(Vna jun je 7ai celo leto (od îi|>rii« (io uprilu) K. /-a poi lem lí. NurotMiiiia /a NriiK'.ijo, iiosno iii (ini^e C!vro|iíike lii'žave /,riaša ^Í-SO lí, za Ameriko 4-50 ií. List iit «ííiíisi se pliu'iijcji) Jiiiincj.
IMttnjske Novice i/liajajo vsiik řelrteU; ako í : je ta (inn pníziiik, dtiii iiOfirej. : :
Vs« (loiMsn, iiarořiiíiio íti o/nutiila siirdjfiiiiít tiskjirtia ,1. Krajtic iitisl.
Perocid.
Ni še ilolgo, kai' som dobil i/- BiiP^kc doiiistiico s sledeč« vsebino:
„ri'osîin iia/.iiiiiiite tiii, iijc se dobi l)cr(jci[i. Had bi ž njim tudi lotos ški-oi)il, kcrsc ini je lani dobro ohiiesci in jč cotiejSi kot. galica".
Ta dopisnica priin'ostcga kmetovalca dobi'o in jasno kaže, da je lani perocid tam, kjci' sc je pi'avilno i)i'i[>favi! in i'abil, pokazal dober uělnck.
To izskušnjo ima tudi iiodpisani sam v di'žavnih trtiiicali in ž njim več dobrih vinogi'adiiikov v novomeški okolici. Zakaj se je pa perocid nekaterim slabo obneselV Navedem nekaj vzrokov tega.
Perocid se izdeluje dvoje vrst»;, in sicer i i s L p e r o c i <1 (perocid st. I. ) in surov perocid (perocid št. IE.).
Mi smo na Kranjskem dobili najprvo perocid št. L, ki je tuočnejši kot št. 11.
Ampak tudi ta ni tako itioCan kot galica, zato ga je vzeti še enkrat toliko kot palice.
Do.sti neuspehov je [U'ištevati teiiui, kerso ljudje jemali perocida premalo,ker so sc ravnali po galici. Zlasti so tii slabo naleteli tisti, ki so rabili surov perocid.
Pri poskušnjah, ki jili jc lani izvedel podpisani, sc je pokazalo, da je treba za prvo š k rop [j (inje vzeti pci'oeiiia št. 1. vsaj ^ kg, za di'ugo in trcl j« ški-opljenje pa vsaj 3 kg lia vsakih 100 litrov vode.
Oi'nga napaka, ki so jo delali tisti, katerim se je [Kirocid slabo obncsel, je ta, da so gii napačno ali nezadostno raztojiili. Perocid se malo težje topi kot galica. Da so topljenje pospešili, so ga mnogi mencali ali stiskali kot so vajeni pri galici. Pri tem se je spi'ejel pci'ocid v kepe in se ni vež 1'aztopiL Take kepo so se kot neraz-topiic zavi'glo in poroeidova raztopina je bila potem preslabotna, da bi preprečila peronosporo (palež).
Mnogim nenspehom je bilo tudi krivo to, da se vinogradniki pii napravi pero-cidove škrojiilne zmesi niso posluževali i'eagenćnega ))apirja. Kdoi' ni vzel dovolj apna, temu jo seveda perocid, ki je ravno-lako kisel kot galica, trte naravnost opalil.
Odtod najbrže izhaja grozovito zabavljanje čez )K!i'ocid na Štajerskem.
Dalje je pri napravi perocidovo-apnene ški'opiliie zmesi tudi važno, da so ne vliva razto^djeno apno v pei'ocid, temveč n a ro bc, to je raztopino perocida v redek aption belež, pri čemei' je treba temeljito mešati.
ICdor je imel pri vpoiabi jierocida lansko loto neuspeh, je, če ni sploh s škropljenjem zakasnil, najbrže zakrivil pri napravi pei'ocidovo-apnene ški'o|iilne zmesi eno tu naštetih napak. Kdor je ilelal povsem pravilno, ta vsaj s iterocidom št, 1, }iri nas ni imei slabega uspeha.
(iotovo se bodo po vojni, ko bodo nastale redne lazmei'e, vse napake i)ri napravi perocida popravil*! iti lio {»otein poslal ])iav dobro in {:eno nadomc.stilo za modro galieo. —. Tistim, ki imajo §e staro zalogo perocida, svelnjeni, da ga vporabijo zlasti za driigo in ti'otjo škropljenje tit in pri tem viioštovajo pri prijiravijanju perocidovo-apnene škropilne zmesi slcdeio navodilo.
Navodilo, kako se pravilno pripravlja perocidovo-apneiia zmes za škropljenje trt
Ua pripravinu) 100 litrov take zmesi za prvo ški'opljenje tit, vzamemo 2 kg iiytog'H [»ei'oeidii (5t. 1,).
V	r>() iitrov čiste vode stresamo polagoma (po pesteh) med veduiin moSanjein perocidov [irašek. Ce se je sprejel v kepice, ti'eba je te i)oprej zdrobiti. Ko smo vos perocidov prah stresli v vodo. Še nekaj časa dobro mešamo in Če jo mogoči!, mešanje Še pozneje enkrat ponovittio. Tekom 12- ur sc perocidov prašek popolnoma raztopi, kai' je v tijem raztopnega.
V	drugi posodi, ki drži luijmanj 100 litrov, l azmešamo potem 2 kg čistega, mastnega, vgašenega apna brez peska v 20 litrov vode na redek apnen belež. Nato vlivamo polagouia, med vodnim mešanjem, porocidovo raztopino v apnen belež (ne narol>e!). Neraztopljene ostanke j)ei'o-cida pustimo v posodi, v kateri se je pei'ocid topil, zal.o sc periicidove raztopine (ik pred vHvanjeiti v ajjiion belež ne sme
več premešali. To velja zlasti takrat, kadar labimo snrov perocid (št. 2), ki vsebuje več nečistih pi'imosi, katere se ne raztopijo in padejo na dno.
Ko sjuo oboje poiuešali, dobimo 701 tekočino, kateri dolijemo Še 30 litrov Čiste vode iji dobimo tako 1001 perocidovo-apnene ški'opilno zmesi. Predno jo rabimo, se moramo prejiričati, ali ni več kisla. Ôo vanjo pomočimo košček belega feiioli-taleinovega patnrja, mora postati rdeČ. Če ne, tj'eha je še nekaj apna dodati. Če pripravljamo 1001 perocidove zmesi za drugo ali ti'ctje škropljctijo, postopamo enako, samo da vzamemo ii kg čistega perocida i ji ravnotoliko mastnega apna.
Surovega perocida je vzeti za prvo ški'opljenje íi kg, apna pa 2V4kgi za drugo in tretje škropljenje 4 kg, apna pa 3 kg za vsakih 100 litrov vode. Pripravljena pei'ocidovo-apnona zmes se drži dlje kot galično-aimena zmes.
Čist perocid (št. 1.) in surov perocid (št. 2.) prodaja tovai'iia Landau, KreidI, Heller Ot (Jo, Dunaj - Florisdorf, prvega po 90 K, druze:ga po (SOK lOOkg. Prvi vscl)uje 15%, drugi 357» ceritovih okisov, ki sc smatrajo za učinkujoči del pero(;ida.
B. Skalický.
Današnja vrednost konop elj.
Med rastline, ki so dosegle tekom sedanjo vojne silno visoko vrednost, spadajo tudi konoplje. Danes stane 100 kg konopnega pi'ediva 250 do 300 K. Najvišja cena, ki se plačuje za Čisto otrto predivo, znaša lui tudi do 380 K. To jo tako visoka cena, da nimamo ilanes noiionega jiridelka, ki bi se bolje izjilaČal, kajti pomisliti moramo, da se d;l na 1 oralu zemlje pridelati tudi 6 do 10 metr. stotov otrtega [jretliva ill da nam nese jiredivo, če ga računamo po 300 K metr. stot, celih 1 SOO do 3000 K na oralu. To so pa dohodki, ki so izredno visoki !
Danes pridelujemo pri nas le še malo konopelj, ker je cena v zadnjih lotili, do prod vojne, zmeraj bolj padala si)ričo konkurenco, ki so jo delale inozemske prediv-
natc rastline, ii. pr. manila-kono])ljc i. dr. Le sem in tja se je še ohranilo nekoliko tega pridelka. Danes je pa koiiopno predivo zopet di'agocon pridelek, po kateiem se Čimdalje bolj ]k)vprašuje in katerega se Čimdalje dražjo iilačuje.
Tisti naši gospodarji, ki so do zadnjega sejali konopljo, jih bodo gotovo tudi letos, ker vedo, da jih Čaka lep izkupiček. Prav gotovo se je tudi že eden in drug sosed odločil za ta pridelek in jo namenil kako njivo za letošnjo setev.
Kdor pa konopelj Se s}))oh ni sejal in ne pozna t<i kulture, ta jili letos tudi ne bo, ker mu manjka zato poti'ebnih pogojev in i)ridelovalniii sredstev, kajti taka setev se ne da v zadnjem trenotku nanovo vpeljati.
Na v.saU način bi bilo i)a dobro, Če bi s(; skušalo pridobiti gospodarje na Ljubljanskem llarju za to setev, ker je znano, da dajejo kono^dje izvrstne pridelke na barskih lleli.
Kar se tiČo sicer uspevanja konopelj, rasejo te rastline povsod dobro, kjer nam obiodita pšenica in tiirSčica. Glavna stvar jo i)ri konopljah, da jim pripravimo dobro vgnojena tla. Če jim gnojiuio s hlevskim gnojeni, ga je treba že jeseni podoi'ati, ker je spomladno gnojenje manj vredno.
Konoplje moramo sejati na plevela čisto njive, po deteljiščib, po soČivju in okopavinah. Par let ra.sejo lahko tudi zaporedoma na isti njivi. Če jim dobro gnojimo. Pri setvi je paziti na enakomerno posetev in da pride seuie v frišno zemljo, ker nam v tem slučaju ])rej in bolje izkali.
Ker so kono])lje zelo občutljive proti mrazu, jih sejemo Šole v drugi polovici meseca apiila in meseca maja, drugod tudi še do sredi junija. Ker jih je treba za predivo gosto sejati, potrebujemo na oralu poviirek 170 litrov ali SO kg semena.
Kdor bi hotel za prihodnje leto potrebno some doma pridelati, naj posejo nekaj konopnih rastlin med krompir, med bobovsko korenje ali med peso, tako na redko, da stoje rastline po veČ metrov narazen.
Kdor želi so drugih pojasnil, naj se obVne na deželni knll.urni urad v Ljubljani.
Kohrniaii.
UISTEK.
Skrivnost molitvene knjižice.
v vojski 1. 18()(3. je bil pmski častnik na Avstrijskem močno ranjen, pj'inesô ga v bolnišnico bližnjega mosta. Sestra, ki mu jo sti'i'gla, ga vpi'aŠa, kakšne vere jc? Pove jej, da jo katoličan in priztni ob enem, da že več let ni prejel sv. zaki'ainentov In tudi sedaj no Želi po njili in ne po duhovnu. Usmiljeiika in duhoven, ki so ga poklicali, si prizadevata, da bi ga prei)ričata, kako smrl.nonevarne so njegove rane in naj se j)ovrne k liogu. Toda vse zaman! Ou je in ostane mrzel in nedostopen, kal;or sjiloh vsak zastaran grešnik. —
Nekoč stopi zopet sestra k bolnikovi postelji. V j'oki ima niolil ven« knjižico ter reče: „Gospod stotnik! V naši bolnišnici .se oskrbuje med drugimi tudi ranjen vojak vašega jiolka. Naš gospod župnik s« mu dali to knjižico, v kateri so zapisano besede: Viktor IJ.. .lanezu M.., rešitelju mojega življenja, iz ljubezni in hvaležnosti.
Vojak pravi, da ,se pišete vi ravnotako, kakor ta Viktor lî,"
Stotnik vzame knjižico a tresočo roko, prečita omenjene iiesede, nato ])a reče ves ginjen : „Viktorii, so moj oče, ki so bili trgovec v nekem mestu ob lienu. L'red kacimi štiride.selimi leti so [lopotovali na Avstrijsko, pa ravno v tukajšnji okolici sta jih napadla dva tolovaja. Po istem potu pa pride k sreči neki tujec, ki je takoj postavil svoje lastiui življenje v nevarnost in tako reŠil očeta iz rok roparjev. Pa, kako so morali moj oče pi'ositi, da so izvedeli ime svojega rešitelja gotove smi'ti. Jmenoval se je Janez M,,. in jo bil delavei; v tem mestu. — (iotovo bi mi vedeli gospod župnik [lovedati, kje živi sedaj ta mož V-' Se,stia odgovori: „,Janez M... je do smrti jireskrbljcn v nekem zavodu tukajšnje župnije, 1'ostaral se jo že in moči so mu opešale. Takoj ga bodem dala poklicati," — Janez M .,. se kmalu jirlkaže v bolnišnici. \ predno ga [iripeljejo k bolniku, mu je tismiljenka povedala vse, kar se je zgodilo, — Stotnik in starček sta se pri-
srčno lazveselila, ko sta so s[ioznala, in si podala roke. — Po malem molku povzame stotnik besedo rekoČ: „I\loji stariši že [ločivajo mnogo let v hladni zemlji, ]\loj stařeji brat Pavel, ki jo prevzel trgovino po očetu, in jaz, sva popolnoma pozabila, koliko dobroto ste nam vi izkazali. Pri vsem tem pa, kako rad bi vam bil moj brat odkazal miren kotiček v svoji liiši za vašo staro dni, pa ni mogel niČ izvedeti o vas!''
Jhteč oiigovori datiez: „Hvala Vam gospod! Jaz pa vendar ne bi bil zapusl.il svoje domovine, ki jo tidikanj ljul)im. Tam počivajo tudi moja dobra mati, katerih grob oliiščeui skoro vsaki dan. Vaš oče so mi že in prav obilno ])Oplačali tisto malenkost;, kar sem jim storil dobrega. Hoteli so me sprííjeti v svojo službo, pa sem odklonil laskavo jionudbo in to vse zavoljo svoje iiiatero. Namesto tega pa so mi dali toliko denarja, .da sem ž njim poravnal svoje lastne ilolgove, pa še za mater je toliko ostalo, da so zamogli na starost brez skrili životi. To molitveno knjižico so mi dali
v spomin, ki sva jo z materjo vedno rabila }n'i svojih pobožnostili. Dobro je že oguljena, ker se je z menoj vred postarala."
Ginjen posluša stotnik in Janez nadaljuje: ,,1,'rihrula jo vojska v te kraje. Obnemogle in ranjene vojake so si)rcjemali po raznili bolnišnicah našega mesta. Obilno so prihajali mili darovi, da se olajša tem revežem njihova žalostna usoda. Tudi jaz bi bil rad kaj pomagal, a ubogi starček nisem imel druzega, ko to tako priljiildjeno molitveno knjižico. Prinesel sem jo tedaj g. žu|iniku s ])rošnjo in z immenom, uaj bi služila v t-olažbo in spodbudo kakemu zapuščenemu vojaku. Dobri Jiog pa mi je tisočero iilagoslovil ta mali dar, kajti po tej knjižici sem spoznal vas, sina svojega nepozabnega dobrotnika."
Srce st.oti!Íkovo je bilo pi'esunjeno po teli besedah ter milo jiojirosi Janeza: „Blagi mož, prejMistite meni to knjižico. Sestra liozalija mi bo brala iz njo. Pa tudi vi molite zamt!, ubozega grešnika!"
i^arek milosti božjo je [losijal v dušo čast niko vo. .laiiez sam gre po dušnega
Priprava cepilnega voska ali cepilne smole.
Smolo za. ceiiijerijc di'uvja ali trt. j>ril)i'avljaiiiy iia razne iiaCiiifi, Najboljša j(i tiika ct'piluîi smola, ki se <la iiiazal.i, lili (iu hi jo bilo ti'cba sRgrevati. 'l'aka cepiliia smola je lelos silno ilraj^a, (kîlo-gi aiii po ]U (](j 15 K ), /alo kaže, (ia si jo pii])tavii!io (loma,
' „Slovenski Sadjai'" dajo v zailnji vilki sleiieEe iiavotiilo /-a jiriiirav« cejiiltic smole: Vzemimo iia 1 kg sitirekove smole ali kolofoiiijc 190 graiiioť iiriega špii'ita (ne tistfiga za kiujavo!), I žlico laiicncga olja in 80 gramov voska. V prstenem ali železnem loiicii, ki naj drži vsaj še eiikiat toliko kakor ho smole, raztopimo smolo, vosek in laneno olje. Ko je mešanica popolnoma tekoča (ne vi"ela!) jo odstavimo 0(1 ognja in })riliviimo pi'av poěasi špii'it in medtem jirevidno mííšamo. ICadai' se mešanica oliladi in shdi, jioskusimo, ali se da do\>r{) mazati. Če je prenielika, jo malo segrejeino, da izlilajii nekoliko špirita. Ce se nam zdi jia jiretnla, jo raztopimo in primešamo primerno množino š|)iiita. Cepilna smola se iz lonca nalije v pločevinaste ])nšic(j ali steklenice s šii'okitii grlom, ki se dobi'o zamaše, ker siccr špirit izlilapi in se cepilna smola sti'rti, —
Takoz vatli liefortov teko('!i cepilo i vosk so ])a ])ripravlja na sledeèi iiaein : Pol kilograma kololonija (ali smole) se polagoma razto))i in se med tem ju'l-tiKiša še 4 (Ikg govejega loja. Ko se je oboje raztopilo, se vzame zmes z ognišO,a in kadai' se je nekoliko ohladilo, se jej primeša še '/.s 1'Jiiiega špirita. S špii'itom
je ti'eha delati pievidno. Nato j^c snmla napolni v pušic dobro zamašijo.
i'' .
napolni v pusice ali v steklenicP, ki se
li. Skalickv.
Cerkveno.
Pokora in tnolitev. ée teden dni in sveti ])ostni ("ias je zojiet minol. Vpi'aSujmo se, kako smo si ga ukořistili v svoj iliišni dobiiick. Kdor je zamiidil ilosedaj pi'iliko, se obrniti k liogn, naj še to si ori v pri-liodnjili velikih diitdi z dobro opravljeno velikonoěno spovedjo. Nazaj k Bogn in k novijnni si)okorne,mii življenju, nas opominja še koncc postniii dni!
Pi'ava pokora kliCe na ljudstvo i)ri-jazijost l»ožjo. ilolilev ])a prodira oblake in nam izpi'osî od Boga vsako jionuiČ, ki jo gotovo vedno zelo potrebujemo v našo časno in večno srečo. S tema sestricama hodemo potolažili jezo božjo in odvrnili 0(1 nas zasluženo šibo žalostnih časov. Pokora je dušno zdravilo in molitev naša najboljša prijateljica in pomoČni('a v naj-iiujših nadlogah.
Molimo s ]»(ik(iriiiiii srcem, (la_ usmiljeni Bog odvrne od nas vse grozne ne-
pastirja. Z znamenji nísniěno skesanega in spokornega duha s))rejme bolnik svete zakramente in malo iioteni zaspi mirno v Gospodu. Sestra liozaltja pa položi v mrtve roke lirabrega stotnika blagoslovljeno oljkino vejieo, ker bila je ravno cvetna nedelja. —
Vojni mir j(! liil sklenjen. Jirat stotnikov, 1'avel se pi-eseli v avsti'ijsko mesto, kjer je umri njegov brat. Položi mu ve(*,krat vene(; na gi'ob in ])obožno moli za blagor njegove ditšc. Jiogato je obdaril bolnišnico in samostan usmiljenih sester, ki so tako požrtvovalno str'eglo njegovfiiint bratu in kj(;r so tako ljube/njivo ž njim j'avnalî. Stai'emu .Tanczii jia jo tudi izkazal svojo hvaležnost tiír v zavodu, kjer je Živel, za njega založil precejšnjo svoto, da si je zamogel marši kak pribidjšek privoščiti v ostalih diieli svojega življenja. Molitvena knjiži(;a je pa ostala v samostanu usmiljenih sester kot dragocen spomin in doka/, na-vedi;iiih dogodkov. — Zares čudtiili potov se poslužuje Cestoki'at božje iisniiljeiije.
sreče, da bi so vse liuthdnie preklici je koiiC-ale in da bi krvava vojska kmalu prenehala in da bi zavladal na zemlji zopet stanovitni mir. IMoltmo za papeža, da ga Bog olirani in ž njim sveto našo V(ïro. ^Molimo za našega presvelhiga cesarja Franca ,ložefa 1., naj mu Bog jio-maga vse .sovražnike ])remagati in ukrotiti, da bi še vladal dolgo (~;asa lepo Avstrijo" ter oskrbel vsem svojim udanim narodom zopet pravo siečo. Pi'osimo prav prisrčno Boga, da nam ohrani zdravje, jiam dá vsalidanjega krulia vsaj za potrebo ter tedaj od nas odvrne kugo, lakoto in vojsko.
Ko se s postom ponižamo ju'ed Bogom, moramo se s pokoro in molitvijo t.udi ž njim sjjraviti. Sredstvo za spravo je spoved in vredni prejem velikonočnega Jagnjeta v sv. obhajilu. Sveti dnevi se nam še prihodnji teden ponavljajo; naj se ponovi tudi naša želja prave pokore in resnega lioboijšanja. Sladko je jiočivati v naročjii božje sprave, zato pohil.imo, da ne zamudimo še kratkega zv(!ličavnega in milosti-polnega časa velikega tedna v dosego svojega večnega namena.
Vojni pregled.
Laško bojišče. — Kakor je poročal uradno Kor. urad z dne 3. in 5. aprila je bil položaj ta dva dni na laškem bo-jistîu neizpreriienjcn, a dne 4. ajirila pa je razglašal isti urad poročilo avstrijske mornaiice, da je oliiske italijanskih letalcev v Ljuldjani, 1'ostojni, poUirii v Trstu vrnilo dne 2. aprila popoldne brodovje 10 pomorskih letal v .Takimi (Aiicona), kjer so obstreljevali z uničujočim učinkom kolodvore, dalje plinarno, ladjedelnice in vojašnice in povzi'oi'iîi več požarov, Tzhihka so se odbili protinapadi dveh sovražnik obrambnih letal z ognjem strojnic;. V Ijiitem ognju treh obrambnih baterij sta zadela dva šrapiiela naše letahj, ki se je moralo zato izkrcati )ired pristaniščem. Drugo letalo, katero je vodil h^talni itiojshn-Molnar, so je spustilo ))oleg prvega, prevzelo oba letalca in popidnoma uničilo zadeti aparat, a se ni moglo zopet dvigniti radi neke poškodbe. Iz prist.anišČa se je pripeljala sovražna torpedovka In še dve vozili, da vjilenijo poškodovani letali, a nekaj naših letal je prisililo z ognjem strojnic in z bombami, da so se morala sovi'ažna vozila umaknit!, nakar se je posrečilo dvema letaloma pod vodstvom pomorskega kadeta Vamosa in linijskega ladjinega i)oročnika Slenta, da sta rešili vse štiri Itîtalce in zažgali poškoilovano letalo. Opisana rešilna akcija se je izvedhi med ognjem strojnic in ituitanjem bomb iz ilalijaiiskili pomorskih letal, ki so leteli le 100 metrov nad opisanim iirizoriščem. Izgubljeni sta torej dve letali, vsa očitala letala In vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. — „Sclnveizer Telcgraphen-Tiiformation" piše iz Curiha, da se iliniljani zadnji čas zelo bojo napada sovražnih letal, vsled tega so izpi'emenili varnostno službo ghsde na napade v zraku ter okoli mesta razvrstili obi'amtjue to-]H)ve. -- Nadaljnje avsirijsko uradno poročilo (Kor. ur ) dne 4. aprila jioroča: Na posameznih delih bojno črte je delovalo topnišl.v(t na obeh straneh živaliiio, tako v odseku Doberdobske. visoke jilanote, pri Naborjetu, na Col di J^ana in v Judikariji. V ozemlju Adamello so zasedle naše Čelc obmejno jjoboi'je med Ijobbia in .'Vita in !Monte Siimo. — Iz Milana poroča Kor. ur. 5, aprila o velikih plazovih v Italiji, kateri so zasuli veliko Število vojakov, prebivalstva, živine in napravili vidiko škode na hišah, cestah in potih. — Italijani so kakor poroča uradno jioročilo (Î. t. m. pojiolnoma prepoderii iz jarkov pri Selcih, — Avstrijsko uradno poročilo (1\. u,) dne 7. aprila razglaša : Nad Postojno sta k riža ril i dve italijanski letali, eno je motalo brez uspeha bombe. — Zadnje dni se je i)osrečilo nekemu sovražnemu oddelku se ustaliti na nekem sedlu grei)ena liauchkotïel. Danes ponoči so izfiistile naše čete sedlo od so-
vražnika ter 122 Lahov njele, med njimi 2 častnika in zajilenile 2 sti'ojnici. — Naši na Tirolskem zasedajo iu rušijo laške postojanke. — 1'radnose razglaša 8.aprila: Na Doberdobski visoki planoti smo danes ])onoči pregnali sovražnika iz nekatej'ih naprej pot.isnjenih jiodkojiov ter vzeli južno od Mrzli^ga vrha neko laško postojanko in lirivedli 4.3 ujetnikov in 1 strojnico. Ko se je pričelo vííeraj danit i so napadla brodovja povodnih in na\'adnili letal kolo-ilvora Cesarsa iu San Giorgio di Nogai'o z jasno vidnim uspehom. Od drznih letalcev, ki so se, ko so metali bombe, nizko izpustili, se trije niso vrnili.
Rusko bojišče. — Po avsirijsketii ni'adnem poročilu (Kor. ur.) dne 'A. aprila je razvijala piisjsnji dan na vseh delih severovzhodne ťroiite sovražtia artiljorija povišano delovanje. Sicer nobenih posebnih dogodkov in je ostal položaj po i^oj-očilih z dne 4. in 5. aprila neizpremettjen. — Nemško uradno poročilo (Koi', ur.) 4. uprihi pa poroča, da se [loložaj ni iziu-emenil. Sovražno topništvo deluje živahnejše le severno od Vidskega in med Naroškim in Višnjevim jezerom, V Horodenki se je vi'Šil dne 23. marca pogreb usj(iških junakov, liiabrih cesai'skili dragoncev na jako slaven lUK^In. Pogreba se ni udeležilo Ic vse pi'e.bivalstvo od oti'oka do starčka, temveč poleg obilo v()jaštva vseh Činov, tudi sam zborni poveljnik in diviz. jiod-polkovnik Julij Piankh. Ki'ste so bile pokrite z oliilnimi svežimi venci. Oh grobu je zasvirala vojaška godba c(;sarsko pesem, nakar je imel zborni povcljruk pretresljiv govor. Pro-slavljajoO hrabrost paiilih junakov, je sklenil z besedami, da je junaška smrt cesarskih dragoncev zapisana v zgodovini vtdike vojske z zlalimi črkami : „Tako umirajo junaki". — Iz Krakova poroča „Nova R(.'i'orma" po črno viških listih : Rusi so zadnje dni marc.a zopet pričeli napadati in močno obstreljevali naše imstojanke. Kazstrdba nekega podkopá se liusom ni posref-ila, k(ir je iinpadalce s])i'ejel živaiien ogenj strojnic. Naše topništvo je ob-it.reljevalo sovražnika in vrzel nastalo po razstrell)i, katero šo zasedli liusi, ki so irii(di velike izgube. Kmalu po proti-na))adii naših Čet, ki so zasedle vse svoje piííjšnje postojanke, ni bilo nobenega Rusa več v bližini. Da se nahajajo na ruski strani angleški letalci, se je tudi dognalo. — Admiralni Štab nemške mornarice javlja t), aprila, da so napadli 8. aprila 4 mornariški zrakoplovi rusko letalno postajo l*atensholm pri Kielkond ob Oesei. Vrgli so 20 binnb. Med štirimi sovražnimi letali, sta bili 2 prisiljeni, da sta se morali spustiti na zemljo.
Zahodno bojišče. — Nemško uradno poročilo (Kor. nr.) dne 3, aprila javlja: V naših rokah so vse sovražne i)oslojanke na levem bregu Moze severno od potoka Forges med Haucoiirt in Bethincourt. — Nemška mornarica poroča aprila iz lieilina (K, u.) Ponoči od 2. na 3. aprila je napadlo naše mornariško zračno bro-dovje v triitjič angleško vzhodno obal zdaj sevej'iii del. Opazovali smo silovite požare in ljute eksitlozije z obsežnimi razruSbami, — Po uradnem poročilu iz Ijondona ob tem napadu je bilo ItiO smrtnih žrtev in 100 ranjenih. — 4. aprila se uradno poroča, da so se južno od St, Kloi polastili Angleži po moČni pripravi zognjem 2S, mai'ca vzete jim razstreljene udrtine. Pri utrdbi Doaumont so vzele nemške Čete 2. aprila južnozahodno in južno od uti'dbe kakor tudi v gozdu (!ailette močne sovražne obrambne naprave. Vsi proti-nai)adi sovražnika, ki so l)ili jako ljuti, so bili zaman, M(!d naskokom 2. aprila so privedli neranjenih 19 častnikov, 74;") mož in na idetui 8 strojnic. — Iz (.lenfa se poro{^,a: Na posvetu v Parizu jc Jolfie zahteval uiijim iuigleške rezerve, kar je pa Kitcliener odklonil. Tudi Cailorna je izjavil, da ne more i)ogrešati vet''jih sil, nakar je dottre zahteval, naj se uvedejo druge akcije, da se oslabi pritisk na
Verdun, in sicer, da naj napade anghiška mornarica ladgijsko obal. — Angleži in Fiaiicozi so izgubili marca meseca 44 letal. — Dne (I, ajirila poi'oča nemško uradno ])oročilo, da je dan jiotekel zelo živahno, uvedlo se je pi'ipiavljaliKj streljanja na pi'ostin- jo'l vasi Haucourt, katero je osvojila pehota z naskokom in niiko močjio nirjeno francosko opirališče vzhodno od vasi Haucourl. Vjetih je bilo iHiranjetiih 11 častnikov in 53 1 mož, — Nemški mornariški zrakoplovi jia so kakor jjoroča nemška moi'nartca, izvršili pet.i zračni napad na .Angleško ter ))orušilÍ ponoči od '). na t;, april veliko železno t.vornico s plavži in z olisežniitn na])ravaini, jui AVisby, ko so piiij sevejiio od Iliilla z razstrelilnimi granatami premagali neko bateiijo. Napadle so dalje tvornice v LeitUs iu v okolici in več kolodvorov v industrijskem ozemlju in so opazovali zelo dobre iKïinke. Zrakoplovi; .šo ljufo olistre-Ijevali, Vrnili so se vsi nepoškodovani. Po ui'adnem nemškem poročilu (Woliï) dne 7. aprila so se vsi francoski napadi na vseli točkah zahodno bojne.črte odbili, — Po nemškem uradnem poročilu dne H, n])i ila so imeli Nemci južno od Haiicourta zopet usp(die, ])ri kateilh so ujeli neranjenili 15 častnikov in (599 mož.
Balkansko bojišče. — Iz Santi Qua-raiita se poroča li.stu „Clironos" v Budimpešto: Iz prav (hdu'o utrjene obrambne črte so se Italijani iimaktdii v drugo jnav dobro iitijiiiio obraud)no črto. Na višinah, ki nadvladujejo Valono, so razvrstili svoje velike topove, a na odpor v velikem obsegu nî misliti. Za slučaj, Če Italijani izpraznijo Valono, je v valonskem liristanišču prijiravljeiiih veliko transportnih jiarnikov, — Iz Aten jioročajo, da je grška uve<ila jietilnevno kvaranterio za potnike iz Krfa, ker razsajajo tam kužne bolezni. — Mfd albanskim prebivalstvom vre proti Iialijanom, kakor se poi'ijča iz .Aten 6. aprila. Italijanske č(;te v Valoiii so nezadovoljne, ker izostajajo vsled nevarnosti na moi'ju prevozi živil iz Italije in se v okolici mesta more le malo rekvirirati. — „Messagej' d' .Athenes" jioroča iz „Argirokastra", da napredujejo italijatiske čete proti seveiiiem Epiru. — „L<"rankfurter Zlg." poroča iz Aten, da sta bili ob letalskem napa(hi na Solun porušeni dve vojašnici. — Iz Stock-iiohiia poročajo 5, api'ila: Velik upor srbskih vojakov je bil na Krfu, uporniki so (>sovali ki'alja in prestolonaslednika in ravno tako liidi srbsko vlado ter zalitevali, da se jih pošlje s Krfa, ker divja tamkaj strašno koleia. Upornikov je bilo okolu 8000, poslali so jih v Bizerto.
Boji na morju.
■ Iz Londona se poroča {Kor. ur.) 7. aprila. ^ Malte se brzojavlja: Na Sredozemskem morju je nek poilvodni Čoln potopil parnik „Član (.■am}ibill" iz Glasgova. Moštvo je rešeno. — Potojiljen je angleški parnik „Berwindwale" (5242 ton.) — Iz Vlissingena poročajo 3. api'ila: Barka „Elise Helene" je vozila iz Norveške na Angleško les. Nedaleč oil angleške obalo se je jirikazal nemški podmorski čoln. Pri polivanju lesa s petrolejem je moralo moštvo pomagati. Nenici so položili razstrelilne škatlje, les je bil sicer poškodovan, barka jia se je olxh'zala na morju. Ker se je jiodmorski čohi bal, da liridejo angleški rušikd, je čoln z moši vom vlekel v Nortbinder. Ladjiske papirje so obdržali Nemci. Tri može torpedij'ane barke je pripeljal neki torpedni rušilec. — Koresp. urad poroča 8. aprila iz Vlissingena : Poštni parnik „Princesse .)uliana" Zeeland družbe, katei'i je zavozil 1. februarja na neko mino in so ga morali zapeljati na obrežje, se je tam med viharjem razhil. — Iz Amsterdama javlja„Times", da ima Anglija in njene zaveznice odkar traja vojna do 23. maica t, t. izguh na trgovinski mornarici 379 potopljenih angleških parnikov, 41 francoskih, 27 ru-skih, 21 italijanskili, 10 belgijskih in japonske. .ladernic jc iiottHiljenih 31 angleških, 12 francoskih, 8 ruskih in (i
laških. Riliižliih paniikov pa je potopljenih 237 angleških, 7 tVaiiraskili i» 2 bíílgijska.
Razna bojišča. — Turški glavni stan poroča line H. aprila iz (îarigraiia: V Čnitíni Juoi-jii so (hic 30. mai'ca poiiiiun'ski Tíoliii severo/.alunliio 0(1 Batiiina potopili 12,000 tonski prevoztii paniik, na kattsrein so bili vojaki in vojni niateiijal. marca i)0-topljonfi je liila neka ladja (1500 ton) in neka jadrnica. — 1'i'eko Rottci-dania so poroča i/ NíiW Yoi'ka: generala Villa ogi'ožajo napredovanje Američanov, vslcd česar so še hitro i)osiali 45.000 mož milic« na poinoě Anicričanoni. — Iz Uotterdama jia poročajo, ila so ameriške četi; ustavile svoje i)fo(li]aiije, Genci'ala Villa ne nioicjo dobiti. —
DomaČe in tuje novice.
Visok obisk. V Mii'iiopeč se je pripeljal v četit.ek fi. uplila s popoldanskim vlakotii ekscelt;nca knezonadškof g. de, Fi'. Borg. Sedej i/. Zat.ičine. Ogledal si je novo cerkev ter so o njeni stavbi prav poiivalno izia/.iL Z večernim vlakom se je zopet, odjieljal nazaj v Zal.ičino.
Promovirati je liil za doktorja prava na praški univerzi novomesčan g. Avg. A r s e 1 i ti. Nadepoliienm gospodu nase pri-si'čiH! j'est.ii.ke!
Župtlija Mirna na Dolenjskem je podeljena č. g. Ji)S. Vrankar, župniku na Dobrovi pii i\r<)pi.
Vojnim kuratom je imettovan bivši kapiteljski vikar in sedanji kaplan v Črmošnjicah č. g.-lanlco Lobé.
Feldmaršal Hindenburg jc obhajal 50 letnico svojega vojaškega službovanja. Povodom te izredne slavnosti mu je poslal cesai' Vitjem I, brzojavnim potom nad vse časteče voščilo in mu podelil svojo v olju slikano podobo.
Prezgodtija smrt nam je odvzela ))ogoslovc;t IV. letnika ljubljanskega semenišča gospoda Ign. U a k. Dne 9. aprila je izročil svojo plemenito (iušo božjim krilatceiii, da so jo spremili k božjemu Sinu. Že izza gimiiazijskili let je glodala skrivna bolezen njegovo mlado življenje. Postajala je vedno očividnejša. Iskal je zdravila in ga konečno — na.šel. Dil je trinajstkrat operiran. V febi'uarju teto.s itui jc umrl dobri oče, ki je bil pi'iden orgainst v Št. Petra pri Noveiti mestu. Pii očetovem irogrebu se je bolelien gospod šc bolj pi-e-hladil in neusmiljena smrt je utrgata nežno cvetko na vjlii, kjer je bilo vsajeno edino upanje iijogovih bratcev in sester. Usoda slovenskega dijaka se je pokazala v svoji polni realnosti na njeni. Čez (lan jc Idi v šoti, po šoli je instruirai. S krvavo prislužcnimi vinarji j« živel sebe in še pomagal drugim. Bit je vzor-(lijak in bogo.slovcc. ^ Pogreb je bil 11. aprila ob pol uri popoldne iz deželne bolnišnice k sv. Križu v Ljutiljani. Predno so dvigniti krsto na voz, so mu zapeli gg. bogoslovci žiilostinko: J. Aljaž: „Pri mrtvaškem sitrevodu.« Na poslednji poti so ga pospremili na pokojmlisiie, kjer so se poslovili od svojega ljubljenega tova-j'iša z F, Ferjančičevo: „Vsom verinni mrtvim" in mu položili na prerani grob svež venec. Sprevod je vodit direktor semenišča č. g. dr. Lesai' ob asistenci dveh semeniških duhovnikov. Pogreba so se udeležiti gospodje profc.so)-ji bogoslovja, mil. g. iirošt dr. Elbei't in drugi pi'ijal.elji
in znanci--Ti'njevo jc bilo tvoje ki'atko
življenje, zaio [»očivaj sedaj v miru predragi gospod Igtiaeij in tvoja duša naj vživa rajsko vesi^ljc!
Umrl jč 4. apiiia g. Franc Mrhai', znani trgovec ui piwesinik v Dolenji vasi pri Uibnici. Bil je poznati posebno kot trgovec s ])rašiči vsepovsod na 1 lolc-nj.skem. Naj vživa večni pokoj!
Nemške pridige v kapiteljski cerkvi se jii ično na cvetno soboto zvečei' oti jiot 7. y,-j. 1^1'idigc bodo vsaki večer ob [lol 7. ui'i do vštetega velikega čctrfclia. C^vornik bo stolni
pi'idigar iji misijonar družbe Jezusove iz Ljul)ljane, preč. g, P. Alojzij Folic. Verniki, udeležite se polnoSt(îvitno milosti-polnega časa v svojo dušno korist iti poi'abitc lepo piitiko za izvršitev velikonočne dolžnosti!
Smrtna kosa med begunci. V Vavti vasi je umrla 5. aprila Ana Furlaii, mati eertiovnika v Pevnii pri Gorici. Dočakata je 77 let. Begunci so ji ndiii noua. Bila je zgovorna ženica. Večkrat je i-ekla, da se ji na Dolettjsketn zcdo do]mdejo tri stvari: Ljudje manj kolnejo, hodijo radi k sv. maši in žetiske pridtio delajo po poljili in njivah. Naj počiva v mii'ii!
Iskrene pozdrave piraitja vsem Novo-nieŠČanom, tovarišem in znancem iz svojega potovanju iz južne Albanije preko Činogoi e nadtove(! g. Janko Pintar. 0. Pintar je H. decembra 1915 srečno in zdrav, ušel iz srbskega ujetništva, kakor smo jioročali zadnjič, ter potuje sedaj v domovino, kjer ga bodetiio kmalu pozdi-avljuli. Dojiistiica je datirana; Sarajevo 31. marca t i) I (>. — Pisat je tudi svojim ljubim domačim več dopisnic, na kateiili sporoča, da se mu je po dolgem trudu vendar-le posi'ečilo, uiti iz rok Srbov ter da se nahaja že blizu doma.
Iz ruskega ujetništva se je z dopisnico d. 1 9. jan, 1910 oglasil svojim stai išetii na Uatcžu št. 10 Janez Škrbec, o katerem pel, mesecev ni Inlo nobene vesti. Nahaja se v Voblinski guberniji, štancija Reja Miasti Kodnija.
^Vojaško. Gričar Jožef iz Žalove, olič. Št. Peter pi'i Novem lueslu, jc bit pri 7. lovskem bataljonu, 4. komp., v Galiciji dvakrat ranjen; ko se je ozdi'avit, je prišel na soško fronto, kjer je bit pri Sv. Mihaelu tretjič lanjen. Zdravil se je )k) raznih bolnicah. Okreval je ter i)rišet pogledat na dom. Kmalu so vrne h kadru. — Janez Kutavic, posestnikov sin, Oabrje št. 40, služeč pi'i itp. št. K), 4. komp., 4. vod, vojna pošta HO, se že ni oglasil od Sv. Jakoba líMó. O njegovi osodi si arišem ni nič znano.
Dogodki našega vojaka na bojišču.
Franc Iloman, posestnika sin'izàt. Jerneja, ki je služil cesarju kot pešec 17. p. p. se nahaja sedaj kot j'anjeiiec v Kandiji in pj'ipoveduje sledeče: „Bilo je meseca julija lanskege leta ko smo podili Ruse iz Galicije. Na tteki toOki blizo Stanislava so se nam Rusi zelo uprli in v peklenskem ognju naših nasprotnikov me je zadela kroglja, ki mi je šla nekoliko nad srcem skozi prsa. Nezavesten sem obležal, medtem so bili pa naši potisnjeni nazaj do svojih postojank. Nato so Rusi pobirali naše raiijencc in ko so prišli do mene so me tresli, da bi se prepričali, če sem še živ. Jaz pa, četudi sem bil že zavesten, se nisem ganil, da bi ne prišel v rusko ujetništvo. Misleč, da sem mrtev ali pa, da boru vsak čas izdihnil, so nie pustili na mestu. Postal sem zopet nezavesten in sem sc predramil šele drugi dan popoldne iz omedlevce. Kuialu nato so jia naši potisnili Ruse zopet nazaj in naši sanitejci so me odnesli na obvezovališče." Tako je ostal Iloman še pri Življenju, ttwla za vojaško služijo je postal nezmožen, V.sled gnojitve se nm je zastrupila ki'i, kar mu je popolnoma pokvarilo levo I'oko in je zdaj sam uvidel, da bo moral dati roko proč. Slava junaku!
Na Francoskem je bil, vj'ačajoč se iz Atiicrike nic.seca avgusta 1914, v Ilavrii njet Fiiuic Jakše, jmsestnikov siti iz Potoka Št. 5 pri Sliaži. Intiîi'iiirali so ga v Saint lian. Cotes du Noid, odkoder večkrat piše svojim starišem.
Nesreče. V bolnico Ilsm. i)ratov v Kandiji so bili v teku tedna S[)reji'ti zopet trije poiiesrečenci. Franc Solati, hlapec v Artcži vasi pri ňi,. Vidu, je bil pri razstrclja vanju kamenja od kamna zadet in mu je zlomilo levo nogo v go-lein. — Antona Zupančič, dninîirjii v Trebnjem, jo udaril konj in mu zlomil desno roko v luidiehtju. — Franc K en i,k ,
hlapec v Žužembreku, se je ponesrečil slamoreznici. Gonilno kolesje ga je zgia-bilo za desno roko tei' mu zmečkalo prste iti dlaii. — Videli j(î, da ni človek b]-ez nevarnosti, bodisi v voj.ski ali doma.
Dovolj petroleja. Osemdeset petrolejskih vrelcev je jelo v Galiciji zopet obratovati; te vrelcc so bili namreč Rusi ob lanskem pustošenju utiičili.
15 vagonov kave je kontlscimla praška policija v skladiščih tvrdke Sclienker & Co. Proti lastnikom je bilo uvctieno kazensko posto])atiji;.
Pozor! Ponarejeni srebrni goldinarji ogrskega kova krožijo po južnem Šlajer-skem. Ločijo se prav lahko od pristnih. Tedaj iiazite!
Naznanilo. V mestni zalogi sc bode odilajtila })rili(idnji teden — za praznike — vsem LukajSnim iiriibivalcem najtitiejša moka 1 kg nanuisto kako]' dosedaj A K MB samo K —■92. To znižanje sc je določilo radi tega, (bi tiode omogočc.no tudi matij imovitiiu sloji'tii in mesttiim revežem preskrbeti se za praznike z boljšo moko. — V pokiitje primankljaja, kateri bode vsled te znižane oddaje moke nastal in v podporo mestnih i'evežev se slavno ]). n. mestno občinstvo uljudno najn'osi, da se blagovoli spominti povoiloma Velikonočnih pi-aznikov z detiaj'uimi darili. — Darila hvaležno sjirejema mestna blagajna. Vsi dobrotljivi dai'ovalei objavili se bodo v prihodnji številki Dolenjskih novic.
ilestno županstvo Novomesto.
Pojasnilo. V zadnjih mesecih se je udomačilo, da se proštije za oprostitev kuietovalcev ali kmetijskih in gozdnih uslužbencev ne vlagajo, kakor jc prcd-pi.sano, potoui političnih okrajnih oblastev, temveč neposredno pri poljedelskem ministrstvu. Tudi se Često dogaja, da se prošnjo za oprostitev izročajo neposredno vojnemu ministrstvu. Vdeležeiici se izrecno opozarjajo, da ima tako postopanje za posledico samo zakasnitev rešitve prošnje, ker poljedelsko ministrstvo takih prošenj ne more izročiti vojaškim oblastvom, temveč mora šele j)rcskrbeti poročilo pristojnega okrajnega oblastva. Ravnotako mora tudi vojno ministrstvo o takih prošnjah šele uvesti poizvedbo. V interesu slraiik samili je tedaj, da vlagajo prošnje za oprostitve pri pristojnem okrajnem glavarstvu.
Lurški prizori. Le malo izvodov je še v zalogi teh lepih Žlogaijevib Šmaniie. Kdo jih še želi, naj pošlje preč. g. kanoniku ali pa J. Krajec nas), v Novomesto 2 kroni in 10 vinaijev, da se tnu pošljejo jioštnine proste.
Zloglasen vlomilec in vojaški begunec prijet. V soboto je c. kr. policijska sti'aža v neki gostilni na Vodovodni cesti v Ljubljani ai'etirala 38 letnega Gvida llayne iz Žužemberka, ki je že pred meseci ušel od svoje čete. Pri njem so našli bajonet, vetrihe in tu;kaj denarja. Dokazano je, da je izvršil ITayne deloma v črnovojniški uniformi, deloma v civilni obleki mnogo vlomov. Naj])rej je vlomil meseca jainiarja jiri neki gostilničarki v Nunski ulici in ji ukradel 900K; mescc poziieje je vlomil pii nekem gostilničarju na Martinovi cesti in tiiu odnesel 80 K, potem je vlomil pi î nekem uradniku tobačne tovarne in tuu ukradel do SOO cigaret. Potem so sledili vlotiii v gostilnali v Spodnji Šiški, na Maiije '1'ereztje cesti in na Večni poli ter so bili okradenci oškodovani za veČ nego 000 kron. Še na ditig način si je ))0]migal Hayne. Hodil je okrog žena vpoklicanili črtiovojnikov in jim izvabljal denai' pod pretvezo, da so ga jiosbili dotični možji'. llaytie je star gj-(iSnik, kradtd je od zgodnje mladosti, bil Že I krat za])it in tuili v prisilni delavnici je že, „služil". Po daljši odsotnosti se j(s bil vrnil v Ljubljano in neki dobrotnik tuu je izposloval stalno službo, nakar se je llayne oženil, Kei' sta bila pa oba z ženo vdatia pijači, je llayne izgubil služtio in živci nato le od tatvine in vlouu)v. Tudi
njegova žena je sedaj v preiskovalnem za|>oru. iio se, izvedejo policijske pidzvedhe, izroče llayneja pristojni vojaški oblasti.
Raznotero.
Sleparski vojni dobavitelji. Sodišče v.Velikem Varadiini je sodilo Anastazija Popoviča in tovariše, ker so krmili vole, ki so jili dobavljali za armado, s soljo, da so več tehtali. Na ta način so ogoljufali vojaško upravo za 2247 kg mesa. Obsojeni so bili: Popovič na 4 leta jece in 4000 ki'on globe, ostali sokiivci na tri leta do ti'i tiiesece ječe in primerne denartie kazni.
Ženstvo po vojni, v Nemčiji vso-sti'ansko razpi'avljajo o predlogu, da se po vojni tudi za ženske uvede obvezna domovinska služba. Vsaka zdrava ženska moia eno leto služiti v javni državni službi, ki je primei'ua ženskemu si)olu : v bolnišnicah, kuharskih šoiaii, oti'oškili vzgojevališčih, vzortiih gosjiodarstvih itd.
Vojakov manjka Angliji in da se tenm odpomore izrablja vsa sredstva. Da dobi za orožje nekaj novih stotnij, je sklenila vojaške kuhinje izročiti ženskim rokam. Tako poročajo pariški listi. Radi lepšega pa se seveda ta odredba utemeljuje s tem, češ, da se ženske mnogo bolje razumejo na kuhanje nego moški in da so zlasti bolj praktičtic in skrbne v porabi ostankov.
Zastrupljena milijonarka. V Cliieagu se vrši sodtta razprava proti dijaku W. H. Orpeliu, ki je obdolžeii, da je i;astrupil krasno hčerko Marrion ameriškega milijonarja Francis Lambertii. Oi'peli se zagovaija, da ni deklice zastrupil, marveč da se je zastrupila sama, ker ni nuirai zanjo.
Boj gizdavosti žensk. Z grofico Pa-Ilavicini na čelu je pričelo v Budimpešti ,50 dam iz visokih krogov akcijo, da se omeji ogrounio razsipavatije za lepotičje in obleke pri boljše situiranih damah. Ne . vemo, ako bodo kaj prida opravile. Tiste, ki nimajo tolikega obzorja kot te dame, bodo tudi dalje mučile svoje može in občinstvo z izrodki svoje pavove pameti.
Dopisi.
Iz Novega mesta. — Umrl je v Kandiji dne (i. aprila na svojem posestvu občeziiani zidarski mojster Anton F i ti k, star 7.'> let. ter bil pokopan B. aprila ob 8. uri zjutraj, po opravljeni sv. niaši za blagor njegove duŠe, na šmilieiskem pokopališču. Prav jc, da se slav^ imenitni možje in hvalijo njihova dejanja ; bode pa tudi prav, Če napišemo nekaj vrstic v spomin priprostemu in poStencinu stai'emu-obrtniku, ki je bil vse svoje življenje odvisen od dela svojiii iiridttih rok. Fink je bil tih, priprost zidarski mojster in po-pulai'cn mož. Načrtov tii izdeloval, i)ač jia je dobro j'azumel, po njih zidati. Tudi velikih stavb ui izvrševal, imel pa je tembolj talent iti sprel.nost za ognjene stavbi;, peci iti štedilnike. To delo za reguliranje ogtija je 011 tako dobi'o razumel, da ga danes nituamo več njenui enakega daleč naokrog. Ril je pravi umetnik, pijonir za ogenj, Marsikatei'a gospodinja laliko priča, ki je bila v stiski in skibeli, ker peč ni več grela, štedilnik ni liotel vleči, namesto da bi piičenko spekel, jo je le skuhal, da je l»oklicaIa zidaija Finka, mu razložila nalike in potožila gotjé. On pa je nek(diko pogledal in takoj je našel pogrešek iti ga oilpravil v veliko zadovoljnost gospoditije. Pri takšnih prilikah je Fink tudi poučil iidadc gospodinje ali ])a še b(dj služkinje, kako se mora kuriti, da dosežeta peč in štedilnik svoj cilj in da se obenem tudi št(!di s kurjavo; takšen poduk je bil pi'i mnogih tia mestu. Na st.otine ])(Ť.i in šl.e-dihiikov je pokojnik sezidal in popravil v Novetii mestu in okolici. Zrlo ga bodo pogi'ešale gosjioditije zlasti sedaj, ko jc kuijava (ako draga.
Pogrešali ga bodo pa tudi novomeški ])ekovski uiojstri. Pred vojno so pekli peki
vsak (lan, l(i ob božicu in veliki lioči so pi'eneliali za par dni. Tedaj íío pi'osili navadno za dan sv. Štfíťana ali za veliki lionilcljck našega Finka, da je zle/.el v [leč iti piuobokal in pyjiravil obok, kar pa ni bilo laliko iloio. Takšne jieíi so nc oblaiiijo kmalu. Zidar nioiii dobro rtizn-nicti, v kakšni vlsodini mora «bok biti, da vzdigne in pravilno spei^e knib in pecivo. V takšni peči ])ri huili vroiini po en dan ali dva dni klcćati iti delati, to ni Jiialenkost. Navadno je prišel iz poči kakor kiilian rak. In tako je vedno preživel zadnji dan velikili praznikov le v i)eči.
Izvi'šil je pa tudi vei dnigiii zidarskih del. Z tickini zidarskin iiiojstrom Šibicom, je še kot mladenič zidal kajielico na novo-incškeMi pokopališču. Veliko deset let jo stal tu samo lesen križ, kakor nam je ])ravila vdova "Uršula Jlartinelli, ki je umrla septemlira 1915 v mali hišici za samostanom, 77 let stara. Ko je namreč ona odšla še kot dekle služit v Trst jo zapustila na pokopališču še križ in ko sc je čez nekaj let vrnila domov, našla je že novo kapelico, ki jo je najbj-že dal na svoje lastne stroške jiostaviti gospod pl. Ficlitenau-.J.elovšek. — Tudi v tiikajš-iijeiii fratičiškansketii samostanu je izvi'šil . pokojni Fink s Šibicom tjinogo del pod gvardijanoiii in piofesorjeiii o. Bciiiardoni Vovk. V zakristiji se je prebil zid za mala vrata, kojili pi'ej ni bilo; na mostovžu so so položile položno stopnice; v cerkvi se je stari kameniti tlak iiadoniestii z novim in takrat so sç postavile tudi nove klopi; trije kameniti ustanovnlki (vitezi) so se odstranili iz ccrkve ter se vzidali na mostovžu pod zvonikom itd. iCratko: Kink je bi! vsepovsod po dolenjskem znan kot izvrsten zidar, zato ga bodento ohi'a-nili vsi v dobrem sponn'nu.
Časteč siioiiienik samem sebi si je pa postavil 1'ajni Fink s svojim zadnjim večjim delom v lirŠlinu. Tam jo prav lepo iz-))eljal novo kapelico ob cesti, kjer je siala po)jreje stara kapelica v čast RIatei'i božji, o kateri bodemo prinesli zanimive zgodovinske Črtice ol> priliki blagoslovljenja te nove Marijine hišice. — Mi vsi pa želimo, da bi Marija izprosila iiepozaltnetiiu poštenemu obrtniku večni mir in pokoj, da se odpočije od dolgega truda in da bi njegova iliiša vživaia nebeško veselje,
Iz Sent Jerneja. — Od 3t. marca do aprila so bile pri nas duhovne vaje za tretjeredniko, katei'e je vodi! tijih voditelj in misijonar, preč. g. o. Pavel P o t o Č nik, frančiškan iz Novega mesta, s prav posebno niodrostjo. Njegovi navdušeni govori so bili temeljiti in zelo si)odbudljÍvi, ki so srca vseh poslušalcev vneli za pobožno življenje in za častenje sv. očeta Frančiška. V velikem števil» so pristopali Ijifdje k mizi Gospodovi in tudi veliko je bilo luitiovo spi'ejetili v ti'etji red. Vsa čast in ljvala [H'cČ. g. patru Pavlu in našemu, za vse <iobro gorečemu preč. g. duli. svetniku in Župniku Lcïsjaku, ki tiain je priredil tako slovesne zveličavne dneve! —
Med tem časom je iimila ti'etjerednica Jožefa Kalin iz Řt. Jej'iieja. l^»koj!la je biia več let v službi pri rajni gospej Wepustek v Novem mestu. i'o njeni smrti Je jirišla Kalin domov ter se posvetila službi [lostrežnicc neki bolni in pobožni osebi. Njeno življenje je bilo bogoljiibno in zares pobožno. Pogreb je bil ginljiv ; Šlirje gg. du-liovni in veliko ljudstva jo je spi'cniilo na pokopališče. Naj poriva v miru dobra in pošieiui duša! — Dne 1. api'ila pa nam je vzela nemila smi't našega zelo zmožnega in marljivega tajnika g. Josipa Bregant, Iz Šent Vida nad Ljubljano je prišel že bolan k nam, zatorej se mu ne stiie za-tiicriti. Če je bil v uradu kedaj čmereti in neprijazen v občevanju s strankami. SvojČas je bil olicir in jioziiejo v službi iiri deželnem odboru. Ni dolgo služil pri nas, ker bolezen ga je končno izmučila do smrli, V pondcíjek 3. api'ila je bil dostojno [)oko]ian. Hodi mn ohranjen blag spomin !
Kako naskokujejo naši vojaki.
liati na dan prihajajo vojaki z bojnega polja k nadoiiiestncmii bataljonu nazaj bodisi bolni, lanjeiii ali ])o različnili službenih opravkih. Taki vračajoči se bojevniki so vselej sprejeti z veseljem. Oni tovariši, ki še tiiso bili na bojišču, zlasti še ne na italijanskem bojišču, so radovedni, kako je tam. Pripovedujejo to in ono. Zelo zanimivo je, kako naskokujejo naši italijanske postojanke. O tem nam je pravil tovai'iš, ki se je jtravkar viiiil i'anjen, tole;
Nekega jutra se je razvil naš topovski ogenj do .straliovite srditosti. Ozemlje pred nami je bilo pripravljeno za naskok. V strelskih jarkih so se gibali olicirji nenavadno živahno, tekali so semintja in ogovarjali slehernega vojaka Ijiibeznjivo. Njihova največja skrb je bila posvečena ranjencetn pretídvle noČi, ki jih je bilo treba spraviti iiazaj za strelske jarke. Polagali so jiU urno na nosilnico in jih odnašali po vainili krajih nazaj iia luij-bližje obvezovališCe.
To samaritansko delo so opravljali po večini sanitetni vojaki. Mi vsi smo vedeli, da se pripravlja vse za naskok. Poizvedovalno delovanje letalcev je naznanjalo, da je opažati pri sovražniku velike priprave. Le TjO koiakov pred nami je bil italijanski strelni jarek, neprestano obstreljevan o<i našili težkilt topov. V tJ'enutku, ko preneha streljanje, dobimo povelje za naskok,
Vže napiej je določeno natanko, kako napasti, ob katerem času ild, Piinesli so nam kave, ne brez velike nevarnosti, in bili smo veseli, da smo užili po dolgem času nekaj gorkega. IirznejŠi od nas so se dvignili iz jarka, da si ogledajo prostor, preko katerega bo treba proiheti. „Nasadite bajonete!" se začuje povelje. Dobili smo v zadnjem trenutku Še nekaj nasvetov, kako se nam je zadržati pri izhodu iz jarkov. To je naiureč najhujši trenutek naskoka, V hipu, ko pridejo vojaki iz strelskiii jai'kov in se vspenjajo po oko))ih, zastavi sovražnik vse silo, da uniči in razpi'ši napadalca s streli iz pušk. Ta trenutek zaliteva tudi največ žrtev. Ranjeni in ubiti padajo vojaki v jarke, kakor hitro je preslano to, iiotem že gre. Treba je pač kričati in divjati najuoj. To daje l»ogum taku, da se sploh nihče ne zmeni za tiinožico ki'{)geij, ki Švigajo okoli njili.
Pozor! Naši streli padajo za sovražnikovo prvo črto. Ako se i)iične zaiiorni ogenj, potem ni več dolgo do bajonetiiega naskoka. Iz jai'ka prinaša telefonski jioziv znamenje za napad. Poveljnik bataljona hodi nomircn okoli in tiinma nei'aziimijive besede, da ]n'ikrije svoj« vznemiijenost. On se boji za svoje ljudi. Vsakdo gleda po piedprostorit po kakem kamnu ali gruči zemlje, ki bi mu služila pozneje lahko za kritje, Šo boljše so luluije ali jame, ki so jih iireje izkojialo in lazrile granate.
Pri tem ima človek mučne misli, da vidi vse to morda zadnjič. .Ali lakih uiisii se je ti'eba čimpreju iznebiti in si misliti, saj me no bo zadela nobena kroglja, kar je še najbolj tolažljivo.
Naenkrat ulihnejo naši topovi. Nekak niiaz izpreleti vojake. „Naprej!" zakiičo poveljnik, Strašno vpitje zaženo lu'abri bojevniki, Z obupnim naporom se popnemo na okop, Zlezli smo na vrh. Hovražni ogenj jo slrahovilo dobro umerjen. Iz pušk in strojniii [Hišk se usijtajo kioglje kakor toČa. Ali mi gremo lunistrašeno tiapi-ej. Gi'e se zato, da pridemo čimiireje do sovražnega Strelskega jarka. Zemlja se stresa o na-skokovanju in pokriva z mrtvimi in ranjenci. Kakor bi odiezal, ])rest.ane viiitje.
Dospeli smo do jai'ka. Sedaj se prične boj moža proli možu. Nastane nepopisiui zmešnjava, vpitje, ila jo strah in groza. Na])a<ialci in branilci smo trčili skupaj. Življenje za življenje, smrt za smrt je geslo v i.cm strašnem boju. Mnogi pome-eejo orožje od sebe, ker jo postalo brez pomena. Kamen, kos železa, puškino kopito
igra zdaj glavno vlogo. Vojaki se bijejo s pestmi, grizejo, Inidijo po truplih padlih, vsiajajo ill se skušaj« zopet dvigniti. Ali vsaktereiiiii to iii več u.sojeno, Oi'ozeti boj traja včasili cilo uro, pol ure, ali tudi samo I») četrt ure, jireden je odločen,
Slednjič se nam je posrečilo zavzeti jarek. Ali sedaj še ni čas odmora, ]>rične se novo trudapolno delo. Jarek je treba jio-praviti tako, <la bo dobro služil za obrambo. Vsaka stvar pride pri tem jirav.
Treba je delati naglo, kor napravi sovražnik navadno prav kmalu protinajuul, ki bi vse to delo zopet lahko porušil in uničil.
Vendar so posreči le redkokdaj, da bi zavzel zopet, jarek, ki smo ga zasedli mi,
L. K.
Za kip presladkega Srca Marijinega
v kapiteljski cerkvi v Novem mestu:
Neiiiieiiovatia 4 K. Neinienovaiia '4 K, — Bo«; plaiiaj ;
Loterijske številke. Trst, "). aprila 7(i -21 (J (;■)
Dražbeni ohlic.
Razvedrilo.
Hudi Časi. lierač: „Jaz vas ne prosim denarja, ampak da mi daste kako obnošeno obleko." — (iospod: „Ljubi moj, sedaj so tako slabi časi, da obnošeno obleko sam nosim!"
Moder nauk. Pisarniški ravnatelj pisarju: „Vi morate pjiti v jiisarno kot zidar in iti iz nje kot minister!" — Pisar: „Kako naj to razumim V' — Ravnatelj: „ Vi prihajate navadno )ii'epDziio, kakor minister, odhajate prezgodaj, kakor zidar, (iehijte v bodoče ravno narobe, ])a bo prav !■'
Nemoyoče. Zakaj ne vsilijo žensk za porotniceV — Zato, ker iii nobena ne holla priznati, da je že 30 let stara.
Enakost. A (ki-atkovidnež): „Vi ste ros pravi osel!" ■— li: „Kaj mi jia hočete, saj vas ne poznam!" -- A: „Oprostite, toda osel, ki ga imam v mislih, je [)rav tak, kakor vi!"
Prijetna družba, Jozelj; „Luka, nikar ne zabavljaj! Tvoje lice in moja dlan sta že stara znanca!"
Glavna misel. Župnik: „No, -lozelj, si si kaj zapomnil od moje pridige o u.'iiiii-Ijenem Sainarijmu] ?" .Tozflj : ,,Srmm glavno stvar, kakorpravimo!" ~ „No, kaj paV'' — „Da so že taki at gostilničarjoin dolžni ostajali; Samarijaii je dejal: „Ti boni povrnil, ko zopet pridem,"
E 47;in ;;
Dne 27. uprila 191() dopotudiie ob 9, uri pro-liailo 80 v Itiniijiu« ^v lovaruij po javni liraitlij sleiiui-i jnedtiiuUr 4 mlini konipliitni, t. j. 4 veipiiliiiki, 7 kíiitiiiov in 3 vulilíi sialjoji ku moko, 1 pfDnii mliii^lfi kiiinen iiiitujks, !t m/.liOiiili ůisuliiil ÍOV moko, 4 L'istill^Îkî Y.H Dtl'uhti, 8 ni/,liíiň]j IťsťiiiU xnbojcv, í) tnllnskili Ěkiifov, 1 lircntn, i reíofD, 1 krmiip, jj Jo|)(iti, 1 motiku, I íaiezeu (in)(f, 1 veviiicft, 1 oiiiolo zíi moko; 2 i!tp;i, t roíikn za vodo, 3 olJtiiťO, í» raxlii'iiiti kijufev Ka motor, 1 řk!if, 1 oljntU KOii, 1 tiioior K tratisiiiiBiji); ;i oijiinti snili, 1 žnpi z janiiomjti vojioiii, 1 (.'iikutarna íagii, t l'istiliiik sia iito. Nit liraiciije HO bo jelo pozivali Écie pol lire po ravno iiayudotii uri; mcil tem kc t^tDOjo ti prodmoti ogledovali,
C, kf. okrajtio sotiíšče v Rudolfovem, odd. !V.,
line 5. ajirila lííKi,	8
Zahvala,
Ot) neiiadniiicstui	iia^o íiikrGtm
Ijubljouo KopTORt; in iiuiture, gosjíe
]erce Dular roj. Zupaníič
i/.rekamo kr vbo obilno i/kaitano soíiiije prisri^tn) Kabvaio. PoSBhiio lejio »P zali valjnjcmo proi. ilntiovi^ijitii, ponji;iiemu mUlcljstvu K .šoUko mladino, slaviitimii Bawiintíniii (Irnítvn tor vsem ljubim bo-rodnikoni, prijalcljeni in /tmnueni in hjiIoIi vseni, ki SO spremili nepozabno in prcdoliro rajnko k zadtijoniu poíitka. Hog plíiOiij vsem !
Jurkavas - Vallavas, (3, aprila Idld.
Žalujocii roilbiua.
IVAN SVETEC
l>iiv<-c II. ,li,»i.l.i;u- lllîl»0],F()V()
(illiivui trg, IM^ uas])i'ott mestni liíši
[inpoi'oiïii že izgotov^ieiie lasne líílo v vseli iiurvíili, izdeluje tudi dnijio Instio i>otitíbš(;iiio t(.if iiiui vedtio v zalofri liodlage, míla, pristno tekočino Ilair-peti'ol in Ita.vnim ])roti i/>|ia-diuijii laa, potciii lîiii-git/a sigiu'iio odstranitev kurjih oœs in druge toaletne stviiri. ~ Kupnje na drobim Íii debelo /iiR'šiniu ïu roziino ženske lase.	128-24-8
modna trgovina
NOtfOMESTO Glavni tr;^ pote^ mestne hiše vljudno priporoča veliko izbiro najmodernejših in najnovejših
domsliih in otroških slomniliov m nahito
kakor tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni.
Zunanja naročila točna.
5-H-2

Fopolnonia varno naložen denar.
HRftNILNlCftiePOSOJILN
za Kiuulijo in okolico, re^./adr. / nooni,/avc/o
= v lastnem doiiiu v Kau<liji
sprEîjfïina hranilne vloříe od VHace((a, če je iqeti
Uli ali ne, ter obrestuje po 2 o-a
na
leto brez odbitka reiitne^a davka, kateref^a »ania iz svojeg« jduiuje.