Čudovita gora (N&rodaa pripoveiika; prelužil iz rusk. J. VolkoT.) Bila sta dva brata; jeden bogat & drugi sironiaSen. Bogati nij hotel srojemu bratn, živečenau ? Hajrečjej reHlmi, dati niiSesar niti mu kako drugače pomagati. Necega diie se odpravi siromaSec v gozd po drva. Ko si jih dovolj nabere, vrne se doiB6? — premišljajoč veliko reviSčiuo in uadlogo, ki tare njega ia njugovo družijiico. Ves zamiSljcn v globoke skrbi koraka vedno naprej, a slednjifi izgreS pniri pofc. Dolgo je krecal sem ter tji po gozdu, a yse zaman, — praveja pola Teudar ne Dajile. V srce gji zaboli, ko se spomni, da mu otroei dom& zmraujejo in od gladi hirajo, ker nemajo polBnea, da bi si peč zakurili, niti hleba, da bi si glad utiSili (atolažili.) T teta žalostnem položaji zaželi: o ko bi si jedeakrat samo toliko mogel pridobiti, da bi imel s svojo družinico za potrebo živeža in oljleke ! Gredči! zaniišljcn po gozdnem potu ugleda pred aebcj neobrasteno ^plešasto goro." Z0I6 so je razveseli, ker take nij še oikoli poprej videl. Zatorej po-Stoji nekoliko, da si jo ogleda. A kmalu zac'uje nekak Snm in rožljanje po gozdu. Prestrašen skofti na strau in se skrije za Sii-oko hrastovo drevo. Zdajci se mu prikaže in približa dvanajst velikanskih razbojnikov. Skomašec je bil od straba skoraj na pol nirtev, videl je baji nU smrt prcd seboj. Ko se pa ozre iu vhli, da gred<5 razbojniki naprej uiimo ujega, biio uiu je nekako laže pri srci, ter radovodno gleda za Djiiiii. Eazbojniki se vstopijo pred ptešasto goro in zakliCejo: ngora Šakana, gom Šakana, odpri se \u — in goni ae od-prk Ko so pa razbojniki otišli vanjo, zaprla se je zopet. >Je dolgo potem pridejo zopet nazaj ter neso poine treCe na tamah. Vstopijo se znoTega pred plešasto goro iu zakličejo: Egora Šakana, gom Sakana, zapri se!" in gora se tak6j zapre. Nij bilo ve5 sledii niti kjc so šli t goro niti kju so nazaj prišlL Vseli dvanajst je otHlo s poluimi Trečarai na pleeih, a za iijiiui je liitje fuduo zašumelo in zemlja j« votlo zabobneta. So so bili razbojaiki uM d&leu, etopi siromašec hcs. dreiesa kc kreae bližej, da vidi, kaj je vendar tam v sredi plešaste gore. Dospevši tja, zakliie: ngora Šakana, gora Šakana, odpri se!" iu gora se tak6j oilpre pred iijiin. 63 Zdaj stopi noter in ngteda veliko podzemeljsko votlino napolnjeno 8 srebroBi ia zlatom; a še dalje naprej vidi mnogo biserov, demantov in druzih. drazib. faamenoT. Siromak ves izuenadjen tacega prizora sam ne vd, aii bi si vzel nekoliko od velicega zaklada ali ne. Naposled si vendar napolni le\ie s Brebrom io zlatom; drazih dragocenosti se ne dotakne. Vrnivši se iz gore tbovUS zakliče: ngora Šakana, gora Šakana, zapri se!" in gora se je takdj zaprla. Kinalu je našel pravi pot ia se podal z \reselini sreom proti d<5mu. Zdaj je bilo siroinaku lehko, da je sebi, ženi in otrokom kmha in oUeke knpil, v bogajme dajal, tibožcem pomagal ter zadoroljno in srejno živel Ko mu pa Cez nekaj časa srebro in zlato puteče, poprosi svojega bogatega brata, da ma posodi m&ieo. Tamujo da, in siromak gre zopet k plešastej gcri tcr si prinese polno mžrico srebra in zlata; — a nij sc dotaknil drnzili dmgocenosti. Predoo gre tretjič po zakladov v pleSasto goro, poSIje Tnoviii po merico. Bogatin se je uže dalj &sa čutlil bratovemu premoženjn, a nij mogel zredeti, kako je tafco naglo obogatel; bil je pa tiidi zel6 r&do-vedea, kaj li raeri i njegovo merico. Hotel se jc o tem preprifati, zatorej prerleče iao y mcrici z raztopljeno smolo. Ko brat posojeno merico aazaj pošlje, pogleda bogatin naglo na dno m na svoje veliko veselje zapazi pri-Iepljeni cekm! Ccz aekaj iasn se poda k svojemn bratn iii mu reie: povej mi brate, kaj U Tcndir meriš z mojo merico ?a Brat mu odgovori: n2ito V Bogatin si pa na tihem misli: jaz už6 \em, da ti meriš in brauj^ cekine, zaiorej bom še malo počakal, da zopet pošljeS po mčrico. A lirat* ?iromaka nij bilo dolgo po jiitSrico in bogatiu je bil vedno bolj radovedejj, zatorpj gve zopefc k bratu ia uiu reče: ,.brate, povej mi^ kaj ai prejšnjekiati meril z mojo mžrico ?u Ko rau pa ta zopet odgovorit da je meril žito, pci-kaže mu bogalia zlat denar, katerega je našel na duu svoje merice, ter niu zagrozi: nako mi ne poreš rcsnice, ovadim te pri sodniji !u Brat ma zdy vse odkritosrLao pove o znauej pleSastej gori in velikih zakladib, ki so skriti v njej. Bogatin hitro vpreže konje in se popelje tja, namenhSi se popUMti Tse zaklade. ki leže ? gori. Ko pride tji, zakliCe: ngora Šakana, gora Ša-kana, odpri se!" iu gora se mu tak6j odprii. Šel je v podzemljsko votlino premiSljajoi!, kaj lii si vendar vzel od mnogobrojoih tn naknpiSeuih zakladof. Naposled si nabere dragih kamouov, kolikor jih je nesti mogel, Tfžč se hoče vrniti; a ker je bilo njegovo srec in vsa njegova misel le pri zakladih, — pozabil jo pravo zvanje in je zaklical: ,,gora Ša Vana, gora Ša Vana, odpri se!" Kcr je bil ta klie napažen, ostala je gora zaprta. Zel6 se prestraši ifl ne mcre se yeč spomniti pravega klica. Vsi nagrabljeui zakladi mu ne po-inagajo niL. Na yei?er se pa gora odpre iD vanjo stopi dvanajst razbojnikov, ki so se zel6 razveselili, ko ngledajo bogatina. nSi U tudi ti tukaj, brats f rečejo miu nMar misliS, da ne vemo, da si bU užž dvakrat tukaj ? Škodft le, da te uijsmo uže poprej dobili. A zdaj nam ne uideS več !" Bogatin pripoveduje, da nij bil on, nego njegov brat, ter prosi, da bi ga izpustili, ali vse njegove prošnje so bile zaman in ne reSijo ga pogube, —¦ razbojniki ga ubijč. Tako tudi zvija&a in nensmiljen Clovek ne najde pravega iismiljenja-NevoSljivec in aenasitljiv lakomuik je našel pogubo mesto bogastva!