148
Mitologične preiskave.
Primula veris.
Spisal DaTorin Trstenjak.
V  znamenje, kako so nekdaj naši poganski pred-stariši na tenko opazovali vse prikazni prirode, kako jim je simbolizovala vsaka cvetka življenje v naturi, kaže cvetlica, ktero rastlinoslovci imenujejo primula veris ali acaulis.
Naj pa ta članek spodbuja vsakega rodoljuba, kteri med nepokvarjenim prostim ljudstvom živi, da pobira že močno zgubljajoče se ostanke bajeslovnega zaklada.
Slovenec ima več im e n za to cvetlico; vsako opominja na mitične nazore.
Veli se: trobentica. Že bistroumni J. Grimm je dokazal iz imen cvetlic, da so si starodavni narodi mislili prihod spomladi kot veselo godbo, kot harmonijo — kot cinglanje in zvone nje, in te nazore dalje razpeljava iz imena cvetlice „Schneegloek-lein". Da so enaki nazori tudi vladali pri Slovenih, pričuje ime trobentica. Prvi ta glasnik spomladi zatrobi, in priroda se ozeleni, in na trobljenje trobenti ce vstane neskončno število cvetlic in rožic iz zimskega spanja. Ker to cvetlico zbudi jarko spomladansko solnce, postala je ona atribut solnčnega boga, zato jo večkrat najdem na noriških spomenikih, na kterih je obrazen solnčni bog, ali pa njegovi simboli.
V  celjski okolici in sicer prebivalci rifniške gore jo imenujejo jagolnico (jagounco). V tem imenu tiči
prestari pomen svitlobe, blešča, jasnosti. Po-tebnja pravi, da v ruskih narečjih znači: jagnut, žignut, urere, ardere, fulgere, toda bi bila jagolnica imenovana po svitlobleščeči svoji farbi, ali pa, ker napoveduje s svojo prikaznijo, da je prišel čas svitlobe in blešča po razpodenji temnih zimskih oblakov. Iz korenike jag Potebnja izpeljava ime mitičnega slovanskega bitja J a ga-B a b a, Ježi-Baba, česk. Jahoda-Baba, ktera je med oblači in svitlobo igrajoča se boginja enaka nemški Perhti, čije ime tudi pomenja: svitla, bliščeča. Iz korenike: a g, prejotovano jag je brez dvombe ime: agne, jagne, po oni analogiji, po kteri: ju ve ni s, juvencus, junec, nemšk. jung iz korenike dju, lucere, splendere, tako, da mladeneč človek in mlada žival sta dobila poznamenovanje po svoji prijazni, živosvitli prirodi. Tudi beseda jagoda, uva in genae, znači svitlo bleščečo stvar, kakor tudi drevo: j agne d zarad lesketajočega svojega listja, se ima izpeljevati iz korenike: ag, jag. *) Sorodna utegne biti: sansk. jadž, sacrificare, jadžna, sacrificium (Feuer-opfer), jadžvan, sacerdos **) in pa grška ayvog} rein, lauter: dylaog, glanzend, schon, dylaiaf Glanz, Pracht.
Utegnila je tudi cvetka jagolnica biti posvečena boginji Jagi, kakor perunika (iris germ.) bogu Pe-runu.
V okolici, v kteri sedaj prebivam, tej cvetki pravijo: ragušica (ragušča) in tudi korenika rag, znači svetiti, lucere, splendere, starorusk. rag a, penezi, denar zarad svitlobe, primeri rusk. dengi, denar in litovsk. slov. denginti, degati, degniti („solnce je malo skoz megle d e gnil o" = zasvetilo) lucere, urere itd., primeri sansk. rad ž, splendere, r&džata 1. albus, 2. argentum. gršk. in lat. po prestavi glasnikov dqy — og} arg-entum, irsk. airg-iod, srebro. Ragušica je ravno tako, kakor jagolnica utegnila dobiti ime po božanstvu kakošnem luči: Ragušu, čijega ostanek bi se utegnil najti v staroruskem mitičnem bitji: EprJTB, Pi>rjn>, Ergel', Rgl\
Ergel, Rgl, Raguš, Ragon utegne biti polab-sko-slovanski: Rugevit, kteri se vjema z indijskim: Raghavat, priimek solnčnega boga Kršnata, in pomenja: splendore, luce praeditus, iz korenike ragh, ranghc=radž, randž, lucere, splendere. — Staro-rusko osebno ime Raguilo tudi ne znači druga, in znamenito je, da so stari Jugoslovani, kakor Bolgari in Srbi grško ime Helena, ktero pomenja: svitla, lucida, splendida, ednačili imenu Rag o sna. l) Tedaj jim je bila korenika: rag, v pomenu svetiti, enkrat znana. Primeri še litovski rugti, vreti, toda tudi pomen vročine, žgaline.
Tudi imena  vesi:   Ragič,  dalje   potokov:  Rag-
*) V sansk. korenika a g, znači, to, kar gršk. dyco; nekteri iz nje izpeljujejo: agni, ogenj in i g ni s. Mi še v sansk. najdemo ahan, kar utegne stati za aghan; ahan pomenja: d en, svitlobo. K tematu jag še primeri: srbsk. jaglac, jagočevina, herbae genus, jagla, granum zeae tostione, ustione, disruptum, jagrz, Fuchsschim-mel. V vseh teh besedah tičijo pomeni: ognja, svitlobe, žer-javine, ognjene barve.
**) Vulkan starih poganskih Litovcev (Narbutt I, 29) se je velel: Jagaubis. Ker „Vulkan" sansk. ulka, tor-ris, goreča glavnja^ ogorek, ima svoje poznamenovanje po ognji, s kterim dela, toda tudi Jagaubis. Gotovo je sansk. jadž, sacrificare, izvirno pomenilo: žgati, požgati, ker so sacrificia bila holocausta, žgavne daritve, primeri sta-roslov. žerec, sacrificator, iz korenike gor, žer, urere, žeravie, žeravka, carbones candentes.
') Raič, kn. VII. glav. 7. §. 12.
niča so utegnile ime" dobiti po božanstvu Ragu, Ra-giču, kakor: Radolja, Radoljica po Radolju — Radogostu.                                                       (Dal. prib.)
   149
157
Mitologične preiskave.
Primula veris.
Spisal DaTorin Trstenjak. (Dalje.)
Drugo imL, ktero ima trobentica, se glasi: br-končica, toraj po: brkoncu. Brkonec je mogel biti nekdaj nekakošen bog. Sicer so se bogovi groma in letnega močnega solnca predstavljali z brki, in v Vedah stoji, da Indra svojo brado strese, kedar dež polije, in nordiški Th6rr se veli: Raudskeggjadr, rdečobradat mož, vendar Brkon, Berkonec še dopušča drugo razlago. Korenika sansk. bhrag, bhreg pomenja: lucere, splendere, litovsk. breksti, iz te je po izmeni glasnika r z glasnikom 1 česk. bik fulgor, srbski buknuti, excandescere, auflodern, bu ki a nje ardor, buknja, ogenj, buktjeti, lodern, bukara, ogenj, okoli kterega se zbirajo dekleta v Srijemu. Trobentica se svojimi svnonimi: Jagolnica, Ra-gušica, Berkončica bi nam bila tedaj ohranila trojico imen mitičnih Jagola-Jagolnika, Raguša in Brkon ca, in ta so nosila ali božanstva bliska ali pa solnca. Imena osebna staroslovanska: J a ga, Ja-gailo, Jagla, Jaglika, Jagič, Jagolče, Ja-guša, dalje še živih rodbin v celjski okolici: Jagol-njak, dalje: Raguilo, Ragor, Ragoršek, Re-goršek v celjskem okrožji, Brkon, Brkonec tudi v tem okolišču, so toraj še žive priče za bitje takošnih nekdanjih mitičnih bitij.
Grimm in drugi so iz imen rastlin, cvetic in dreves
odkrili marsiktero starogermansko mitično podobo, tudi
še v slovenskih imenih  rastlin pozvanjajo stara božanji
stva, postavim: Ho mulj i ca, Donnerkraut, homan, Eisenhuth po bogu Hamon, Homen, Gomen, Perunika po Perunu, Ognjec (croccus) po Ognji, Grombaba, babja dušica = češki Hrimbabaz= Grm-Grom bab a (ni „rimska baba", kakor je nekdo tolmačil), V i s i b a b a (galanthus nivalis, zvonček) po Babi.
Nemec imenuje: primula veris „Schlusselblume", in med Nemci vlada poverje, da se s to cvetlico odpro vrata pečine ali gore, v kteri je zlato zaklenjeno. Že Grimm in obširniše Kuhn sta dokazala, da pod v gori zakritim zlatom se ima razumevati zimsko v meglovji zaklenjeno solnce ali pa blisk.*)
Solnce in blisk pa odpre mladoletje, in prvi glasnik mladoletja trobentica je dobil ime: „Schlus-selblume", ključarica, odkleparica v oblačne pečine in gore zakritega solnca in bliska v meglovji in oblakih. Kij uč v slovanskih narodnih pesmah se večkrat omenja. On je simbol oblasti, v zimi ga ima boginja smrti,**) speče zemlje: Smrtnica, M arena, Mora na, kar reče moravska narodna pesem:
Smrtolenko  — Smrtola!
Kam s' kliče dela? —
Dala sem jih, dala —
Svatemu Janu,
Aby otevfil (otvoril),
Do nebe branu (vrata)
Dala sem, jih dala
Svatemu Jifi
Da bi otevfel
Do nebe dvefi! itd. (Sušil, narod, pesme 678).
Sveti Jurij in sveti Jan sta zasedla božanstvo mladoletnega solnca, ona dobita ključe, odpreta vrata do nebes, to je, jaro solnce razpodi zimsko meglovje, ktero jasno nebo zakriva. Na sekovskih kamenih izobražena podoba noseča ključ na rami utegne predstavljati takošno solnčno božanstvo.
Litovci imenujejo trobentico: gailu bikses, petelinove hlače, Hahnenhosen. Petelin je solnčen simbol, utegne toraj tudi litovsko poznamenovanje kakošno mi-tologicno podlago imeti, ker podoba trobentice ne kaže nikakošne priličnosti s hlačami.
Ker v ragušici spozna Kuhn simbol bliska, zato je utegnil ruski Erg, RgP= aQyvQog biti bog bliska, in priimek Peruna. RgP je iz Argel, kakor slov. rja iz ar j a (rdja—ardja). V staroindijskem mithu je Ard-žuna, der Lichthelle, priimek In dr o v, in je iz one korenike, iz ktere Homerov pridevek gromskega kija: agjrfi. Ar, r pa se stopnuje v ru, primeri: ardeČi, rdeči in rudeči, in tako tudi iz ar g, rg dobimo: rug, in iz Argovit Rgovit — Rugovit, primeri še sansk. argha, pretium, iz korenike ar g h, petium habere, dignum esse, in cerkvenoslov. ruga, salarium, staroruski: ruga, ružiti, salarium pendere. Metatezo glasnika r tudi najdemo v sanskritu, in priča nam je beseda radžatam, argentum = ardžatam. Slovenska osebna imena Ar gol, Argoličz=Rgol se imajo tudi iz korenike: arg-rg izpeljevati.
Ergel, Rgl, Raguš, Rugevit se toraj v pomenu vjema z vedskim: Ardžuna, in litavskim ky-klopom: Arges. Naj se omenim, da je jagned v grškem mitu simbol oblačnega dreva (Wolkenbaum, Wetterbaum) in poznamenovanje je utegnilo postati po bliščjem oblaku,  ktero je jagned (arHA^ in iarHA^)
*) Kuhn   (Zeitschrift fiir deutsche Mvthologie,   III,   387. 384) vidi v trobentici simbol bliska.
**) ^ grškem mitu ima Pallas Athene ključ do Zeusove hiše, kjer so bliski skriti.
simbolizoval, vendar tudi po trepeti listja, ker korenika a g — adž znači majanje, gibanje itd.
(Dalje prihodnjič.)
158
165
Mitologične preiskave.
Primula veris.
Spisal Darorin Trstenjak. (Dalje.)
V  cerkvenoslovenščini tudi nahajamo: agen, vitex, Keuschlamm. Ker se v grščini veli ayvog, je brž ko ne ta beseda iz grščine prišla v slovenščino. Vendar, ker ayvog pomenja s vitel, čist, utegne biti beseda iz one korenike, iz ktere: dykaogf in ta je sorodna s slovansko ag, j a g. Slovenci jo imenujejo: divičje drevce, tudi: Abrahamovo drevce, Hrvati po Jambrešiču: divojačko drevce, toda po lastnosti, ktere so tej vrbici pripisovali že stari Grki. Mislili so, da ima moč oslabiti spolna (seksvalna) poželenja, zato so si žene Atinjanov, ktere so bile v skrivnosti thesmoforij posvečene, in so morale v zakonski zdržljivosti živeti, z listjem te vrbice svoje postelje potrosile. Se danes se neveste opletajo z divičjim drevcem, da očitajo svojo neoskrunjeno čistost, in Charlotte de la Tours pripoveduje, da na Francoskem bogu posvečene divice iz divičjega drevca distilirano vodo pijejo za potlačenje seksvalnih poželenj. *) Nemci so grško ayvog zarad pri-ličnosti z latinskim a gnus, prav neumno prestavili v Keuschlamm.
Znamenito je, da Slovenci to vrbico imenujejo „Abrahamovo drevce", tudi Magjari so od Slovencev to poznamenovanje sprejeli in jo imenujejo Abraham faja. Moglo je toraj nekdaj to drevce simbolizovati tako imenovano vremensko drevo (Wetterbaum), ktero se tudi veli: Adamovo ali Abrahamovo drevo, in to poznamenovanje se je ohranilo cel6 pri ponemčenih Slovenih v Ukermarku.
V  knjigi „Norddeutsche Sagen" (Geb. 412. 428.) berem: Nach Sonnenuntergang bildet sich haufig ein sogenannter Wetterbaum, ein Wolkengebilde, das einem Baume gleicht, danach regiert sich das Wetter; wohin namlich die Spitzen gehen, dahin wird der Wind gehen. In der Uckermark sagt man an einigen Orten: ,,der Abrahamsbaum bluht, es wird regnen'*, an andern Orten: „der Adamsbaum, bluht er nach Mittag zu, gibts gut Wetter, nach Mitternacht, so gibt es Regen".
]) „Symbolik der Blumen" prestav. Alvensleben str. 146.
Utegnila je ta vrbica tudi posvečena biti boginji Divici česk. Dšvana, Perunova in Letničina hči; srbsk. Divojka, ktera solncu dvor pometa, in ktera ima v mnogih ozirih enake lastnosti z grško Ateno in Hero, in tako dobiti ime divičje, divojačko drevce. Pri Grkih je bila Heri posvečena, prebivalci otoka Samos so ce!6 trdili, da seje Hera pod tem drevescem rodila.
^Trobentica, jagolnica, ragušica, brkončica se še na Stajarskem in hrvaškem Zagorji veli: Iskrica, sv. Ivana roža, — novi dokaz, da je ta cvetka bila ozko združena s češčenjem luči in ognja, ker iskra je simbol bliska. K tematu jag še bi jaz postavil štajersko slovensko in hrvatsko-srbsko: j agm a, irruptiv, im petris, j a g m i t i, rapere, j a g m o, cater, improvi-sus, na jagmo prodati, reissend, schnell verkaufen, na jagmo iti, blitzschnell gehen.
Primeril sem tudi na drugem mestu tej koreniki im6 mitičnega bitja: I za: O Izi pripovedajo okoli Podsrede in Kozjega, da je v gori skrita in ob hudi nevihti iz gore zleti, za njo sledi huda burja, toča, blisk in grom, da živina stoče. Da so to mitično bitje tudi severni Slovani poznali, pričujejo imena: Izja-slav, Izebolk, Izeča, Ižoslav, Izonka, kranjski Izatič, Izmar. Izaje brž ko ne druga oblika boginje: Jage-Ježi, Jahode-Babe. Priimek: Is a ima tudi nemška: Berhta, Holda, mogoče, daje lastnina Slovenov severno-slovenskih pozneje ponemčenih. Vendar primeri tudi zastran imena: t za sansk. idž, ire.
V različnih imenih zemljišč in cvetlic bi se še dosti mitologičnih ostankov našlo, ko bi nam hotel kak izveden botanikar vsa poznamenovanja po vseh slovenskih pokrajinah pobrati — al zastonj že več let opominjam in spodbujam na to delo mlajši naš naraščaj. Travo: Laser (tanger, Ferulkraut) imenujejo v moji rojstni okolici: vražje blato. Martial pravi, da so z „Ferulkrautom" dajali packe učencem, primeri nemško: Patzenferl. Vražje blato! „caedere fe-rula"! treba je res obojega mladim ljudem.
(Konec prihodnjič.)
173
Mitologične preiskave.
Primula veris.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Ko sem že ta članek o mitologičnem pomenu ,,primula veris" dovršil, izvem, da trobentico imenujejo v fari sv. Heme pod Podčetrtkom: lagotica.
Ako presodimo pomen te besede, sopet v njej nahajamo odnašanje do svitlobe, bliska itd. V san-skritu ladž pomenja „splendere, fulgere", zariti, in v ruskih narečjih še se je ohranila beseda: lagun, degot, aestus; Brand, Gluht itd. (glej „Grilferding o srodstvie jaz. slavj. str. 222) primeri še slovaško: ligo tati, corrus-care, ligo tačk a, Flittergold.
Sem spada tudi ime božestva spomladi pri Litovcih: Ligo, pred kterim je večni plamen gorel, ki ga je čuvala nedolžna — čista devica. V litovščini pomenja ligo t „schauckeln, schwenken, wippen, wiegen", sami pomeni, kteri se bližajo pomenom gibajočih, ziha-jočih se solnčnih žarov. Korenika ladž pa tudi znači: robustum esse, in tej primeri slov. lagoden, firmus, optimus, nelagoden, infirmus. Korenika ladž še znači: laedere, occidere, in iz te imamo staroslov. la-gijr, topor, ascia, sekira, bradva.
Star mož v moji fari mi je rekel, da trobentici tudi pravijo lakavčica, mavričica, toda bi sopet stala v zavezi z lokom, mavrico (iris), ktero ljudstvo tudi imenuje: božji stolec, starodavni poganski narodi pa so mislili, da na ta stolec sede bog groma in bliska, ko je premagal orjake viharjev in neviht.
V imenih ene edine cvetlice tedaj vidimo ohranjene korenike: j a g,*) rag, lag, ktere značijo: svetiti, bliskati, zariti itd.
Jeli ni slovenski jezik bogat in čestivreden, in jeli ni bil naš narod že od nekdaj bistroumen in pobožen?
*) V kakošni zavezi stoji slov.-hrvatsk. jagli, jegli puls milliacia candida, prosena kaša v rusk. narečjih: j a g-lovi, ječmeni? — Brez dvombe je pomen postal po žganji, paljenji, pečenji, kakor srbsk. jagla, granum zeae (koruze tostione disruptum, primeri še sansk. jadža, varen a, žgana, pečena riškaša.                                              Pis.