posebno na roko zakupnikom in najemnikom, in sicer kar se tiče stalnosti najemnikov, kakor tudi glede najemnin. Po tem poročilu gre tudi za to, da se tudi lastnikom novih zgradb ne da prevelik razmah v izkoriščanju zakupnikov in najemnikov, dočim se ozira tudi na pravice lastnikov v toliko, da se ne bi onemogočilo zidanje novih zgradb. Vrednost izprememb te uredbe je v tem, da se pri reguliranju pravic najemodajalcev ozira posebno na siromašne najemni-nike.
UNIČENA MAŽARSKA LETALA.
Budimpešta, 23. sept. »Magyar Hirlap« poroča iz Miškovca: Včeraj je prišel italijanski častnik z mažarskim častnikom k delavnicam mažarske aeroplanske prometne delniške družbe in odredil na ukaz entente uničenje treh letal. Povelje sp je izvršilo.
Medicinska fakulteta v Ljubljani — ostane.
Zagreb, 23, sept, Novinski urad poroča uradno: »Hrvat« od 23. t. m. je zopet objavil vest, da se baje namerava iz finančnih ozirov iz Zagreba v Belgrad preseliti gozdarska fakulteta, polovica zagrebške tehničke fakultete ter da se bo popolnoma odpravila celotna medicinska fakulteta v Ljubljani. Kakor smo pooblaščeni objaviti, prosvetni minister kategorično dementira te vesti kot popolnoma izmišljene.
Uradniški safeon.
LDU Belgrad, 23. sept, (ZNU.) V ministrstvu za konstituanto in izenačenje zakonov se je pospešilo delo za dovršitev uradniškega zakona. G. Petrovič, kasacij-ski sodnik, ki ga je vlada dodelila za dotič-no delo v zakonodajnem odboru, mora ves zakonski načrt dogotoviti še v tekočem mesecu, prve dni meseca oktobra pa se bo potem sklicala enketa uradniških udru-ženj. Ko bo ta enketa oddala svoje mnenje, bo vlada sklepala o tem zakonskem načrtu in ga predložila zakonodajnemu odboru.
BOJI V ASERBEJDŽANU.
London, 23. sept, (DunKU) Reuterjev urad doznava od strani, ki je v stiku z Aserbejdžanom, da so se med aserbejd-žanskimi boljševiki in ruskimi četami, ki stoje v Baku, vršili ljuti boji. Mrtvih in ranjenih je baje okoli 200,
Hirlie sooj dnevnik »NDtfi čnsM.
Od Erinrta do Gfirlitza.
Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha in nobena politična stranka v praksi ne izvaja do pičice svojega programa, kakor ga je bila svečana proglasila ob svoji ustanovitvi, prenovitvi ali drugi važni priliki. Življenje ja samovoljno in tisti, ki ga drže za roge, da bi ga vodili, so večinoma prisiljeni, da tekajo v smeri, kakor hoče ono. Kdor tega noče, ostane zadaj ali ob strani ali pa ga življenje enostavno zdrobi in pohodi. Življenja željni zato popuščajo od svoje smeri in se prilagodujejc korakom življenja.
Ta stara in vsakdanja modrost se nam vsiljuje, ko čitamo poročila o sklepih zadnjega strankinega zbora nemške socialne demokracije v Gorlitzu. Sedanjiki smo živeli v dobi, ko je tvorila socialna demokracija v političnem življenju narodov, najskrajnejšo levico — da ne upoštevamo anarhistov, ki so pa bili itak s socialno demokracijo v tesnem sorodstvu. Socialna demokracija, kolikor jo pomni sedanji rod, je izpovedovala erfurtski program, ki je proglašal neizprosno razredno stališče in poznal nasproti meščanski družbi edino-le boj do smrti. Nič kompromisov, nič sodelovanja ne v političnem ne v gospodarskem in celo'ne v družabnem življenju —- izob-čenci tukaj, izobčenci tani. Vsi se še spominjamo, kako so socialistični poslanci v Avstriji, Nemčiji in drugod odklanjali vsako vdeležbo ob poklonitvah vladarjem, s kakšno zagrizenostjo so socialisti zastopa-li načelo, da socialisti ne sinej-o vstopati v vlade meščanskih režimov. Kako goreče so si socialisti privoščali krščanske socialiste, češ da so samo priprega kapitali-stičnih strank in hlapci režimov, ker so odr klanjali razrednobojno stališče in naglašali solidarnost vseh delavnih stanov človeške družbe. In videz je v mnogem pogledu dajal prav socialistom in položaj krščansko organiziranega delavstva je bil večkrat skrajno mučen, tako da so v krščanskosocialnih vrstah vztrajali le kremeniti značaji, do dna prežeti s krščansko mislijo. —• Nič bolj ni prizanašala socialna demokracija nacionalističnim delavskim organizacijam, kjer so se pojavile.
A danes? Internacionalno načelo erfurtskega program je šlo že začetkom svetovne vojne rakom žvižgat; vse socialistične stranke so se pridružile vojnemu gibanju vladajočih narodov. Ko ie pa komunizem v Rusiji, ki so ga prvotno spremljale goreče želje celokupne socialne demokracije tako neusmiljeno diskreditiral radikalne teorije materialističnega socializma, so vodilne sile socialne demokracije celega sveta tem idejam pokazale hrbet in krenil v desno smer. Raje so žrtvovale edinost delavskih vrst in večje ali manjše dele svojih pristašev — nego življenje. Socialisti so povsodi šli v vlado z drugimi političnimi strankami in sklepali kompromise na vse strani. Proglasili so boj skrajnim socialističnim strujam in postali naj-gorečnejši preganjalci komunistov. Vse to so storili pod silo časa proti svojemu dotedanjemu programu, takorekoč nezakonito. Kako zelo pa so delali pri tem po mišljenju svojih pristašev, je pokazal strankin zbor nemške socialne demokracije v Gorlitzu. Tu je večina 290 glasov proti 67 glasovom odobrila vdeležbo socialne demokracije na vladi kapitalističnega režima v Prusiji in s tem sankcionirala ves preokret socialne demokracije na desno. Gorliški strankin zbor je zavrgel vsa ter rneljng. načela in tudi vsa predanja socialne demokracije, in to s cinizmom, ki ga je ta stranka drugače uporabljala proti njej nasprotnim načelom in predanjem. Socialistični govorniki v Gorlitzu so v svoji prilagodljivosti nasproti teku časa šli tako daleč, da so se norčeval iz socialističnih agitatorjev izza dvajsetih let. In vendar so ravno ti strastni agitatorji bili moč socialne demokracije, okrog njih se je zbirala zaslepljena delavska masa. (Mednje sta spadala pri nas n. pr, naša Kristana!) Nehvaležnost je torej tudi v socialni demokraciji plačilo sveta. Pa to le mimogrede.
Kar smo hoteli pribiti, je to: Socialna demokracija se je v Gorlitzah tudi progra-matično izprevrgla v navadno demokratično stranko, ki priznava sedanji družabni red in se mu v vsakem oziru prilagoduje. Od preje si je pridržala le protiverski kulturni program, k» jj ie itak bil vedno hrb-
tenica. Radovedni smo le, če ji bo večina delavstva tudi sedaj še verjela, da je ona edina poklicana zavetnica proletarskih koristi.
Zsiiružsi kongres o
Glavni Zadružni Savez (G. Z. S.) v Belgradu, ki je generalna zveza 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima 29. in 30. septembra v Ljubljani sejo upravnega odbora in drugo redno glavno skupščino. Zajedno z glavno skupščino se vrši tudi zadružni kongres, ki je to pot v Ljubljani, dočim je bil prvi v Belgradu, drugi v Zagrebu.
Dne 29. septembra ob 9. uri dopoldne je seja upravnega sveodbora G. Z. S., popoldne ob 3. uri pa se začne delo v sekcijah za pripravo resolucij za glavno skupščino odnosno za kongres.
Dne 30. sept. ob 10. uri dopoldne je potem glavna skupščina G. Z. S. in zadružni kongres v Akademskem domu poleg hotela Union. Po svršetku običajnega dnevnega reda glavne skupščine popoldne ob 3. uri se skupščina in kongres nadaljujeta in bo na popoldanskem zborovanju nekaj za zadružništvo zelo važnih predavanj: 1. Miloš Štibler, šef kabineta v ministrstvu za poljedelstvo, predava o pravnem in gospodarskem položaju pokrajin kot temelju prehodnih odredb za skupni enotni zadružni zakon.
2. Predsednik Glavnega Saveza srp-skih zemljoradničkih zadruga Mihajlo Av-rampvič predava o poljedelskem kreditu.
3. Tajnik Zadružne zveze v Ljubljani Anton Kralj predava o varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja.
4. Predavanje o kulturi je poverjeno trem gospodom: Mihajlu Avramoviču, Stje-panu Juriču in Janku Lesničarju.
Volitve cenilnih komisi] za napoued dohodnine.
Vodstvo SLS za Ljubljano je postavilo sledeče somišljenike za kandidate v te komisije:
Člani komisije:
Ivan Ogrin, stavbenik, Gruberjevo nabrežje štev. 8.
'"Jurij Moser, izvošček, Zeljarska ul. 4 Anton Medved, kletar, Frankopanska eešta 152.
Josip Zupančič, pia. ravnatelj, Galje-tica štev. 5.
Ivan Kraškovič, trgovec, Stari trg 22. Ivan Srebot, čevljar, Ravnikarjeva ftlica štev. 15.
Njih namestniki:
Ivan Šalamun, železničar v pok., Ulica na Grad 4.
Franc Pavlin, trg. sotrudnik, Poljanska cesta 10.
Franc Žan, mesar, Ambrožev trg 8.
Lovro Fleischman, nadrescipient fin. straže v pok., Cerkvena ulica 15.
Peter Bergant, knjigovodja, Gosposvetska cesta 12.
Ivan Kranjc, čevljar, Vodnikova ul. 4.
Volitve se vrše jutri pri davčni administraciji na Bregu štev. 6 od 7. zjutraj do
5.	popoldne. In sicer volijo črke A—K v I. nadstr., soba štev. 2; črke L—R v II. nadstr., soba štev. 3 in črke S—Ž v II. nadstr., soba štev. 5.
Volitev je osebna in ustna. Vsak volivec naj prinese s seboj davčni nalog ali kako drugo izkaznico, da se z njo lahko legitimira. Volivno pravico ima vsak davkoplačevalec.
Naše somišljenike pozivamo, da se polnoštevilno udeleže teh volitev.
PREPOVED ZVOZA V ZAKONODAJNEM ODBORU.
Belgrad, 23. sept. Danes dopoldne je bila seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se je generalna debata o poročilu prvega odseka glede izpremembe in popolnitve carinskih tarifov. Finančni minister dr, Kumanudi je pojasnil potrebo o izpre-membi izvozne carinske tarife in o tem, da se mora dati vladi poblastilo, da sme odrediti prepoved izvoza tudi brez sodelovanja finančnega odbora, Dr. Voja Velj-kovid je zastopal poročilo sekcije, da vlada more prepovedati izvoz v sporazumu s finančnim odborom. Finančni minister je v celoti zahteval, da se to sprejme, ker se s popuščanjem carine favorizira izvoz in se bo s tem popravila -mluta, V posameznih točkah se je vladni predlog v sekciji iz-premenil v tem smislu, da se prepoved izvoza vladi obteži in da se mora odlok o prepovedi izdati v sporazumu s finančnim odborom. Prepoved izvoza se je dosedaj odredila iz več razlogov, n. pr. ker so gotove pokrajine bile pasivne in se je s prepovedjo hotelo vplivati na cene, da bi te pokrajine prišle do cenejših živil, ali ker so izvoz izkoriščali špekulanti. Izvoz se je prepovedal tudi radi suše, kar ni bilo upravičeno in je treba pri tem postopati oprezno. Zato more biti sodelovanje finančnega odbora samo koristno. V istem smislu so govorili tudi poslanci Dulibič, Ljuba Jovanovič in Gjonovič. Poslanca Kurbe-govič in dr. Žerjav sta zastopala mnenje vlade. Z večino glasov je bilo v načelu sprejeto poročilo sekcije. Nato je odbor prešel na specialno debato. Stari naslov uredbe se je izpremenil tako-le: Zakon o izvozu in izvozni carinski tarifi. Ves zakon se je sprejel z malimi izpremembami. Seja se je zaključila ob 13.30.
AVTONOMIJA KARPATSKE RUSIJE.
Praga, 23. sept. Predsednik Masaryk je včeraj v Užhoredu po raznih pozdravnih nagovorih dejal med drugim: Kar se tiče avtonomije Karpatske Rusije, je to obveznost, katero nam nalagajo mirovne pogodbe in katere smo si mi naložili sami z ustavo. Mi bomo ostali mož beseda in politični voditelji raznih strank naj nas izdatno podpirajo. V mejah svojih ustavnih pravic bom storil vse, da bo Karpatska Rusija resnično svobodna. — Deputaciji madžarskega kulturnega društva je izjavil: Ni misliti, da bi Češkoslovaška republika zatirala katerikoli narod. Naša republika vrši svoje obveznosti, toda vpoštevamo tudi zgodovinske pogoje in nudimo vsakemu narodu svobodo kulturnega razvoja. Kdor stoji na tleh republike, je naš enakopravni in ljub sodržavljan.
posamezne osebe odredile vpoklic k vojaškemu službovanju, brez vsake podlage.
ffolitižni dogodki.
MOBILIZACIJA NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 22. sept, Madžarski dopisni urad je od kompetentne strani pooblaščen izjaviti, da so vse vesti o mobilizaciji, ki trdijo, da so madžarska vlada ali
-f Demokratski denuncijanti se pero! »Jutro« je priobčilo v obrambo ribniških JDSarskih denuncijantov cel uvodnik. Na zadnji strani pa priobčuje g. Slavko Plemelj članek, ki ga je treba malo korigirati. G. Plemelj trdi, da v ovadbi, radi katere je od vrhovnega poveljstva odšla preiskovalna komisija pod vodstvom podpolkovnika barona Klingspora, o dekanu Skubicu sploh ni bilo govora. G. Plemelj sam prizna, dasejevtemslučaju preiskava vršila proti Škulju. Radi preiskave proti Škulju je tudi g. Plemelj s komisijo prišel v Ribnico. Denuncijantom JDS v ribniški dolini — g. Plemelj ne taji, da bi bil to g. Merhar iz Dolenje vasi — se je posrečilo, da so Škuljevo zadevo spravili do vrhovnega armadnega poveljstva. Zato je umljivo, če v aktih, ki jih je g. Plemelj imel na razpolago, ni bilo imena dekana Skubica. — Ribniški JDSarji so pa pri ribniških vojaških oblasteh (major Weiss) dvakrat ovadili dekana Skubica. Ali g. Plemelj to ve, ali ne, je za stvar čisto vseeno. Prosili bi tudi g. Plemlja, naj nas ne ima za tako naivne, da bi si predstavljali, kako je on kot praporščak pri večerji pri notarju nalašč razporedil goste tako, da je slišal vse, kar so govorili podpolkovnik, major in drugi. Pri sodišču je bilo izrecno povedano od zaslišanih prič, da so se te reči o Škulju in Skubicu govorile p o večerji. To je ena stvar! Druga je ta: »Jutro« hoče zadevo spraviti na stranpota s tem, da pravi, da Skubic in Škulj nista bila srbofila. Saj tega tudi nihče razun jede-esarskih denunciantov trdil ni! Dejstvo je, da sta se Skubic in Škulj potegovala za svoje ljudstvo proti vojaški objestnosti. Vsled tega sta bila oba črno zapisana pri vojaških oblasteh, ki so pošiljali za njima svoje jedeesarske konfidente. In ti so nosili vojaški oblasti na nos, kako Škulj in Skubic odvračata ljudstvo od dajatev, in ju slikali kot srbofila. G. Plemelj sam je priznal v protokolu, da se mu je početje teh ljudi studilo. Tedaj, ko je pred sodiščem narekoval ta protokol, je imel g. Plemelj popolnoma prav. Za nas in za javnost so merodajne izpovedi pred sodiščem. Te pa — tudi Plemljeva — govore glasno in ogorčeno obcodbo nad JDSar-skimi denuncijanti. Če so slučajno priče, ki so med vojno skušale rešiti Škulja in Skubica, sami demokrati, je to le dokaz, da se še celo v JDS dobi poštenih ljudi, ki se jim gnusi divjanje lastnih strankarjev proti drugomislečim rojakom. To smo hoteli pribiti.
-f Vse za nove volitve! Včerajšnji »Narod« ponatiskuje iz sarajevskega »Jugoslovanskega Lista« tožbo nad sedanjimi nezdravimi razmerami v našem notranjem položaju in sklep, da nas morejo iz tega položaja izvesti le skorajšnje nove volitve. »Narod« se temu mnenju pridružuje. — V karlovškem »Ekonomistu« se je za nove volitve oglasil tudi znani Stepan Zagorac, ki je istotako mnenja, da nam morejo pomagati edino-le nove volitve.
-f- Masaryk o vojnem posojila. Predsednik Češkpslovaške republike Masaryk je te dni obiskal Bratislavo. Tu ga je izven programa med drugimi pozdravil v imenu
nemškega prebivalstva katoliški župnik Molnar, ki je predsedniku tolmačil n®*8'
Jel
mi
najbolj perečih ljudskih pritožb in ž®]]8'
Mori lomi ia nn	vlflstl	tildi	ŠC	VCuH
Med temi je navedel zlasti tudi še nerešeno vprašanje bivšega avstroogrs ga vojnega posojila. Predsednik Masary ^ je župniku Molnarju takoj odgovoril ■ iskrenem govoru, v katerem je re"®. , vojnem posojilu: »V začetku, ko sem biva izven domovine, mudeč se na brane skem, v Belgiji in Rusiji, sem bil proti P Čilu vojnih posojil, ker sem videl bla prelivanje krvi.Vrnivši se domov, sem prepričal, da so bili ubožci in vdove p siljeni podpisovati vojna posojila m sedaj prihajajo k meni vdove in uradnikov in iz vseh drugih krogov m žijo, da so morali dati zadnji vinar. Ko s to videl, sem si moral reči, da je Pla vojnega posojila v interesu naših las državljanov. Od takrat svetujem vsa.ke finančnemu ministru, da naj potrebe^ p° pisovateljev vojnega posojila najobs
0£
vpošteva. Prizadevam si resno m 0_ srčno, da se z vsemi državljani brez ra .
ke ravna popolnoma pravično.« —
zeli
si te besede predsednika Masaryka v k srcu tudi v krogih naših državnikovi , -j- Rumunska politika. Ministrski Pf sednik Avarescu je -razpravljal v skem svetu o političnem položaju in lzlflV£ da se ni dogodilo nič novega, kar bi upr ^ čilo izpremembo politike. Vlada bo tud ^ nadalje izvajala svoj program in se &o^ parlamentu zavzela za reformo upr&v® volilno pravico.	,
+ Ultimat Mažarski. LDU Pari*. ^ septembra. (Havas.) Poslaniška koPffljp ca je madžarskemu pooblaščencu noto, v kateri se Madžarska pozivlj®!
Rm-SLrr,	Lrall/om I, n™ I ci CM bi ?
Burško v kratkem izprazni, sicer -# ^ i prisiljeni uporabiti Pfl
sredstva.
zavezniki prisiljeni uporabiti Pr + Ameriške čete ostanejo v
LDU Pariz, 23. septembra. (HavaS'Vu^» ral Pershing je izjavil sotrudniku_»b je
me Libre«, da bo odpotoval v P zato, da bo pregledal ondotne ainerlftJt zasedbene čete, ne pa zato, da oi se n®
n^e'	-	h	r	*
-j- Socialdemokratični strankin * 0 -
Gčrlitzah. Te dni se vrši v Gorlitzah 8. f#,
kin zbor nemških večinskih soc. demo
tov. Duh, ki veje na njem, je odločno o
njen na desno. Vsi govori in resolucije ^
htevajo, da se soc. dem. ne sme
udeležbe na vladi ob strani drugih veU
strank, katerih program se kolikor }<Jt
približuje demokratičnim zahtevah s°e!
listov. Ost je obrn.ena v prvi vrsti n* „
vo: proti neodvisnim socialistom oz-r0*°.
komunistom, katerim očitajo izdajstvo *!
socialno-demokratičnim programom.
vdeležbo na vladi zahteva socialnoderJ
kratična stranica od sovdeleženih
jamstvo v teh-le smereh: da se brani **
publika, da se demokratizira UpraV*‘ se vodi zunana politika v zmislu SP** e med narodi in lojalne izpolnitve fldro ^ pogodbe v mejah možnosti in da se^ končno v notranji politiki obsežni davčila posest. — Krepko je podprl v litiko večinske socialne demokrat®. e|( Nemčiji češki delegat Nemec, ki ,e da velja sedaj vršiti politično in k°nLJj. tivno delo in končno obračunati s i0
zato
nisti. Priznal je, da je kapitalizem •. mogel zopet tako predrzno dvigniti *v,je_
glavo, ker so se delavske vrste raZce^L.
-j- Oorliški socialdemokratični kin zbor je z 290 proti 67 glasovom 8P
Skopali.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
»Nasprotno!« je odvrnil Tis, »toda Ura v zvoniku bije osem: Čas je, da za,u-
terkujeva.«
»No?«
»Mislim, da bi vam topel požirek ne
škodil, stric Jan,«
* Topla jed slabi želodec,« je zamrmral starec. »In poleg tega je šota tudi strašno draga.«
Med tem pa je postavil Tis lonec na mizo in dal stricu žlico v roko. Ta je po-brodil po loncu in pihal notri tako krepko, kot da se je bal, da bi se opekel. Čeprav se je zdelo, da je vdihaval soparo nad jedjo z velikim ugodjem in slastjo, vendarle ni bila jed videti preveč okusna, saj je obstojala le iz tople vode, v kateri so plavali kosi črnega kruha.
Že po prvi žlici, ki jo je starec nesel v usta, je vprašal svojega druga očitajoče: »Tis, Tis, ne morem razumeti, kako moreš tako ljubiti sol?«
»Toda le pet zrnc, stric Jan!«
»Toda kaj vidim tu? Mast? Mast? O, Bog, ali me hočeš na stare dni spraviti ob vse! Tis, Tis, to ni pravi«
»Po krivici se razburjate,« je odvrnil prvi, »včeraj je Cecilija v loncu grela krompir in je tudi stopila velik kos masla,«
»Velik kos masla?!«
»Saj bi lahko izumil lonec —«
»Ne, ne, prav je, da tega nisi storil!«
»Saj tudi nisem hotel; torej imamo vsled tega vendarle nekaj dobrega; sicer bi itak prišla mast ob nič.«
»Da, da, krivico sem ti storil, Tis! Priden fant si in če mi po smrti kaj preostane, te poplačam za tvojo skrbnost in naklon enost, bodi prepričan o tem!«
V tem trenotku je nekdo lahno potrkal na vrata. Čuti je bilo boječ, drhtav glas, ki je molil »oče naš«.
»Žena zidarja Jana,« je zamrmral Tis z nejevoljno in nestrpno kretnjo, »Še nik dar ni tu ničesar dobila in vseeno pride vsak dan sem. Kaj pomeni ta trdovratnost. Zdi se, da je podkupljena, le da bi me jezila.«
»Že spet?« je zaklical stric Jan, »dajati, vedno dajati in dajati. Vstani, Tis, m zapodi lenuha.«
Lahno so se odprla vrata in na prag je stopila uboga, izčrpana in izstradana ženica, vodeča za roko deklico, ki je trepetala od mraza. Nič ni govorila, temveč nadaljevala molitev.
Tis je vstal in nad ženo grobo zakričal: »Ven, veni Tu ne damo nič. Tako, kar tako v hišo, ha! Da bi kaj ukradli? Delat delat Ven, pravim, ven, brez odloga!«
Uboga ženica se je okrenila in že hotela zapustiti negostol.ubno hišo Toda, ali ker je bila prepočasna, ali pa iz zlobnosti jo je pahnil Tis z vso silo čez prag, deklico pa tako divje sunil v hrbet, da je mala padla v sneg in se spustila v jok. S plamenečimi očmi in svareča s prstom, je rekla mati: »To ti bo Bog poplačal, zlobnež!« Toda Tis se ni brigal za neno grožnjo, temveč je brezsrčno zaloputnil vrata za njo in se smehljaje vrnil k mizi. Oba moža sta še nekaj časa na vso moč zabavljala čez berače, prosjake in lisjake, nato pa
spet mirno nadaljevala svoj zajuterk. Stric je vprašal: »Kako ti tekne, Tis?«
»O, izvrstno, stric Jan! In Cecilija, ta nora žen:ka, pravi da je to pasja hrana!«
Iz njegovih oči se je dalo spoznati, da je izpregovoril namenoma ime Cecilija.
»Toda, Tis, ali nisi opazil, da brodi Cecilija vedno bolj na stranpota?« je pristavil starec, »postala je izbirčna, zapravljiva ..,«
»Če sem opazil, stric Jan! Le redko govorim tu o njej, ker je vaša 1 ubljenka. Ona sme početi, kar se ji zljubi, je maslo, nosi lepe obleke, brezskrbno sežiga šoto, razdaja denar in tako dalje. Smilite se mi, stric Jan, in kar strah me je, če pomislim, kako zlo vam lahko še prinese vaša dobrosrčnost. Meni pa se še bol, smili ta uboga Cecilija, ki je zašla na tako slaba pota.«
»Koliko masla je še preostalo od pro-šlega tedna, kar si ga pokupil?« je vprašal starec in se zamislil,
»Že pol funta ga je porabljenega,« se je glasil odgovor.
»Kaj, že toliko? Torej moram že spet pol srebrnega franka žrtvovati njeni zapravljivosti? O, Bog, o, Bog!«
»Jutri, da, stric Jan!«
Tis je s pritajeno naslado opazoval starca, kako je v obupu podprl glavo z rokami. Po obrazu mu je šinil neki posebni smeh in nadaljeval je:
»Da, verujte mi, ali pa ne, stric Jan, toda povem vam resnico. Mati Ann bo Cecilijo čisto pokvarila. Tam ji dajo i.ajslajše jestvine, ves dan gori pri njih. kot da hoče o hišo pokuriti, pri tem pa z * avljajo čez nas, da bi jo odvrnili od nas. Da je
L
Cecilija vedno z doma in da se nosi, k0< 0 bi vam rastli zlatniki iz dlani —- vf*a tega je kriva edinole vdova. Toda navski svetolizniki že vedo kaj delajo'4' ^ »Toda, Tis, mati Ann je revna! je umrl mož še pogreba ni mogla P^'t Ti pa govoriš o zapravljanju in troše®< Ne razumem te!«
»Glejte, stric Jan,« je odvrnil
igrano potrtostjo, »ne morem vam za®*1
id'
J«?
čati, že dolgo mi leži na srcu! Vrhu1 me sili k temu tudi ljubezen, ki jo napram svojemu dobrotniku...«	.	f
»Kaj pomenijo te mračne besede* me plašiš ..,«
»O, saj imam tudi vzrok, ubog* s
_ m
Jan! Le poslušajte me in povem vatfi
kaj, kar vas bo navdalo s strmenjem. Jj da, za božjo voljo, ostanite mirni in kajti če bi vas preveč potrlo, bi si tega mogel odpustiti vse svoje življenje.«
»No? No?«	(	^
»Vi veste, stric Jan, da ima mati A
sina?<<	-M*
»Da to je mali Bart, ta tatinski ki je pre e, ko tu še ni bilo ograje, v8j(f kradel jabolka. Stavim glavo,' da bo, postane starejši, prišel še na vislice.« u »Pa od tega je že dolgo. Zdaj P* ^
deček postal mladenič in snuje
stvari. ^
niso za las boljše. V nedeljah pa tednom — kadar se mu pač nudi pri*!
se poda v krčmo, pije cele steklenice U prepeva, pleše in se divje sme e in je v*j povsod, kjer pojo ono neumno pesem: * vi veselje!«	t
»To je sramota! In kaj pravi *** Ann?«
*Dalje.}
Stev. 215,
>Novf Cas*, dne 24. septembra 1021.
Stran X
1*1 predlog strankinega predsedstva, da ?Pe y danem slučaju v zvezi s stranka-'<i stoje na stališču republikanske »ta8’	v vlad°- Ta sklep je bil višek
rovanja. Gre pa pri tem v prvi vrsti sestavo nove vlade na Pruskem, ki naj jo tvorili socialnodemokratična in nem-* ljudska stranka. Le tej drugi pripada je ! ,znani velekapitalist Stinnes. O njem dr?	na zborovanju bivši socialistični
kancelar Miiller, da še dolgo ni T#l .. mec* nemškimi veleindustrijalci. ,t}nevna politika nemško socialno racijo, da dela kompromise tudi z
“ajrazvpitejšimi kapitalisti.
dnevni dogodki
Naročnikom »Naše Moči« sporo-
tam J iUUll« apuiu-
Jtot .' * s ,1 oktobrom izide »Naša Moč« Mc n i k’ Ker mora uprava »Naše Iat0« v, tiskarni vedno sproti plačevati, •tavl"*'p ^ mož°če naročnikom redno do-j. l«i, če pošiljajo tudi naročniki naroč-
<>k a?*?,*da mora včasih tudi
jj},	naročnik	trpeti	zaradi nered-
fthaiai8 T .n' pr‘ minuli mesec. List bo
te g., v prijetnejši in lažji obliki, dokler
strni, p ne navadijo na resnobnejše Irokovne članke.
Be]„rr. preganjanje delavstva v Belgradu. lBoraj lS a Policija je izdala naredbo, da lavke \siv<^°daialci svoje delavce in de-ske n.^lasevati na policiji in uvesti delavca ^i?i;',1Zlce' Socialistična delavska stran-
Protestnillshodled t6ga dn6 25‘ m' V6lik
Čajo; Sj^etošnia letina. Iz Belgrada poro-p°lsko inle s®tve in vpliv vremena na *ePtemb .	0	ie	v Pryi polovici meseca
Wi padal:-01*1. Yrcme je zmerno z mala na , avmami. Lepo vreme dobro vpli-ja. Prid °|Z?revanie koruze, sadja in grozdne kn 6 , koruze večinoma zaradi suše Vr«ttcU^ ]n’ Tobak je dober, kar je bilo sladu Za dozorevanje povoljno. Repa in
V ^ Yla pesa bosta dali dober pridelek. Trgat°^rfdih in sadnjakih se vrši trgatev. Novost' d°^ra ’n Pr^rdelck bo izvrstne
Prj ~~ Državna posredovalnica za delo.
podružnicah »Drž. posredov. za jL o 'f Ljubljani, Mariboru* Ptuju in Mur-Jl °boti je iskalo v preteklem tednu od 123 S-eptembra 1921. dela 195 moških in Pa •Z,ens.kih delavnih moči. Delodajalci so l^^kali 222 moških in 138 ženskih de-352 rr^ei. Posredovanj se je izvršilo
Swža?n1et1 ^ 1
jenuarja do 17. sep-eer 122nf j ^zkazuje 24.622 strank in si-®**Icev P °<^aia|lcev in 12.352 deloje-7fcnOSre^0Vanj sc ic izvršilo v tem njdarj} i * r~ pela iščejo: pisarn, moči, ^takarii °VlnariL krojači, šivilje, čevljarji, Siki k na^akarice, hot. sobarice, stroj-dninarji, dninarice, zidarji, W1nijk*>OTpočniki, prodajalke, vzgojiteljice,
V dei0 e sb’ežnice, vajenci, vajenke itd. — ^ftvnič spre;mejo: Elektromonterji, klju-
"rojači, šivilje, tesarji, zidarji, ^He, V.sn>ar)i, mizarji, štoparice za če-z8°)Leljice, služkinje, kuharice va-^Vaienke itd.
^°v lovski zakon. Ministrstvo za 2ak0n lUT Zu<^e ie ‘zdelalo načrt lovskega ki bo vel al za vso državo.
H i2^"j prava državnih monopolov je da-bodo jP ncvo emisijo meničnih golic, ki ^ehale za vso državo.
Kako se pojejo državne himne? dj a ,1 Urad poroča; Čule so se pritožbe, tOilj atera pevska društva povodom ra-ba t4 Veyanosti pojejo samo eno himno ter *n, izzivajo protest ostalih, katerih ni pela. Umetniški oddelek mini-a Prosvete je odločil, naj se opozo<rc ijjev®ka društva, naj pojejo dotlej, da llin^^ ae^initivna odločitev glede državne •tij^k 1 eno kitico od vseh treh himen, brvatske in siovendke, kakor je cajno, kadar se himne svirajo.
Uth Pr°K znajo. Madžarski grof Maj-v 1 bil rad dobil domovinsko pravico skeg°0slaviji — seveda ne iz jugoslovan-kotjst. Pblriotizma, ampak zaradi gmotnih k S- ?tvar je dobro izpeljal: Podpisal 'bža * ^u8°sl°vnnski banki milijon kron Uji La^3a posojila, nakar ga je občina Do-Ob^i ‘bpljac izvolila za častnega občana, ker j m možem se pa stvar ni obnesla, Pustjj6 oblast sedaj občinski zastop razita »3 Grof Majlath se oičvidno ni obrnil naslov.
Duhovniški naraščaj na češkosln-
ba £e-i‘ Kakor poročajo katoliški listi, je
V do S^°s^ova^kem opaziti velik preokret baraj- .aniem pomanjkanju duhovniškega 5b v ^ duhovska semenišča se ogla-sbijie ■^° ve^ mladih mož, a kromerižko blora-1 ie letos tako prenapolnjeno, da (oj0 Vse nove prosilce odklanjati Bla-
v odpadniške preizkušnje!
8estj.Tr Lmrl je v Hrv. Zagorju velepo-lelj ! Dragotin pl. Pisačič, osebni prija-bej le Starčeviča in mnogoletni posla-v hrvatskem saboru, ijj. .~T Ghupni klic ruskih mater. V Pragi lresl",OČ* mski list »Ogni« priobčuje pre-llud Prošnjo ruskih mater, naj dobri Je vzemo k sebi njihove otroke in jih
rešijo strašnega pogina. Zase, pravijo matere, ne zahtevamo ničesar, ker vemo, da za nas ni pomoči. Me se bomo sitile s pogledom na kosec kruha, ki ga bomo v duhu gledale v rokah naših otrok, nam bo toplo ob zavesti, da so naši otroci v topli sobi, bale se ne bomo ničesar, vedoč naše otroke na varnem. — Pred tremi meseci so dospeli iz Rusije prvi obupni klici, a Evropa in Amerika se še vedno samo posvetujeta, pod kakšnimi pogoji bi bili voljni pomagati umirajočim milijonom ruskega ljudstva. Ruska zima je na vratih in izključeno je pač, da bi kdo rešil mraza in gladu le enega ruskega otroka. Nad barbarstvom Evrope, ki brezbrižno gleda umiranje Rusije, se mora zgražati vsakdo, ki je še pošten.
— Zakon o odvetnikih in odvetniških kandidatih. V ministrstvu za pravosodje je izdelan zakonski načrt o odvetnikih in odvetniških kandidatih za vso kraljevino. Ta načrt se je predložil v oceno vsem sodiščem, vsem društvom sodnikov in odvetniškim zbornicam,
— Vojne doklade delavstva državnih monopolov, Belgrajske »Socialističke Rad-ničke Novine« poročajo, da je vprašanje vojnih dnevnic monopolskega delavstva rešeno in da se dnevnice izplačajo v štirih obrokih. Z izplačevanjem se začne v kratkem.
— Otežkočeno potovanje v inozemstvo in trgovske zbornice. Vse trgovske in obrtne zbornice so se obrnile na ministra za trgovino in industrijo, da bi se ukinila naredba vojnega ministra, s katero se prepoveduje izdajanje potnih listov za inozemstvo za vse one osebe, ki v tekočem in prošlem letu niso vstopile v vojsko. S tem je najbolj prizadet trgovski svet, ki mora radi svojih poslov potovati v inozemstvo. Smatra se, da bo vojni minister storil vse, da se trgovcem olajša potovanje v inozemstvo.
— Še pettisoč Wranglovcev dobimo.
Iz Belgrada poročajo, da je došla nova prošnja generala Wrangla, v kateri prosi, naj bi naša država dala zatočišče še 5000 možem njegove armade. Vlada ‘bo tej prošn i po vsej priliki ugodila; 3000 Wranglovcev bo zaposlilo prometno ministrstvo pri gradnji novih železnic.
£jubljanski dogodki.
lj Vabila k županski volitvi, ki jih pošilja magistrat, imajo naslednje besedilo: Izredna seja novoizvoljenega občinskega odbora, ki je bila na podlagi razpisov pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, z dne 11. avgusta 1921, št. 22.779, in z dne 10. sept. 1921, št. 26.321, sklicana za soboto, dne 17. sept. 1921, in se je morala radi odsotnosti treh občinskih odbornikov preložiti, vrši se v s t e d o , dne 28. septembra 1921, ob 5, popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Volitev župana. Občinski svetovalci se vabijo, da se te seje zanesljivo udeleže ter se opozarjajo na § 45. veljavnega občinskega volilnega reda, ki določa sledeče: »K tej volitvi, katero je izvršiti pod predsedstvom po letih najstarejšega občinskega odbornika, je proti dostavnici povabiti vse člane občinskega odbora z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano volitvijo odidejo, izgube svoj odborniški posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni ter da vrhutega na občinsko korist plačajo globo, katero sme občinski odbor naložiti do 500 kron. Zoper kazensko razsodbo ni dopuščena nobena pritožba.« Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. septembra 1921. Županov namestnik dr. Zarnik 1. r. — Stališče k temu smo zavzeli že včeraj. Ugotavljamo le, da te seje ne sklicuje najstarejši svetovalec, kakor je določeno v postavi, marveč magistralni uradnik. Konstatiramo dalje tudi to, da najstarejši občinski svetovalec g. ravnatelj J e g l i č ni bil od g. dr. Zarnika ne vprašan za svoje mnenje, ne informiran o odloku vlade, ne od kogarkoli pozvan, naj skliče sejo. To le ugotavljamo, da se ob obračunu ne pozabi! Saj računov bo veliko in veliko bodo znašali.
lj Žrtev človekoljubja. Po kratki in mučni bolezni je preminul včeraj v Spodnji Šiški v starosti 20 let načelnik telovadnega odseka »Orla« g. Ivan P 1 e v e 1 j, slušatelj tehnike v Ljubljani. Ob priliki reševanja imovine pogorel :ev v Klečah se je tako močno prehladil, da je bila kliub izredno krepkemu zdravju in telesni moči vsaka človeška pomoč izključena. Rajnik je bil vzor mladeniča. Priljubljen povsod in spoštovan od vsakogar brez razlike političnega prepričanja. Za rajnikom ne bodo žalovali ob prerani gomili le njegovi svojci in prijatelji, temveč vsak, kdor ga je poznal in imel priliko z njim občevati. Zlasti ga bodo pogrešali člani telovadnega odseka »Orel« v Spodnji Šiški, katerim je bil zvest in dober načelnik ter vedno najodkritosrč-nejši prijatelj, — Dragi Ivan, ločimo se sicer telesno, a Tvoj duh bo živel med nami in nas vspodbujal k delu za povzdigo krščanske misli, kateri si ostal zvest do zadnjega dihljaja. Čast Tvojemu soominu — na svidenje nad zvezdamil
lj Zanimiva pravda. G. Milan Plut je v »Domovini« 5. jan. 1920 napadel inž. Gustinčiča kot protidržavnega, Gustinčič je Pluta tožil. Plut je 9. marca 1920 dejal pri preiskovalnem sodniku, da je bil članek objavljen z njegovo vednostjo. Dne 9. okt.
1920 pa je rekel, da članka pred objavo ni bral. Dne 23. sept. 1921 je izjavil, da je prvič govoril resnico, drugič pa ne in da nastopi dokaz resnice. Ta se mu pa ni posrečil, Sodnik Potrato je dejal, da je Plutov zagovor »cigu-migu« in ga je obsodil na 800 K globe, ali na 40 dni zapora ter da mora razsodbo objaviti v »Domovini«.
lj Dr, Pipenbacher je imenovan ravnateljem realne gimnazije.
lj Predrzen rop. Na Jurčičevem trgu so vdrli neznani tatovi v trgovino Strniša in odnesli skoro celo zalogo čevljev ter jo popihali hitrih nog. Upamo, da jih bodo nosovi detektivov doleteli prej kot pete.
lj Ogenj. Včeraj dopoldne je pričelo reti na podstrešju Souvanove hiše. Hišni stanovalci so ga o pravem času z veliko težavo pogasili in omejili. Gasilci so prišli šele čez pol ure. Pripravljeni so bili a Turkovih hlapcev ni bilo doma, in ko so konji prišli, seveda že veliki) prepozno, so imeli svoje muhe. Gasilci bodo dobili seveda — nos. g. Turk pa lep prispevek za svoje konje.
lj Pri požaru v Sovanovi hiši je padla delavcu Josipu Plutu na glavo opeka in ga težko poškodovala. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
lj Krompir za mesto Ljubljana. Stranke se opozarajo, da se začasno ne sprejema nobenih naročil več za krompir, da za-more mestni magistrat odpraviti dosedanja velika naročila. O nadaljnem sprejemanju naročil se bo občinstvo pravočasno obvestilo. Cena krompirja je vsled velikih prevoznih stroškov 3.60 K kg.
lj Razne tatvine. Dne 17. septembra
1921 je bilo Ivanu Rubežnik iz Viča iz veže v hiši na Rimski cesti št. 16 ukradeno kolo znamke Goreč, vredno 3200 K. Kolo je črno pleskano, ima ravno balanco s črnimi celuloid-držali. Tatvine je sumljiv neki 18—20 let star mestno oblečen moški, ki se je odpeljal ž njim po Rimski cesti proti Valvazorjevem trgu, — Dne 8. t. m. popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Vida Svete v Pijavi gorici, okr. Ljubljana, in sledeče pokradeno: 1 srebrna amerik. težka žepna ura z vrezanim imenom »Vida Svete«, 3 srebrne verižice, 1 srebrna dolga ženska verižica, 2 poročna zlata prstana, 1 srebrni francoski frank za 5 frankov, 2 srebr. franka po 1 frank, 1 srebrni amer. dolar in 4 kom. po 25 cent, nadalje 1 hlače in 1 suknjič. Skupna škoda 6000'K. — Dne 11. septembra zvečer je bila ukradena v Zvezdi Jakobu Grmu srebrna žepna ura z verižico, vredna 2000 K. Ura je znamke »Adler« z enim pokrovom, ima pozlačene kazalce in je na eni strani nekoliko vsled padca udarjena. Verižica je srebrna z navadnimi členi in ima obesek Marije Terezije tolar. — Dne 12. sept. 1921 dopoldne je bila Luciji Jelčič, stan. v Viž-marjih 14, v Ljubljani na Vodnikovem trgu ukradena črna usnjata denarnica z vsoto 350 K, Tudi ni izključeno, da je Jelčič denarnico izgubila. — Dne 10. septembra ofc 9. uri je bila branjevki Mar, Kalan iz Stare Loke v Ljubljani na Vodnikovem trgu iz žepa ukradena rujava usnjata denarnica z vsoto od 3000 do 4000 K gotovine. V denarnici se je nahajal tudi prejemni listek od tvrdke Jos. Reich za moško obleko, glaseč se na ime Franc Doline iz Stare Loke. — Dne 17. septembra ob pol 10. uri je bila posestnici Petrini Žigon iz Z. Šiške na Vodnikovem trgu iz ročne torbe ukradena črna usnjata denarnica z vsebino približno 310 kron.
Jiaša društva.
d Bratom-Orlom! Umrl je načelnik šišenskega Orla, br. Plevclj Ivan. Pogreb bo jutri v nedel o 25. septembra iz Sp. Šiške, Maurerjeva ul št. 213. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Dravljah. Prosimo zlasti vse ljubljanske pa tudi okoliške odseke, da se pogreba kolikor mogoče največ udeleže, Zbirališče za brate v krojih pred ljudsko šolo v Sp. šiški. — Predsednik.
d Skupno zborovanje »Razora« se vrši — danes ob pol 19. uri v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Pridite gotovo vsi člani, da si damo smernici za novo delo. — Predsednik.
d Odborova seja »Razora« danes odpade, ker ni lokala. — Predsednik.
d Predsedstvo Ljudskega odra ima danes ob 18. uri v navadnih prostorih važno sejo. — Upravnik.
ZVEZA NARODOV, ženeva, 23. sept. Tretja komisija (razoroževanje) je odklonila z glasovi velesil proti glasovom nevtralnih držav predlog lorda Cecila, ki je zahteval, naj se na prvi junij 1922 skliče mednarodna konferenca za obravnavanje vprašanj zasebnega proizvajanja in trgovine z orožjem. Konferenca ie sklenila na predlog Italije, nat se ta
konferenca sestane v najkrajšem času na dan, ki ga bo določil svet zveze narodov. V razpravi te zadeve je došlo do ostrih spopadov med lordom Cecilom in zastopniki Anglije in Francije,
ČEŠKOSLOVAŠKA IN AVSTRIJA.
Dunaj, 22. septembra. >Politischs Korrespor.denz-' piše: Kakor je znano, je bilo pri sestanku v Hallstadtu sklenjeno, da se bodo razgovori, ki sta jih tamkaj začela češkoslovaški minister zunanjih poslov in avstrijski zvezni kancelar dr. Schober, nadaljevati na sestanku, ki naj se določi v roku meseca dni. Pogajanja a kraju in času tega sestanka so dovedla do tega, da se sestaneta imenovana državnika jutri dopoldne na češkoslovaški meji .
NOVA BAVARSKA VLADA.
Monakovo, 22. septembra. »Korres-pondenz HoffmamK javlja: Na sinočnji seji deželnega zbora je ministrski predsednik grof Lerchenfeld predložil listo novega ministrstva. Lista vsebuje nastopna imena: Ministrski predsednik, minister za' zunanje posle in pravosodni minister grof Lerchenfeld, notranji minister dr. Schwe« yer, minister za uk in bogočastje dr. Matt, finančni minister dr. Krausneck, poljedelski minister Wutzelhofer ,minister za trgovino, industrijo in obrt Hamm, minister za socialno upravo Oswald. Bavarska osrednja stranka nima v ministrstvu nobenega člana ter izstopi iz koalicije. Proti tej sestavi ministrstva ni bilo ugovora od strani deželnega zbora.
GRAŠKI VELIKI SEMENJ.
Gradec, 24. septembra. Ob navzočnosti zveznega predsednika dr. Hainisch«, več ministrov in podkanclerja dr. Breiskc-ga je bil danes v sejni dvorani deželnega zbora slovesfio otvorjen graški veliki semenj. Po nagovorih predsednika Einspin-nerja, župana Muchitscha in deželnega glavarja dr. Rintelena je povzel besedo zvezni predsednik dr. Hainisch in osvetljeval gospodarsko, etnično in politično važnost velikega semnja, ki dviga samozavest in kaže, da so Avstrijci delaven narod in da delati ne samo znajo, ampak tudi hočejo. Predsednik je dejal, da se more Avstrija le tedaj dvigniti, ako se njeno narodno gospodarstvo razvija. Govornik s« je zahvalil vsem, ki so si stekli zasluge za prireditev velikega semnja in je nato otvo-ril razstavo. Pri teh besedah je bilo S SchloBberga oddanih 11 topovskih strelov. Gostje so se nato v avtomobilih odpeljali na razstavišče.
Sospodavstvo.
— Za svilarsko industrijo. Ministrstvo
za trgovino in industrijo je odobrilo večji' kredit za pospeševanje svilarske industrije.
Unntarnji državni zajam kao šted-nja. Cenualna uprava Sindikata Novčanih zavoda kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naca za investicioni zajam 1921 nam pošilja: Blagostanje kako pojedinaca, tkko i čitavih naroda nije samo posljedica marljivosti i rada, nego ;oš više posljedica štednje. U radiše svega biše — u štediše još i više — veli i naša narodna riječ, a tako dcista i jest. Dobro je naime dok je čevjek zdrav, dok može d.a radi i ima prilike da zaradjuje, ali se če6to puta desi, da su prilike lanove, da uz najbol,u volju ne može da radi ni onaj, koji je željan rada, lii opet naidje bolest ili kakva druga nedača, koja čovjeku onemogučuje, da radi i privredjuje. I tada onaj, koji živi bez računa, to jest, da sve potroši kuliko za-J radi, pada u bijedu, koja zna često da dovede i do stranputica i dalekosežnih posljedica, Naprotiv onaj, koji štedi stavlja« juči na stranu za nepredvidjenu nevolju makar i najmanj! iznos, sakupit če s vremenom več ljepu svotu, pa ako i ne dodje U nevolju, uvijek če mu ova uštedjevina dobro doči.
Prije rata bio je smisao štednje i u našem narodu prilično uvriježen. Došao je inedjutim rat, a s njime i skupoča te razne poieškoče, pak se stalo da štedi sve manj e. A to ne valja. Unatoč tomu,, što je skupoča doista velika, baš danas je prilika za mnoge da štede, jer usl*,ed bezvri-jednosti novca kola on u velikim količinama, pak uz malo samoprijegora i uskrar te raznih ličnih uživanja, bez kojih se može da bude, može' svaki, da svakogj mjeseca stavi nešto na stranu, te se za čas skupi lijepa svota. Vrijednost njezina ako možda i nije danas bogzna kolika s vremenom, kad se prilike srede i vrijednost novca poraste, biti če znatno veča i re-prezentirati če kud i kamo veču kupovnu snagu.
Državni unutarnji investicioni zajam, koji se baš ovaj cijeli mjesec upisuje kod svih naših novčanih zavoda i banaka jest kao stvoren za štednju,
Prije svega u taj zajam uloženi novad sigu,rnije je nego da je i gdje drugdje ulo* žen, jer za njeg garantira država *a cijelitn svojim autoritetom i imanjem, Još je pose-
bice on' osiguran zalogom fnipotekom) svih objekaita u koje če sc taj zajam odnosno njegovi dijelovi utrošiti. Što je pak od svega najvažnije i što bi trebalo da bude poticajem za sve koji štede, da svoj novac dadu za upis ovog zajma, jest njegovo po-voljsio ukejračenje. Dok danas banke i ini novčani zavodi dajn na uštedjevine ka-mate od 4 do 5 pošto taka a često još i ;nanje< ovaj zajam kroz čiiavo vrijeme dok traje nosi poipimili sedam postotaka, i to čistih, bez ikakovih odbitaka, taksa i opo-rezovanja, So nc samo danas i mcmentano, nego i buduče. To su dakie takove prednosti, koje niti jedan drugi zavod niti iko drugins može štediocu da pruži. — Dodja li pak čer/jeku, do nevolje, pak je prinu-djen, da dio svoje uštedjevine utroši — i ,opet mu državni investicioni zajam pruža prednosti, k o jih drugdje nema. On može taj zajam založiti (lombardirati) tako da če
na nj dobiti % one svote, na koju založeni zajam glasi i na taj putem zaloga učinj^ni zajam plačat če samo do 6 % kamata, dok mu njegova obveznica državnog zajma nosi 7 °/'o kamata od cijele svote, na koju glasi, pak je s te strane na profitu.
Komugod je dakle stalo do racijonalne štednje, taj ne če ni čas časiti, da potpiše državni investicijoni zajam, jer pomažuc sebi, pomoči če i državi.
= Državno posojilo. Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo nam poroča: Svoje prihranke naloži vsakdo najbolje v državnem investicijskem posojiluj ker nosi 7 odstotkov. Pri nobenem denarnem zavodu se vloge ne obrestujejo tako visoko, temveč kvečjemu po 4 ali 4 in pol odstotka. Finančni minister je razpisal to državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev ali dveh milijard kron, da se s podpisanim denarjem izboljša naš promet, kar je tako ze-
lo potrebno. Naše železnice zelo slabo funkcionirajo; naše ceste niso ravno v najboljšem stanju in rečna plovba tudi ni na višku. Vsled teh hib zastaja naš promet vedno bolj in bolj, in posledice se vsak dan bolj občutijo. Manjka lokomotiv in vozov, manjka nam ladij. Blago zastaja, ker se ne more prevažati v kraj, kamor je namenjeno, in se kvari in leži, namembnik pa čaka na blago in ga ne more razpečati. To vse ustvarja vedno večjo draginjo, pod katero ječe vsi sloji prebivalstva. Ker pa država iz tekočih dohodkov ne more kriti stroškov za izboljšanje našega prometa, zato se obrača do prebivalstva s pozivom, naj podpiše državno investicijsko posojilo, ki je namenjeno izključno le za izboljšanje našega prometa. Ako se naša prometna sredstva izboljšajo, in s tem zagotavlja živahnejši in rednejši promet, potem bodo imeli od tega koristi vsi sloji naše države in prva
blagodejna posledica bo, da se bo nasa iuta. ki je ravno sedaj dosegla tako niz tečaj na inozemskih borzah, hitro opomof in dobila ono kupno silo, ki ji gre po nas naravnem bogastvu. Zato naj nihče ne mudi te ugodne prilike in naj svoje P hranke naloži edino le v 7 odstotnem žavnem investijskem posojilu, ker io® eni strani to prednost, da mu nalezeni pital nese najmanj 3 odstotke več kot god, na drugi strani pa s podpisovani posojila pomaga izboljšati naš promet tem tudi našo valuto in pripomore k stanju in konsolidaciji naše mlade drz Kdor namerava podpisati posojilo, naj podviza, ker ima le še par dni časa.
Odgovorni urednik Anton Marinček« Izdaja konzorcij »Novega ča*a«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v LjobB**^
Vplačana delniška glavn. K 30,000.000.
SLOVENSKA BANKA
Telefon štev. 567. Ček. račun 12.205.
vloge na Knjižice in v tekočem računu. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU DOMU14, bančne posle najkulantneje
—/nZ7CZy{ZZJCLZJCZZ7lZZJnZ7CZZ7£ZIJ£l'Z7£ZZ7tZZ7£IZ7£Z.Z7CZy£ZZ7£ZZ7/—7/—7/—7/—7/—7/—7/—
I7ZI^C:Z7£IZ7£II7ZI~7/r.-7Z:r7^--7/—7/—7/~
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	št.	21.
Podružnice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura\ BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. KapItaS in rezerve skupno z afiiijacljami čez K 50(000.C00--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vred" nostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knii&ce ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije P0^ najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterij®*
-7/—
Jugoslovanski kreditni zavod
Poštni ček. rač. St. 11.323.
Telefon Štev. 54.
Marijin trg štev. 8,
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po HranUne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Denarni promet v lanskem leius 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugt>s*°' vanski kredit L|ubMaIia*
Wolfova ulica Št.1<
4
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
12 10
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne poIožniCe' Izdaja Eeke, nakaznice in akreditive na vta tu- In Inozemska mesta. — Daje posojilo n* vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje In na blago, ležete v Javnih skladlsčltu Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. —v.
Zavod le neposredno pod driavnim nadzorstvo!*1
Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7°/0 drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*—
POZIV Nil VPIS.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis
7% drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 70 na leto ter se izplaču-i jejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in* to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku-
pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pti vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis sc bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po-
BEOGRflD, meseca julija 1921.
sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister tinanc Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega.
Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r.