Obresti
lovijo inflacijo?
A koga lovi inflacija?
Čeprav je po dolgem obdobju, ko so bile obrestne mere praktično nedotaknjen instrument ekonomske polilike, v zadnjih dveh letih prišlo do nekaterih sprememb v politiki obrestnih mer, pa vse kaže, da se nam šele v prihodnjem letu dni obetajo največji skoki na tem področju. Znano je namreč, da mora Jugoslavija izpolniti zahtevo mednarodnega mone-tarnega sklada o uvedbi realno pozitivnih obrestnih mer — torej višjih kot je stopnja inflacije. To naj bi se zgodilo najkasneje prvega aprlla prihodnje leto, ko bodo pasivne obrestne mere, torej tiste za vloge v bankah, višje od stopnje inflacije. Ker je zadrugoče-trtletje prihodnjega leta načrtovana 40-odstotna in-flacijska stopnja, se bodo pasivne obrestne mere gi-bale med 40 in 45 odstotki, aktivne obrestne mere pa bodo za nekaj odstotnih točk višje. To bo veljalo tudi za vezane dinarsketiranilne vloge občanov, seveda pa bodo močno poskočile tudi obrestne mere za po-trošniška posojila in posojila na podlagi prodanih deviz banki. Ob tolikšnem zvišanju obrestnih mer za vezane dinarske hranilne vloge pa se bodo za nekaj odstotnih točk zmanjšale obrestne mere za devizne hranilne vloge, vendar pa imetniki deviz s tem ne bodo oškodovani, ker se bo tečaj dinarja še naprej prilagajal realni vrednosti naše valute.
Obrestne mere so bile že tudi doslej precej visoke, vendar pa to ni prineslo zaželenih in pričakovanih učinkov, saj ni prišlo v večjem obsegu do bolj rado-nalne porabe finaqčnih sredstev. Eden izmed bi-stvenih razlogov je v tem, da so najemniki posojil-lahko visoke obresti vkalkulirali v stroške, kar pa je seveda dalo nov zagon inflaciji. Sedaj naj bi temu na-redili konec, a vprašanje je, če bo temu res tako. Vse bolj se zdi, da se bomo neprestano lovili v začara-nem krogu višje obresti — višja inflacija — višje obresti. Seveda bo to možno le toliko časa, dokler bo vladal takšen nered pri finančnem poslovanju. kot vlada sedaj. Zato bo moral biti naslednji korak strogo zaostrovanje finančne discipline, kar pa seveda v končni posledici pomeni tudi povečevanje že tako velikih izgub. Naslednji korak bo torej v selekciji do-brih in slabih gospodarjev z doslednim uveljavlja-njem veljavnih zakonov o sanaciji, stečaju in likvida-ciji, kar pa seveda pomeni tudi povečevanje brezpo-selnosti, s tem pa zaostrovanje vprašanja socialne varnosti. Tu pa se očitno spet znajdemo v začara-nem krogu.
Po vsem tem je jasno, da pomeni uvedba realno pozitivnih obrestnih mer prvi izjemno oster korak pri uresničevanju stabilizacije in s tem pri prelamljanju s sedanjo prakso, ko se o odgovornosti izrekamo le deklarativno. Vse to pa pomeni tudi, da bomo le na tak način uspeli uresničiti precejkrat izrečene be-sede o prestrukturiranju našega gospodarstva in o njegovi usposobitvi za konkurenčnost na svetovnem trgu. Pot do tega cilja bo izredno težka in zapletena, a če se ne bomo podali nanjo, se bomo še prej soo-čili s težjimi posledicami, saj bi ostali brez okrog 3,5 milijarde dolarjev finančne pomoči v letošnjem letu.
Tako lahko le izbiramo med dvema variantama z enako težkimi posledicami.