Največji slovenski dnerail^l ¥ Združenih državah Velja za rte leto ... $6.00 i Za pol leta.....$3.00 Z« Ne « York celo leto - $7.00 Za inozem»tro celo leto $7.00 0 g u GLAS NARODA Listislovenskihidelavcev v Ameriki. TELETON: CHelsea 3—3878 I, The largest Sloraoian Daily m the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ........ ii i Entered as Sscond Class Matter September 21, 1903, at the Port Office »t New York, N. Y., rnidsr Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8871 NO. 203. — ŠTEV. 203. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 30, 1933. — BREDA, 30. AVGU8TA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI PREMOGOVNA INDUSTRIJA BO PRIZNALA UNIJO PREDSEDNIK ROOSEVELT JE POD GOTOVIMI POGOJI DOVOLIL IZVOZ ZLATA IZ ZDRUŽ. DRŽAV Nihče ne sme imeti za več kot sto dolarjev zlatega denarja ali zlatik certifikatov.— Lastnikom ameriških zlatih rovov bo naloga precej olajšana. — Premogarska unija se je v bistvu sporazumela z lastniki premogovnikov. — Administrator Johnson je presenečen nad uspehi. HYDE PARK, N. Y., 29. avgusta. — Povsem nepričakovano je danes predsednik Roosevelt nekoliko omilil stroge določbe glede izvoza zlata. — Lastnikom zlatih rudnikov je dovolil, da smejo prodajati v inozemstvo zlato, ki ga nakopljejo, in sicer v države, kjer dobe zanj najvišjo ceno. Nasprotno pa mora vsaka oseba, ki ima za več kot sto dolarjev v zlatih certifikatih ali cekinih, naznaniti pristojni oblasti. Po preteku tridesetih dni ne sme noben privatnik imeti več kot za sto dolarjev zlata. K.er bo lastnikom zlatih rovov izvoz zlata dovoljen, bodo profitirali na leto petnajst milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C., 29. avgusta. — Pogajanja NRA z voditelji premogovne industrije se u-godno razvijajo. Zastopniki premogarjev upajo, da bo kmalu konec strašnih časov in neznosnih razmer, ki so toliko let vladale v premogovnem o-krožju. Nadaljni razvoji programa NRA so sledeči: — Štirinajst važnih industrijalnih mest je poslalo administratorju Hugh S. Johnsonu poročila, kako napreduje kampanja za zopetno zaposlenje delavcev. Pozneje je rekel Johnson, da se ni nikdar nadal tako velikega napredka. Na vprašanje, kaj bo storil Henry Ford, je odvrnil administrator, da mora podpisati pravilnik avtomobilske industrije, ako hoče dobiti višnjevega orla. American Federation of Labor je začela organizirati delavce po tovarnah, v katerih izdeluiejo avtomobile. Predsednik United Mine Workers of America, John J. Lewis, je izjavil, da je prišlo do popolnega sporazuma med zastopniki premogovnih baronov po južnih državah in delavci. Premogovni baroni so priznali unijo in s tem je bila odstranjena zadnja ovira za sestavo pravilnika, s katerim bosta obe stranki zadovoljni. Administrator Johnson je mnenja, da bo poteklo Še par dni, predno bo predložen pravilnik premogovne industrije predsedniku Rooseveltu v podpis. Casniškim poročevalcem je rekel Johnson, da so ga dosedanji uspehi kampanje nadvse presenetili. — Iz Baltimore, Clevelanda in Cincinnati mi poročajo, — je dejal, — da je petindevetdeset odstotkov delodajalcev podpisalo pravilnike ter da se je ^zaposlenost presenetljivo zmanjšala. Zupan Miller mi poroča iz Cincinnati, da dobi v tamkajšnjem mer stu vsak dan nadaljnih tisoč nezaposlenih delo. Zdi se, da dela Johnsonu molk Henry Forda velike preglavice. Ako ne bo Ford podpisal pravilnika avtomobilske industrije, ne bo dobil višnjevega orla, in javnost mu bo odgovorila s tem, da bo kupovala avtomobile od onih tovarnarjev, ki imajo to znamenje. Ak bo pa Ford podpisal in bo plačeval svojim delavcem višje plače kot jih določa pravilnik, "bo to njegovo dejanje sprejeto z veliko hvaležnostjo in splošno odobren jem* \ Neki uradnik NRA je rekel časniškim poročeval cem, da se program gospodarske obnove v svoji sedanji obliki, ne bo obnesel in da bo treba več važnih izprememb. Na vprašanje, če misli s tem inflacijo jdol&rja, je molče prikimal. Velika železniška nesreča v New Mexico LIGA BO VLOŽILA PROTEST Hitlerjev govor glede Saara je razburil Ligino komisijo. — Ebertovo ulico se prekrstili. Berlin, Nemčija, 30. avgusta. — Nazijska demouustracija v Ruedes-lieimu ob Renu. kjer je kancler Hitler pred 180.000 ljudmi izjavil. da Nemčija ne bo nikdar opustila svoje zahteve -za Saar okrožje, bo najbnže imela diplomatie-ne posledice. Kot pravijo poročila iz Saarbrueckena. ki je središče industrijske pokrajine, ki bo ostala do plebiscita leta 1 !»;ii> pod nadzorstvom Lige narodo.v, bo načelnik Ligi ne komisije Geoffrey K. Knox najbrže pri Ligi vložil protest proti tej demonstraciji. Poziv na Nemce za vrnitev Saara tako blizu meje je jh> mnenju vladnih krogov izzivanje. Na tisoče Nemcev, ki žive v Saaru. ni tako vneitili za združenje -z Nemčijo, kot si žeje govorniki v Ruedesheiinu, da bi zunanji svet mislil. Socijalisti in komunisti v Saaru so v ponedeljek v Saarbruec-kenu imeli veliko zborovanje, katerega .se je udeležilo na tisoče' Nemcev. Na zborovanju je nastopil urednik socijaJlstičnega lista ''Volksstimme" Max Braun. ki je povdarjaJ, da je treba zadnjo pel nemške zemlje braniti proti hi-tlerizmu, če treba, tudi z orožjem. Koeijalisti so po zborovanju izpu-{utili balon z napisom "Svoboda" in veter ga je odnesel čez mejo v Nemčijo. iNazijci .so vzeli prvemu nemškemu predsedniku čast in spoštovanje s tem. da je ber'inski policijski komisar admiral Magnus von Levetzov prekrstil Friedrich Ebert ovo ulico, ki je ena glavnih berlinskih ulic, v Herman Goerin-govo ulico. Ta prememba se je izvršila na željo berlinskega mesta in v sporazumu s prusko vlado. INSULL0VA ARETACIJA POTRJENA Združene države imajo 60 dni časa, da dokažejo vzrok za izročitev. — In-sull se ni branil aretacije. Atene, Grška, 29. avgusta.. — Pr izivno sodišče je razsodilo, da je aretacija Samuela lusulla postavila. liiisiilJ je bil aretiran na prošnjo vlade Združenih držav. Združene države imajo BO dni časa, da prepričajo sodišče, da dovoli izročitev "I tusullu Združenim državam. Sodišče je naznanilo. da bo Instill zopet izpuščen, ako v tem času sodileu ni predložena (njegova obtožnica. Insullovi zagovorniki protestirajo prot injegovi aretaciji in zatrjujejo, da aretacija, ni postavna, ker se ji InstiLl od časa prve prošnje iza izročitev ni skušal izogniti. Združene države doLže lusulla. da je kršil postavo glede bauke-rota v izvezi s prepadom svojega podjetja. KDO BO M0LEYEV NASLEDNIK Washington, D. C., 20. avgusta. Državni tajnik Cordell Hull bo imel, ko se*vrne s svojih počitnic na jugu v Washington, rešiti problem, kdo bo Moleyev naslednik kot namestnik državnega tajnika. Glede tega se >bo Hull še posvetoval s predsednikom Rooseveltom. Omaha, Neb., 20. avgusta. — Artur 'Mullen, ki je bil Moleyev pomočnik, predno je odstopil kot državni podtajnik. je rekel, da bi se .Molev u rad pridružil pri urejevanju lista, katerega bo pričel izdajati Vincent Astor in ki ga bo urejeval Moley. Profesor Moley, ki se nahaja v New Yorku. je izjavil, da med njim in državnim tajnikom IIuI-lom ni bilo nLkakega spora. i ZAPRAVLJIVI MAHARADJA London, Anglija, 20. avgust«. Indijska vlada je posvarila maha-radjo iz Patiale, da mora omejiti svoje izdatke. Njegova država dobiva na leto na davkih $4,000,000; večino teka denarja pa je maharadja potrošil -za sebe, medtem ko je več sto državnih uradnikov ostalo brez plače. Maharadja vzdržuje 500 služabnikov. BOLEZEN NE ZADRŽUJE ŠOL St. Louis, Mo., 2f». avgusta. — Šolski otroci v St. Louisu bodo pričeli s šolo 5. septembra, navzlic temu. da je v mestu razširjena spalna bolezen, ki je že zahtevala izmed 265 bolnikov 30 žrtev. Šolski nadzornik dr. Henrv (Jer-ling pravi, tla je h* malo otrok zbolelo za spalno boleznijo in da bodo v šoli mnogo bolj varni pred boleznijo, kot pa doma. Ko .se bo pričel šoLski pouk, bo preiskovalo šolske otroke G1 zdravnikov in mnogo bolniških strežnic. William Goditi je sporočil zdravstvenemu uradu, da je na svojem vrtu našel muho tse-tse, ki raznaša spalno bolezen v Afriki. LINDBERGH JE V KOPANJU Pred njegovim Hotelom je straža. — Obiskal je več državnikov. — Njegov aeroplan bo predelan in popravljen. Kodanj, Daosko, 20. avgusta. Polkovnik Charles A. Lindbergh je obiskal ministrskega predsednika Theodore Stauninga, je imel razgovor z guvernerjem Grenlandije ler je pregledal .svoj aeroplan na državnem letališču. Policijski načelnik je pred hotel. kjer .stanuje Lindbergh .s .svojo ženo. postavil stražo in stražniki imajo dovolj opravila, da od-slavljalo veJiko annožico ljudi, ki žele dobiti Lindberghov podpis. Sobe, v katerih oba stanujeta, so zastražene, kot bi bile v njih kraljevske dragocenosti. Takoj prvi dan. ko je Lindbergh prišel v Kodanj, je prišlo zanj toliko pisem, da bi ga vzelo skoro dva dni. da bi jih prebral. Mnogo pisem je i/ Amerike. ki so bila poslana potom ampriškeira poslaništva. Ko je Lindbergh prišel iz hotela, so ljudje stekli za njim. da bi dobili njegov podpis, toda Lindbergh j tin je uSjet. .sedel v avt-omobil in se odpeljal na letališče. kjer je skrbno pregledal aeroplan. Na .svojem potu iz Amerike. preko Grenlandije in Islandije je Lindbergh preletel nad t> tisoč itiiilj. Neka filmska družba bi rada imela Liudberghovo sliko, toda Lindbergh v to najbrže ne bo privolil. Ko je bil Lindbergh na letališču. je bila njegova žena pri frizerki. nato pa sta imela v svojih sobah skupno kosilo z nekaterimi svojimi prijatelji. Lkndberghova soproga je dobila od kraljeve tovarne za porcelan darilo: krasno stojalo iz porcelana. ki kaže dva psa ob aero-planu. OSEM OSEB MRTVIH IN NAD PETDESET POŠKODOVANIH TUCUMCARI, N. M., 29. avgusta. — Železniška nesreča in dve tragediji v zraku, so danes na Jugozapadu zahtevale šestnajst človeških življenj. Osem oseb je bilo usmrčenih, ko se je podrl po osebnim vlakom Golden State Limited most, pet milj zapadno od tukaj. Več kot petdeset oseb je bilo ' ranjenih. Odvedli ?>o jili v bolnišnico, in -o nekaterih je le malo u-panja, da bi okrevali. Pri Quay, X M., se je ponesrečil potniški aeroplan Trmseouti-nental and Western Air Lines. l>va pilota in trije potniki .so bili iLsmrčeni. Trije armadtti častniki so bili usmrčeni pri Randolph Field. San Antonio. Texas, ko sla dve letali kolidiral) v zraku. Ogromna lokoinotova Golden State Limited je padla s porušenega mostu v Blue Water Creek. Poštni voz in trije vagoni so padli na lokomotivo. Poročilo je dospelo .šele po preteku ene ure v tukajšnje mesto. Neki konduktor. ki je bredel vodo do pasu. je prišel povedat, kaj se je zgodilo. Ko se, je bližal vlak mostu, je strojevodja zmanjšal naglico, toda ko j«- dospela lokomotiva na most. t»e je obok porušil, česar posledica je bila strašna katastrofa. PROSLAVA ZMAGE PRI TANNENBERGU MORIJA NA ŽEN1T0VANJU Mukden, Mandžurija, 29. avgusta. — Japonski vojaki so napadli ženitovanje roparskega, voditelja ("ang Šan-Jiao v Sikupaših in so pobili 150 njegovih tovarišev. Čangčun, ^Mandžurija, 2U. avgusta. — Japonsko vojno poveljstvo naznanja, da je njihova ek-spedicija imela uspeh ter je iztrebila v vzhodnem delu province C'ahar vse čete, ki so ogrožale zapadno mejo Džehola. Te čete so bili ostanki vojske generala Fenga Yu-hsiaiga, ki je pred kratkim opustil svojo namero, da bi se zopet polas-til izgubljenih provinc. DELAVSKI VODITELJ UMORJEN Havana, Kuba, 29. avgusta. — Delavski voditelj Julian Kivero je bil v spopadu med Cuban Labor Federation in Havana Labor Federation ubit, dva delavca pa sta bila nevarno ranjena. Enajst trupel mož, ki so najbrže bili ubiti v revoluciji leta 1931. je bilo najdenih :v provinci Pinar del Rio. V predmestju Havane Jesus del Monte je eksplodirala bomba, ki je porušila neko mesnico. Poročilo ne omenja nikakih žrtev. MACHADO BO PRIPUŠČEN V KANADO Montreal, Kanada, Kanadska vlada je po kablu sporočila go-vernerju Bahamskih otokov, da dovoli izgnanemu kubanskemu predsedniku Maehadti vstop v Kanado. (Jeneiral Maoliado se bo najbrže odpeljal s kanadskim parniknm "Lady .Iiodnev". ki se med potom v Kanado vstavi tudi tia Bermu-di. Nassau, Bahama, 28. avgusta. ; Ker se bivši predsednik Macha-; do boji za svoje življenje, se hoče kakor hitro mogoče odpeljati z Bahamskih otokov z aeroplanoni ali pa s parnikom. MATSUOKA BO POSLANIK V WASHINGTONU Tokio, Japonska, 29. avgusta. List "Jiji Shnbun" pravi, da bo zunanji minister .grof Yasuva TJčida ponudil poslaniško mesto v Washingtonu Yasuke Matsuoka. Matsuoka, .ki je dovršil vseučilišče v Oregonu, je pred Ligo frčiteljica in služi $13.50 na teden. Njen mož je bil v vojni poškodovain in se nahaja v ibolaiišniei. Sodišče je razsodilo, da mora njegova žena plačevati za moževo vzdrževanje v »bolnišnici po $3.50 na. teden. Mrs. iReid se je izgovarjala, da mora skrbeti za svojo 16 let staro hčer, ki se uči za učiteljico. Sodnik Bailey pa je rekel -— Vaša hči naj gre služit. Nemška vlada je poklonila Hindenburgu novo posestvo.—Hindenburg je izkazal naklonjenost kajzerju. Tannenberg, Vzhodna Pruska, 29. avgusta. — Da nemški predsednik Paul von Iiiudtnburg pričakuje po svoji smrti v Nemčiji zopet cesa stvo. je razvidno iz njegovih besed, katere je izrekel, ko je sprejel v dar novo posest vo, ki meji na njegovo dosedanje p<> sestvo v Neudecku. — S spoštovanjem in hvaležnostjo mlslr na svojega cesarja, kralja in vladarja v tej uri. kakor mislim tudi na svoje umrle tov*, ri-e v orožju, ko se zahvaljujem za ta dar. — je rekel Hindenburg. le besede je Hindenburg g«>vo-ril, potem ko je položi/ ven c v sponi i u na Hindenburgovo veliko zmago nad rusko vojsko v svetov, ni vojni pri Tanneubergu. V av. gust u 1914 je nemška vojska popolnoma uničila mnogo močnejšo rusko vojsko pod generalom .Sam-sonovom. Pruski ministrski predsednik stotnik Hermanu (Jocring j.- prej-sedniku izročil tozadevne listine in kancler Hitler je v svojem govoru izjavil, (la je ta Hiudenbur-gova posest prosta davkov za v«,e ease, dokler bodo gospodarili na njej moški potomci predsednika Ilindenburga.. ^ Hindenburg' je bil a- uniformi nemškega maršala, kar je bilo v velikem nasprotju s kanclerjem Hitlerjem in podkanelerjem von Papenom. ki sta bila v frakih. V svojem govoru je meti drugim rekel ILitler: — Dobroti ji v a usoda je tudi naklonila meni. ki sem v svetovni vojni služil kot navaden vojak, da vam danes izrazim hvaležnost naroda. Buedcsheim, Nemčija, 2s. avgusta. — Kanci er Hitler se je iz Tannenberga pripeljal -z aeroplanoni in je v svojem govoru pred 150.000 ljudmi, izjavil, da mora biti Saar vrnjen Nemčiji. Saar pokrajina j?, sedaj po.l pokroviteljstvom Lige narodov in leta 1935 bo plebiscit odločil, ali bo premoga bogati okraj zopet pripadel (Nemčiji, ali pa se bo združil s Frartcijo. ŠTRAJKARICE SO BILE ARETIRANE St. Louis, Mo., 29. avgrata. — 42 šivalk je hilo aretiranih, ker so piketirale pred neko tovarno, kjer »ivaike niso hotele pustiti dela. •ntxi moor HBWYOBK, WEDNESDAY, AUGUST 30, 1983 44 jsr » C^as Naroda" 7HN10 PUBLISHING COMTAN1 (A Corporation* L WjaMHT Trtam. Place of brim ■W. 1Mb Street at the corporation and addreooes of abort officer«: •f Manhattan. JUrm Yorti City, N. I. -0LA8 NARODA (Voice of the People) Every Day Except Suudayi and HotMa/i fc ealo loto velja m Anertto In Kuido......................**«> (kpoiMt ..................... 9840 $m Oatrt l»*a..................$1-60 k*a New Tork m celo loco......f7.w Bo pol leta....................»S.OO Za lnoMMtfo oe celo loto......ft DO Kt pol leta S3 ju Subscription Yearly 96.00 IdTcrtiMBcet oo imeBMt »QHt Naroda" labaja raakJ dan lzvaemM nedelj In prasnlko*. brea podpisa In ooebaootl ee ne priohčujejo. Denar naj ae blagoToU foUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroinikov, prosimo, da as •am todl prejtajo blvallHe naznani, da bltreje najdemo naslovnika. »GLAS NARODA", til W. 18th Street, New York. N. CHeleeo I—1878 V Ljubljanici ntonil. Ob vročih .poletuih dneh, ko Močilnik usahne, ko je temno lie-tovje .skoraj prazno m ko zelena i Ljubi j a sanja «voje tibe -sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica za cel «ezenj in ošabna Vrh- ničanka je samo se potok. Ves levi" del »truge je samo bel prod ... — Tako pravi naš rojak Ivan Cankar, kako je poleti glede Ljubljanice. Ju vendar je bila za mladc- gil osemletnega Autoiia Žit ko. po domače .Štefinovega Tončka, u-sodna. Kopat otegi)iIa y globino, kjer je pustil svoje mladi* življenje. Seveda *»o ga skuša-Ji reševalci potegniti ven, a pomoč je bila prepozna. Dobili so eamo se mrtvo truplo, ki so ga pripeljali na dom v Verd. Rimske najdbe. Ptuj je znan kot staro rimsko rnwslo pod imenom "Petovio", kjer naletnjo še vedno na znamenite rimske izkopine. posebno pa v o- kolici. Tako so prve dni julija izkopali na Vičavi pri Ptuju pri kopanju temeljev za vilo. ki jo zida šol-dd upravitelj (Vnčič iz Rogatca, približ4no poldrugi me-! , ter v t leli odlomek votivnega j _ , . . . • »« i i •• jkamtia z interesantaiim napisom. Nekateri so zatrjevali, r" L 1 I administrativni častnik X. legije pli Molev f Govorilo se je celo, da jc hotel Molev na svetovni gospodarski konferenci potisnit i Hulki v ozadje. Koliko je resnice vteli govoricah, sc najbrž nikdar ne t>o moglo ugotoviti. Z ozirom na zunanjo politiko Združenih držav Hull in Moley preveč ne soglašata. Posebno jrlede tarifnega vprašanja imata vsak svoje posebne nazore. Že dolgo časa se je vedelo, da bo složno delovanje med njima Skoro nemogoče. I To so sicer zelo važni razlogi, ki pa nikakor niso napotili Moleya k resignaciji. On je pomagal predsedniku pri izdelavi načrtov za ob-hovo ameriškega gospodarstva. Najbrž je prišel So spo-sninnja, da njegova pomoč sedaj ni reč potrebna in da mora skrbeti za svojo lastno bodočnost. ! Plača, ki jo je imel kot državni podtajnik, je le malenkostna v primeri s plačo, ki jo ho imel kot urednik •Avtorjevega lista. Predsednik je bil izbral Moleya za svojega sodelavca 5n ga postavil iia čelo takozvanemu 'možganskemu trustu'. Ta označba ni bila prav posebno srečno izbrana, kajti pri aiekaterih je vzbujala vtis, da vodi usodo ameriškega na- ;ro dosti svoj račiui ristil splošnosti. ^redi Antoninian. Na žalost ime božanstva ni ohranjeno, od dedikanta pa je i"itljivo ^amo ime Paetus. Deseta legija Antoniniana se je nahajala v začetku tretjega stoletja v Vindoboni (Dunaj). Bržčas je bil speculator Paetus delegiran i v kaki vojaški misiji. Ob -tej priliki je postavil žrtvenik. kakor sam piše, ker je bil rešen iz velikih in pogostih nesreč po božanstvu, kateremu je v zahvalo postavil žrtvenik. V kratkem bodo pri«"eli z izkopavanjem starokrščanske cerkve v sredi iinesta tik proštijsfce cerkve. Na zidovja so naleteli že lansko jesen, toda izkopavanje so morali takrat opustiti radi pomanjkanja denarnih sredstev. Izkopavanja ho vodil dr. Abramič. Z zakladom ni nič. Kopanje za zlatim zakladom v Trbovljah ni uspelo. Ker še tudi v globini tri in pol me4ra ni bilo nobenega sledu, sta Levvin in Krman delo ustavila, da bosta pozneje nadaljevala, ko vse bolj temeljito pripravita, ker kaže, da bo treba kopati do večje globine. Z akcijo Lewina sa oživeli spomini na stara sporočila o zakopanih zakladih. Tako je bil Lewin naproxen, da je šel še ma druge kraje iskat zakladov, a šibiea je nepo-voljno reagirala, da je moral izjaviti, da z zaželjenim bogastvom ni nič. Tako je minila senzacija z zlatim zakladom brez večjih posledic. Zadovoljni so najbolj tisti. ka splašil in jo v velikanskem diru ubral po .strmini. Gospodar ga j ni mogel -zadržati in ker se je bal, da ne in starejša ženska, ki f«? ni upala skočiti z voza. Konj je drvel po vsem grabnu na glavni trg in naprej po Štitni. Prestrašena otroka in starka so na ves glas vpili na vozu na pomoč, da so meščani ob nenavadnem kriku v zgodnji jutranji uri prihiteli k oknu pogledat, kaj pomeni to klicanje na pomoč. Videli so, kako drvi konj po cesti in vsi so s strahom pričakovali, kdaj se bo zaletel v kako hišo. Na Šut-ni sta stekla za vozom dva meščana in pa mestni stražnik. Upali so, da se jwn bo posrečilo prijati za vajeti, ki so se vlekle po tleh in ustaviti voz, na katerem so v velikem strahu vpili na pomoč o-troci. Pri Itodetovi restavraciji pred kolodvorom je voz zadel ob kostanj in *e nekoliko poškodoval, konj pa je obstal kakor ukopan. Trojica na vozu se je oddahnila. prav ta-ko pa tudi oba meščana in stražnik, ko so videli, da je nevarna dirka tako srečno končala. Ko so zvedeli, da so štirje že skočili z voza. so se podali na tu-njiško cfisto, kjer so jih »našli z lažjimi poškodbami. Najhuje je bil pač poškodovan gospodar, ki je prvi skočil z voza. V,se so odvedli k zdravniku dr. Puclju, ki jih je obvezal, nakar so se me*AJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo fie bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati — t 5.79 1 '» » $10.00 » "____$1046 * f $15.00 " •» ____$16^- >» 11 W.OO » » _$21«— u »' M040 » »» ____MU* _ . 9» ?» $504)0 »• " ____.$51.50 Prejemnik dotal ▼ staram kraja fepiattio f cSoUrjlh. Najna ntfreirtlz lsrrftajemo po Cable Letter z* pfUloJ^tso $L_ SLOVENIC PUBLISHING COMPXN* "Glas Naroda" sv--rJSSf&w?*- ' Nezgoda romarjev. Neki posestnik iz Tunjic Ke je 6. avgusta ob dveh zjutraj odpravil s svojo družino z doma na Brezje. Na vozu je sedelo 7 oseb: 2 moška. 3 ženske in dvoje otrok., Konj, katerega je vodil 50-letni gospodar, se je na. vrhu klanca na tunjiški cesti iz nezneanega .vzro- imel za škornjem, -letni posestnik iz Formina se je 7. avgusta vračal s košuje domov. Bilo je ponoči; neznan storilec pa ga je iz zasede napadel in udaril s kolom s tako silo. da je obležal nezavesten. Naslednjega jutra so ga naši i ljndj? nezavestnega in ga pre-pel.iali v bolnišnico, kjer so ugotovili smrt none vam" poškodbe na glavi. Strela je ubila posestnico. Meti hudim nalivom, grmenjem in bliskanjem je udarila strela v vas Dolnje Kamenee. 50-letna po-sestnica Frančiška iDrgančeva. ki se je hotela prepričati, če bo nevihta kmalu prestala, je šla k odprtemu oknu in pogledala na prosto. V tem hipu je šinila mimo"ok-na stirela. ki je posestnico pri priči usmrtila, slamnato streha pa užgala. Vaščani. ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so ogenj pogasili. mrtvo posestnico pa položili na mrtvaŠ-ki oder. Nesreča mariborskega profesorja Jalovca« Karo Anton, profesor bogoslovja v mariborskem semenišču, se je podal v Julijske Alpe. Xapravil je tudi na Jalovec, kamor je prispel v nedeljo zvečer. avgusta zjutraj se je vračal z Jalorea. Na nekem mestu pa mu jc pri sestopu spodrsnil pod nogami kamen, na katerega se je oprl. Profesor je padel 20 metrov globoko. Pri padcu se je poškodoal in a glavi in o-bra-zu, vrhu tega pa si je še zlomil desno roko. Profesorja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe sicer hude, vendar ne nevarne. Nova postaja na kamniški progi. Gneralna direkcija državnih železnic je odredila, da se od 21. avgusta odpre na progi Ljublja- ♦„:!,„ . i _____ na—Kamnik nova postajs za pot- Aova lastnika pa sta tako pospo-^ ... . _ ' ' x , i j . \ nLski promet Duplica. Potnikom darila, da sta spravila posestvo ze . , Peter Zga^a Brooklyn, N^ Y. Kot običajne vsako leto. pri/«-di Slov. pevsko društvo "Slo-, uu*7 svoj piknik kol Zfiključitev letošnje sezone piknikov za Orealer New York in okolice. Da bo za-ključitev tem boljša, .si je "Slovan'- izbral z« ta piknik prostor na hribčku nad 'Itevmm Lazarjem". Piknik *e bo vršil v nedeljo dne 10. septembra 10,13. Kot je že itak navada "Siovali ova." bo tudi to pot pre.-skrbljeno vse najboljše v vseh ozirih. tako da ne bo nobenemu žal. kdor se bo omenjenega piknika udeležil. "Slovan" pa bo zapel nekaj prav izbranih pesmi, katerih glas ho tem lepše zvenel v prosti naravi. Vsi rojaki in rojakinje iz (ireater New Yorka in okolice, ste tem potom prav uljudno vabljeni. da se omenjenega piknika v najobilnejšem številu udeležite! Kličem vam nasvidenje v gozdiču na hribčku nad "Revnim Lazarjem", dne 10. septembra 1933. Za slov. pevsko društvo "Slovan": Antony Svet. tajnik. Berberton, Ohio. Dne 23. avgusta t. 1. smo v Bar-bertonu imeli lepo priliko videti film "Triglavske strmine" v velikosti 9X12 čevljev, ki ga je kazala Mrs. Frances Taucher. To lepo in zanimivo filmsko delo Lz stare domovine je v resnici vredno, da si ga človek ogleda, po aebno pa za tiste ljudi, ki so jim Triglavske strmine znane. Mrs. Frances Taucher želim pri j kazanju tega filana po slovenskih naselbinah popoln uspeh. Poročevalec. So. Norwalk, Coon. Iz ("hi c a ga so se vrnili Mrs. IV I'irnal ter Helen in Leo Pirnat, ter se pri tej priliki Iskreno zahvaljujejo rojakom v Chicago in "Waukegan. ki so jim šli tako lepo na roko. Posebno se zahvaljujejo Mrs. Jennie Stirn in družini ter Mm. Ani Bostic in družini. Obiskali so tudi Lemont. III. in Mnn-delein. 111. Za časa njihove odsotnosti se je osnovalo tukaj pevsko društvo pečlarjev. Jobn Pirnat je pel tenor, Louis Entingar bas. Joe Ti-car pa solo. Dvakrat na teden so imeli pevske vaje. Ko se je Mrs. Pirnat vrnila, se je pa pevsko društvo razšlo. Pozdrav! Poročevalec. leta 1923 na boben. Kupil ga je Anton Zorčič. prvotnemu lastniku Bezjaku pa je ostal le skromen prevžitek v viničariji. Radi tega pretvžitka so se začeli med novim lastnikom in Bezjakom kmalu prepiri in celo tožbe. Bezjak je* tožil Zorčiča za izpjolnitev obveznosti. Sovraštvo je stalno naraščalo. Dne 21. aprila t. I. so Zor-čevi kopaJi v vinogradu, nazadnje pa so se za-ečer zbrali v viničariji, kjer je stanoval Bezjak. Sčasoma so se kopači razšli, ostali so pri Bezjaku le Zorčičev sin Leopold, ki je pohabljen, mesarski pomočnik Polanec in Zorčlčeva srotra Marija. Leopold Zorčič se je v pijanosti začel prepirati s prevžit-karjem. V teku prepira je Polanec odšel, vrnil pa se je kmalu nazaj ter se vimešal T spor. Zasadil je dolg mesarski nož. ki ga je se bodo izdajali vozni listki v vlaku in tudi v ozn i na za prtljago se bo plačevala, v vlaku. Strela povzročila požar. Ob priliki zadnjega neurja, ki je razsajalo po ptujski okolici, je NEČLOVEŠKE ŽRTVE V SUDANU Med prebivalstvom v Sudanu so še danes vkljub prizadevanju mi-liijonarjev v veljavi nečloveške na-. vade. Ko je nekemu očetu zbolel j otrok, se je šel oče obesit, češ da bo na ta način rešil otroka smrti. Ko je zbolela neka deklica, ki se jc pripravljala na krst, je misijo- Neki |K>ročevalec pravi, da ži vi t neposredni bližini Wall Street a v New Yorku pastama ženica, ki opravlja posebno obrt: Komu pa«te kak. prah ali pe*ek v oči. «;re k nji. in ona mu za par eentov spretno vzame nadležno stvar iz očesa, s rem se ženica preživlja. sN'a Wall Streetii j«- pa na tisoče Ijndi. ki se preživljajo na bas nasproten način. Težke tisočake olužijo s tem. da mečejo* leUkovernim ljudem pesek v oči. * 1 Neki znanstvenik pravi: — Toliko časa ne bo miru na svetu, dokler n- bodo vsi narodi govorili en jezik. Možak itna mogoče prav. Toda narodi «i bodo ?e stoti.sočkrat \* laseh, predno se bodo odločili, kateri jezik naj bo to. * On je klecal pred njo in jo profil solznih oči: — Za božjo vol »o te prosim, osreči me! Stori me najsrečnejšr-ira človeka na svetu. Sama dobro veš. koliko sejn prestal v teh letih. Sedaj pa ne morem več in ne morem več. Vse no«"i očesa niti ne zatisnem. Ona je stala pred njim lepa in ponosna. Niti iskrice usmiljenja ni bilo .v njenih očeh. On je nadalje moledoval: — Vse ti dam. kam imam. samo ii.ili-ši mojo prošnjo. Dela! bom od jutra do večera, trdo delol. samo dd te zadovoljim. Torej prosim Te. bodi usmiljena, usliši me... Sele tedaj se je nekaj zdanilo v nji. — Poročni urad je komaj dva bloka od tukaj — je nadaljeval. — Nič ,se ti ni treba aiapravljati. •Ia/. gretm ma?ari ir«»!orok. Oospo-dje na poročnem uradu poznajo •take .slučaje. X • bodo nama zamerili. Pred sodnika bova stopila in rekla, da sva oba zadovoljna. Oerimonija bo v petih minutah končana. Vse stroške plačam jaz. Prosim Te. prosim Te .. . &e malo se je obotavljala, slednjič se ga je pa usmilila in je šla ž njim. f'otrt ure pozneje je bil on najsrečnejši človek na svetil. Sodnik je namreč ugodil njuni proanji in je razveljavil njun zakon. * • Poznam fanta, ki je res fant. da mu ga ni para. Matere in hčere ga im»jo enako rade. Dekleta se kar pulijo zanj. On je pa mrzel iter išče in izbira. 1 Zadnjič rte mu je zdelo, da je I nekaj pravega izbral. Zagledal se je v čvrsto dekle, polno lepote jn * življenja. Orna j" vedela, da jo ima rad in je nestrpno čakala, kdaj ji bo kaj sprožil o ljubezni. Nekega večera se je oiunačil in ji rekel: — Rad te imam. Po pravici ti povem, da te imam rad. In poročil bi se s teboj, če bi me hotela. Ona mu je kar omahnila v naročje rekoč — Oh. tako se mi dopades, dR strela! udarila v hišo posestnika nar- ** »» kfl1 ^ Franca Čerina v Trdobojcih. obči- • ®mrtJ°« hitel na njep dom. Toda na C! ruškovje. Hiša je zgorela do nasproti so mu pritekli domačin L bo najraje imela tri lake kot si ti izidovja ; zgorelo je nekaj poJ,i-.rek^- ^ dek,ica žp ozdravela, štva. obleka ter 8000 kg sena. ki Pa ** ^ nJena niati ohesiia-je bilo zloženo v bližini. Skoda Zli da 80 zahtevali žrtev, znaša okrog 28,000 Din in je kri-.r}a *>i P* d*kle ostalo živo, se jim ta le deloma z zavarovalnino. N* raa*» žrtvovala. PIKNIK V A BI L O NA VELIKI katerega priredi Slovenski Dom s Slovenskim Republikanskim Clubom v Pittsburgh, Petina« DNE 4. SEPTEMBRA — LABOR DAY NA LOCUST GEO VE, WEST ET^A, PA. KER BO TA PIKNIK V KORIST BLAGAJNE SLOVENSKEGA DOMA. SE VABI VSE ČLANSTVO ZBORUJOČI? V SLOVENSKEM DOMU, DA SE GA UDELEŽI Obenem vabim« tudi uštele Skvence in Slovenke kakor tudi brale Hrvate. Na razpolag* bo topla pečenka. — Dobre plve gotdvo ne bo min>ii^ pa tudi newyortana ne. IGRALA BO SLOVENSKA GODBA Locufct Grove vam Je vsem dobro znana farma in Je tudi blizu. Če bo mogoče. bomo preskrbeli par truckoV, da vas odpeljajo na piknik. Vrtapntna ŽSe «a ooeho. — Za dote« pMhfiW.bo iStM odbor. ' 7nwrffr U NAMERAVATE PRIREDIT) VESELICE, ZABAVE _ i * ' OGLAŠUJTE . ...J . ..'JI'«' "GLAS NARODA'? m Utm samo vaia članstvo, pft* pu vsi Slovend v vail okottcf, - -- i—r * ~ i 1 aUSSC To je zgodba o žejno-m rojaku, ki se je vrnil iz Amerike v domovino. V Ljubljani 'je šel v najboljšo restavracijo, sedel za mizo in naročil natakarju: — Liter vina. Natakar se je priklonil in vprašal : — Kaj izvolite, gospod? Imamo cvička, vipavea, dalmatinca — črno in belo — iatrijanea, metli-čajna. viško vino, >julomerca, rebulo, teran, refoako, pra?ekarja, poillo, madejro, rizling in jeruiza-Jemea. Dragemu rojaku se je zgostila slina iv ustih. Pred očani se mu je zmeglilo. Od samih dobrot, ki jih je slišal, so ga navdale slabosti. Globoko je izasopel. — Olrajt. ol-r^jt. — je vzdihnil — frakelj žganja zaenkrat, da bora prišel k se-bi. potem bova pa naprej govorila ... * Uljudnost je lepa čednost. Poznam pa kavalirja. ki je v tem pogledu vse prekosil. Iz pralnice so mu nosili teden za tednom raztrgano perilo. Dolgo časa je molče gledal m trpel, slednjič je pa pisal. upravi pralnice nadvse uJjud-no pismo in ga zaključil z -besedami: — In bo boste rv bodoče pral i in likali moje perilo. Vas nljdd-no prosim, da pustite že vsaj m^-lo srajce na rc^arih. TOLA* MAM* D A" KRW YQ&g, ,WgDKg8ftA¥, XUQU&T 30, 1033 TH» UIOMT BLOVZNM JJAJtTJt U, A « sr HEX HI DCVERXOIS: NVvibtn je ra/.ln-snHa oh doc-la jasnem nebu. Zajtrk je potekel povsem lepo. Cio^pod Latistien in njejrova soproga .Julija sta pila v svojem salonu kavo v družbi gospe Bedenille. ene najlepših, najljubkejših in najbolj plavolasih lof-enk. Doslej se je razvijal poirovor ob onih splošnih in i beili predmetih, ki se je treba na> n je (»mejiti. «*e je prisotna tako obelil I ji v n in tako razburljiva žena kol je Julija Latistien. Pogovarjali m) se o (MR-itnieah. o kepu iz vijo-lieaste svile, z zlatimi nitkami pretkane. ko p* je dala v modo velika kroj&eniea. o novem avtomobilskem tipu in o hisenu ogrliei. ki j*t je u#davno i/mihila neka igralka. — Clospod Latisiten in Suzana He-denille sta se |M>povarjala zelo £i-\uhno. Julijin molk s«» je zdej ina-I »ne pritrjujoč. Vse je tekh» lepo gladko. Po kavi so prišli na vrnto likerji in cigarete. lu k<>n«-nn |>ovzarne hes«*-J Latistien. "Skopuh!" sikne okna. Ona obrnjena k povabljenki nadaljnje: "Skop je kakor um. NV smej se. Suzana, ni s»' eenju. Zadrževala win »Ne ves i-as zajtrka. Bolna sem rd teira. Zdaj je bruhnilo na dan. Ali vin. kako se zove moj mož' Xi mu ime Avgust. Imenuje se — "Ne." Nisetn še izrekla kake želje. ndno mi odgovori "Ne!" C*u-<1im se, v resnici se čikIuii, da je mogoče živeti v neprestanem zani-ko vanju. Navadil se je pač za rana • iz rabine izhaja, kjer je zavračanje vs*-ga prišlo ž*» oovnem v navado, tak?> da.„." [ uieni. Ko pa '.-e prepriča, da ju ni- "Naš grb je velik '.Ve*. " zine hče ne )K>*luša. se nagne k svoji gospod Latistien h poskušenim prijateljici in ji izda skrivnost. Nič htnehljajem. "Ali. .Julija, pomisli j da ni lažjega nego jokanje, če se v« udar malo! Poglej mene! Jaz J ti zljubi. Treba je samo posnemati CUD O' mam .spraviti v sklad svoje žel je • 1'Umske igralke, ki dosezajo never-s svojimi dohodki. Pa sem sreeen.".i jeten uspeh s prav preprostim in (»ospa Julija se grozeče dvigne. "In jaz. — jaa sem nesrečna!" "Ti šc ne veš ne. kaj je to." "Nesrečna—!" "Suzana, prosim Vas. spravite jo k pameti!" Gospod Latistien se izmuzne z nedosežno spretnostjo. Smukne do vrat. ne da bi ga bi In možno zadržati. in izgine ko kafra. "Tako torej!" konča Julija. — "Hotela sem ga pograbiti od te strani in poizkusiti se to. — da bi ira morda bilo kaj sram pred ta-hn.„. Nak! Ne poznam ga še. .Vb, kako rada bi se ločila, če hi le mn. gla! A ničesar ne opustim, dokler se ne zgodi. .Vocoj bova plexala. Vse razhijem. kar mi pride v roke. Pa bo vzdihoval, ko da so mu tre. nutki šteti. Saj je tako preveč navlake tu okoli, je 1k> vsaj nekaj manj. Tudi to je prav." "No. torej." pripomni gospa Bedeuille. "pridobiti pa hočeš pač s silovitostjo. Tudi jaz sem hotela tako in verjemi mi. ta način ni dober. Opazovala sem te preje. Mislila sem: "Spustila se ho v jok. pa ga ome»"a!" "Nikdar nisem jokala; z njim tudi ne •začnem." "Treba je znati jokati," jo u-ttavi gospa Bedeuille. "Kažeš s«? »»hlastno, kričiš. On misli, da inia prav nie nevarnem postopanjem: kaneš v očesni kot malo vode in malo glicerina; drgne«, oči se napolnijo s solzami, ki potem teko po licih.... "Prav lepo je videti." zagotavlja mlada Suzana, "ker ostaja nos nedotaknjen. Neki odvraten pisa-tp!j j** pač dejal: " Konee vsega je vedno — vseka vanje...." Pri tem »•c ti pa useka vati ni treba, lu zagotavljam te. da to dobro de o-(V-in." "Ali si |M*ikiisila " " Večkrat*' "Komaj čakam, da bi poskusila tudi jaz!" Posknšnja jr pokazala resuieo. In še Ta v ever ni našel pnspotl Latistien. k.» je vrnil domov, divje f urijo. ampak razžalnščono ženo. ki s<» ji z blestečih polzele solze.... "Kaj se je ijfodrh?" vzklikne ptepaden. "Kaka slaba noviea ?— Ah. že vem: najina mala psička Pistache...." "Pistache je zdrava. Sobarica jo je odvedla na sprehod." "Torej.' Si nesrečna V' "Vdajam se.... v usodo...." "A ti jokaš!" "Kaj za to...." "Tega ne prenesem. Ne morem videti jokanja.... Razburja me.. . i-'iii^iiiiiiifiiiiM R OMAN "PR0KLETSTVO LJUBEZNI' je tako lep in pretresljiv, da jga boste čitali z največjim zanimanjem. CENA $1,35 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNfiRY m moškega pred seboj in ti odgovo- f Maja iua<-.iea moja!.... Imela boš svoj kep. svoj avto in ogrlico.... Vse dobiš, kar hočeš.... A nasmej se!.... Ah smehljaš se.... Tako lep je t ji tvoj nasmeh v solzali.... Grd človek sem.... Prosim te. odpusti mi!.... Po- ri. kakor hi odgovoril moškemu. Prav gotovo smo me močnejše od moških in tudi vrt raj ne j še. a pokazati jim tega ne smemo, neum-nica ti!" "Ne znam jokati, na povelje," mr- ,*.nkaj! mra Julija, "in odkar mi je poginil psiček Do-m i so I, nisem še po- točila solze."..... tlojpa Bedeuille skomizgne z ra- Gospod Latisiten poklekne, pri- Nesrečnica je kmalu zopet omahnila nazaj v svojo sramoto. Zadostovalo je, da je brezsrčni, nenasitni in razuzdani lopov pogledal svoji žrtvi naravnost v oči. pa je bil takoj zlomljen ve< njen odpor. To pot se je pa vendar zdelo, da bo premagala usodno strast. Tik pred krčmarje-vim pragom je naglo obstala. In vso ogorčena je vzkliknila: — Xe, ne grem v ta brlog! Dovolj je tega, da sem prišla do vrat. Hoitela sem oditi, pa sem proti »svoji volji čutila, kako me žene njegova volja. . k njemu. . toda moja volja je kljub temu zmagala. Noč o m ga več videti!. .. Nikoli več, nikoli več!. .. oja nočem videti! In že je bila zopet sredi ulice. Ti »da j£or-je — znova je obstala! Dve nasprotujoči si čustvi Mta se borili v njenem srcu: zdrava pamet ji je prigovarjala: Zbeži, liesrečnie.-i! Ljubezen ali bolje rečen«» strast ji j«« pa klicala : Ostani! Toda boj ni trajal dol«£o. Vedno glasnejše petje, ki s«' je razlegalo iz kreme, ji je vrnilo trdno voljo in moči. ki so jo že zapuščale. — Le prepevaj, podlež! — je zamrmra-la sama pri sebi. — 1«* prepevaj iti pozabljaj na tisto, ki si ji uničil sree in zastrupil življenje. tako da ji preostaja zdaj samo smrt. če se te hoče rešiti. O tla bi te dosegel moj, zadnji krik kot prokletstvo! Siroti sta imeli preveč svojih skrbi, da •»•I »ri 1111X111 IMItmiH- IH IS \ t'l • i | . 1 . • . • •» . __» : , • ji i» - , »i *e mogli zanimati se za lo liesreenico. ee- ► m p«»litiein> oblast. Paneem-la-J . i® . a P« je duhovni oče in gospod. |1>™V Je *>«« liekllj korakov (Ki klopi, ko je hotela prriti kremi. BEC SVEČENKA BOCA Ilolandski li.-ti poročajo #. n,.. inVakovanem gibanju, ki se je začelo v bmldhisiičnili vrstah na a-zijskem ozemlju. Zm*~šnjave na Kitajskem, nemiri v ' povzročili Airoiii Azije sil- no nap Most. ki povzroča velike skrbi tudi "vrojiskini državam. Pan« en-la ma. duhovnik-lKiir. naj-skrivnestnej&i flarura Azije. j,, zapustil r.voj samostan v visokem Tibetu ter se podal na poziv kitajskih baddhistov v Peking, da prevzame tam vodstvo vseh huddlii-stičnih vernikov na zemlji. Tako je Pančen-lama prvi«- v zgotlovini jlamaizma prelomil z načelom dvojnega papoštva. kajti Dalaj-lama vodi pri vernikih Butklhe posvetne ros| Nedavno je prišla k Paučen-!a mi v Tibet dclegacija kitajskih dijakov. Odposlanstvo se je javilo na dvoru mongolskega kneza v vzhodnem Sunitu. kjer se je mudil. Pančenlama in j<* prpsih^ najvLšje- me z obema .rokama -poslušno glavi- j duhovnega predstavnika budd co svoje zenue in pobožno srkne debelo solzo, ki je pritekla pa njenem licu. Potem pa zašepeta : "Ne vem.... Prečudno je to... Pravo čudo!.... Ta sol-za.... ta tvoja solza.... tako. tako sladka je bila...." Knjigarna "Glas Naroda" hističnih vernikov, naj pride v Peking, da reši Kitajsko pretečega, pogina. Ta korak je zelo daleko-sežnega pomena in kaže. «la so vsi azijski huddhisti jirizuali Pančen-lamo za svojega vrhovnega poglavarja. Narodi iu plemena Daljnega vzhoda žive zaradi tega v nekakšni vroeiei iu pričakujejo, da se l»o Buddha nanovo uelovečil. 5LOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 Wcat 16th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje ^ SUvMMld plMl«lJI U. t\.: ft r«m imtcO. Mara rake alike. VaJvMla Per* I PrrSea. Cr-tlrc ...........................................IM Tlffravi Mb)e ..........................— Tik » i mat* ____________________________ TktU. (Bevk), trd. res ................Jtt Trt litdlJaaMke p«Teatl ________________Jl ToimI. mm*, roaio .........................IM Trvmlkl ..........................M Turki prrd Dunaj«« ......................JI Tri legende • ratydn, trd. ves. ..JU Tlaet In ena Mi: I. iTftrk ____..... . . II. aresek______ III. aveaek________ t KNJIGE SKUPAJ TIm* In ana aa£ (Bapa) ▼ea. hm la ladaja L grabi jeni mUijenar .. V kranpljlk Inkvizicija V rakatm (lUtlCK) ____ V (arakrm takatjn . ____IM —1.49 —lJM ....J.75 . UC9 lJtt 1. dal_____ 2. del________ OBA SKUPAJ - 2 ZrnaJ U mana ..........................r__( Ob rojaki. Iprukaz v Silrtli slikati .....39 Življenja rfev. trpina, Iztrasl aptal Aledoree, a. sr. skopaj ZUt«k«pl ----------------------- Ženini nafte Koprnele _______ Zmote In kanec gd«. Parle .1J9 T ..JU ...40 .99 ..45 ZMrkn narednik pripovedk < I. del _______________________ .II. del ------------------------------JW Znamenje Ailrfh (Doyle) --------------.M Zgodovinske anekdote ........................M z egnjem In w*ltm __________________.S.— Zlefln In knsan: I. In II. tveaek ................1— ▼esana ................................lit Zgodbe Napoleonovega katarja vesana __________________ Zgodba zdravnika Mimika Zlati ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. tr. Vojnonair aH 2. sv. Huda 3. ir. V 4. str. Pernati ta alike 5. sv. Veliki inkrtrtt«_______________________U-I SPISI ZA MLADINO Vm (Waldova), bron. ......$5: (GANGL) Vojafen na Vrtnar, (Rabudranatb Tagora), trdo veaano braitrnno ¥oik trdo f Vojni, aalr all poganatvo. 1. pr. V pnstlv Ja Ha. III. sv------ .n S. sv. trdo vesono. Vaebnje 12 povesti -----------------------M 4. sv. trdo vesano. Vaebnje 8. po- vaatl ................................M 8. av. trdo rezalo. Vinski brat ______M 9. av. trdo veagna Vsebuje 10 povesti _______ IGRE BaneMd trgovce, Igrokas v 6. dejanj Jt , . . • - • Cyran da Bergerae. Herltea komedija v ptUb de^aa^U). Trdo ve- Tončkove bajne na Miklavžev veter, Mladinska Igra a petjem v 3. dejanjih ..................................... R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). ves. .............. Revizor, S. dejanj, trda vezsna .......75 Za krli In svobodo, Igroksi v, S. dejanjili _______________________________________3jS Ljudski oder; 4. sv. 5. zr. Zbirka IJudakib Iger: V prestol n i dvorani nekdanje eesarske palače v Pekingu, kjer je, kakor veli huddhistična tradicija, središče .sveta, je .sprejel Pančenlama na stotlsoČe vernikov iz vseh dežel nebeškega varstva, iz Mongolije in Mandžurije. Med velikimi svečanostmi, katerih se je udeležilo nešteto buddhističnih svečenikov iz vseh dežel v najrazkošnejših ohlačilUi. je na vzel Pajičen-lama novo podobo. Prerodil se je v "Amitabho", Btiddho sedanje svetovne dobe. ki so mu pokorne vse sile v nebesih in na zemlji. Prost sleherne materije.' bo najčistejši bog "Amitabhn" <»- Tibeta per, 5. dejanj ...........Jta i čistil in odrešil svet. Pa 12 letih. 4. dejssja .........^99. Amsterdamski -'Telegraf" napoveduje. da stoji Daljni vzhod j pred duhovno obnovo, ki lahko pjj-3. •nop!/1. Mlin pod semljo, 8v. 1 meni novo dobo v svetovni egodnvi. Neta, Sanje ...................................^99 13. snopič. Veatalka, Smrt Marija Devlre, Marijin otrok..................39 14. anoplč. Sv. Bofttjnn, Junailra deklies. Materin blagaalav ............Jt* 15. snopi«. Turki pr*d Dunajem. Fabjola ta Neia_______________________M 20. snopič. 8v. Just; Marijinega atroka Ljubezen. PESMI in POEZUE In Piramide .............. broMrano .............—......— nt. ..M Ansel, trdo ves. ...........................1.— Balade In ranumee. trda ves .....~1.25 sob. trda vea ..........49 __________________95 ______________ VragulJBd (Utva) trdo vezano ... MoJe okzorje, (Oangl)______ Narela (Gruden), broS. ............. .125 pessai, (Gruden), ves-----35 Blatne (Albreht), brofl.............—39 Pekarska j^t* (Otager). bro«. — sano Gospa s .1.79 v 4. dej. ------- K 5 dej........... »fftnjj ^ckymda. 9. peanlj fa sloven-Trdo veaano_______j9 Poziv! Isdajanje lista je t zvezi i velikimi gtroiki. Mno go jih Je, ki so radi ela- jbih razmer tako priza- _____________ _____ deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točne. Uprava "G. H •f Pdle^ tega jo na Liiiza neprestano vpraševala Henriko, kaj vidi in rc je Martin /a-prišel. — (iospoila ^Martina ni t hI nikoder. — je odgovarjala Henrika. — paf* je pa tu J>li-zu mlada žena, ki se mi zdi njeno veden.it' r-inlno; bleda je in prepadena tako. da >e mora eloveku smiliti. Henrika je mislila Marjano, ki je omahnila vsa izerpana na prizidek nekaj korakov od klopi, kamor je bila Luiza zopet sedla. — Ali. bože moj, — je dejala Henrika, — elovek bi mislil, da je bolna. — Pomagati bi ji morali... Vprašaj jo. draga sestra, kaj ji je. Morda se bo pa dalo slroriti kaj za njo. Henrika se je približala Marjani, pa je bila v zadregi: saj je eloveku vedno nerodno. ee ponuja svoje usluge nekomu, ki ga ue pozna in ki ničesar od njega ne zahteva. Vendar se je pa odloeila. — Gospa, zdi se mi, da ste zelo utrujeni in da hudo trpite. Nobenega odgovora. — Moixla potrebujete pomori, podpore, — je nadaljevala Henrika prijazno. — Nieesar ne ]>otrebujem! — je odgovorila Marjana tako kratko in osorno. da je Luiza naglo vstala in rftopila k Henriki. — V tem glitsu je nekaj otožnega in gren-kega, — je dejala sestri. — Beda ima tudi svoj ponos, — je zašepeta la Henrika. — Že mogoče. — je nadaljevala Luiza, — toda tu gre za- nekaj drugega, za silno bolest, za moralne muke... Joee, ee se ne motim. — Da... da! Debele solze ji teko po licih. — SJfopi k nji, sestra, poskusi zvedeti, kaj jo teži. — Gospa, — je dejala Henrika, — poglejte, kdo govori z vami. in zaupajte nama. Bogati nisva, toda ee bi vama mogli pomagati... — Saj sem vam že povedala, da ničesar ne potrebujem, ker so bolečine, ki se ne dajo ublažiti, muke, ki jim ni leka, ker... končno... Obmolknila je; Luiza je izgovorila njeno misel do konca. — Ker ste hoteli umrtfti! — Kdo je vam to povedal ? — je vprašala Marjana začudeno. — Razumela sem to, čutila sem to, ko sem vas slišala govoriti. Mi slepci, ki nam pozornosti ne moti noben zunanji predmet, prisluškujemo z dušo in s srcem, a moje srce je cutilo^boleatne utripe vašega. — Povejte nama. kaj vasiteži. — se je o-glasila Henrika. — morda se nama posreči olajšati vini i gorje. Marjana je pre*ene<"t*ii<> gledala zdaj eno, zdaj drugo se-stro. Saj tako redko naletimo na ljudi, ki uganejo naši- trpljenje in ga skušajo lajšati, še predno smo jih prosili, naj t<» stoir. Iskrena, neprisiljena plemenitost teh dveh deklet in njun sl;edki. nežni nlas jo je takoj pomiril. Sramovala se je skoraj vprieo teh dveh nedolžnih iu poštenih deklet. In vendar ni mogla premagati želje, ki jo j«- silila .Misniti obema roko. — Ah. kak" doliri sta! — je dejala. — še nikoli me nista videli, pa sr vama vendar smilim in jMunairati mi hoV-eta. Povt-sil« je ijlavo in pripomnila: — Toda bolje b? bilo. da l»i >e ue bile nikoli sr«M-ale!. .. hi obrnila se hotee natrlo iwliti. Henrika jo je hotela zadržitti. toda nesre<"uiea se ji je iztrgala in zaklieala vsa iz e takoi spočetka kazal tako jezo proti moji materi. da je obupala, da hi kdaj mogla pridobiti tejra otroka za sebe. pa če se je še toliko potrudila. Ko sem bil po dveh Mih zakona roje*i j« je Kurt kazal tudi proti meni svojo mržnjo. Tn tesa ni prav nič prikrival. Tn tako ga je moja mati nekega dne. ko je nt moje vpitje prihitela k mrni. zalotila, ko je stal pred mojo noste-fio in me z velikim ključem tolkel po glavi. Ko mu jezno iztrga ključ kz rok in ga vpraša, zakaj je to storil, ji odgovori jezno: — Ubiti ga hočem. — Takrat je moj oee mojega brata prvikrat in zadnjikrat pretepel. kp mu je mati to povedala. Nato je opustil misel, da bi me ubil, tod« jeza proti materi in proti meni se mu je vedno bolj zajedala v njegorn d-nšo. — Moj oče je napravil veliko mapa-ko, da mu je s svojim obnašanjem pokazal. da mu je žal, da ga je kaznoval. To mi je pozneje povedala moja mati. Kurta je pač ljubil nad vse in ie bil preslab, da bi ga oviral pri njegovi »volji. — Ko je Kurt dorastel, je znal svoje čute do naju bolj prikrivati. Na videz se je obnašal proti nama prijazno. Posebno v prisotnosti očeta je hlinil svojo prijaznost, četudi je naina skrivaj prizadel marsikaj hudega. Ako *c je mati zaradi tega pritožila pri očetu, se je oče razjezil na njo in na mene in je vprašal, kaj Se ho-čffva ; saj je Kurt vehdar tako ljubezniv in prijazen proti nama in raj vendar ne gleda na vsako malenkost. Kakšne so bile te malenkosti. nočem tukaj ma-zkladati, kajti bilo bi preobširno; dovolj, moja mati se ni nikdar mogla otresti bojazni, da se moj brat ne bi bai niti zločina. da bi naju upravi! s poti. Ta neprestani strah je bil pa*» povod za njeno nrčno bolezen, ali pa je brla ta njena bolezen s tent •e povečana. ' Tako je poteklo leto za letom in na ta "-as imam samo spomin, kot da vi«i nad materjo in nad menoj kaka nevarnost. Kako se je Kurtu posrečilo odtujiti očeta od moje matere in od mene, da se je komaj za naju še menil, tega ne vem. Prav gotovo je deloval -z najbolj zaničevanja vrednimi sredstvi. Nekoč, ko sem bil star nekako dvanajst let. *em slučajno slišal brata, ko je rekel očetu: — Loči s« od te žene; saj si vendar že enkrat prepričan, da te je poročila samo Zaradi tvojega bogastva. K temu moram pripomniti, da je bil moj oče zelo bogat, najbogatejši veleposestnik svojega okraja. Poleg obsežnega posestva je imel tudi tovarno xa sladkor m tovarno za konzerve. Prej je večkrat govoril, da bo moj brat po njegovi smrti dobil glavno posestvo s ' tladkorno tovarno, jaz pa bi dobil manjše posestvo s konzervno to- ' varno. Pripomniti moram, da je Kurtova mati prinesla v zakon več- | Jr posestvo, sicer v vw»lo slabem stanju in a precejšnjim dolgom. Ta . dolg je moj oče plaval ter je posestvo zopet dvignil. Meni se je fcde-lo popolnoma razumljivo, da mora moj brat kot prvorojenec dobiti večji dHež in v tem nisem videl nikake krivice svojega očeta. Kurt pa je bil nevoščljiv, da bi jaz dobil kako doto. k?r bi najrajši imel ' \me aam. Čl m starejši in razumnejši sem postajal, toliko jasneše sem ' ipoanaL da je Kurt samo zaradi tega tako ruval proti moji materi i in proti meni. ker je hotel očeta do te*a pripraviti, da me oče odpra j vi kolikor mogoče z majhnim deležem.. Za vsako ceno >e hotel saj i to doseči -dn bi bilo enkrat večje posestvo popolnoma njeeova last. j. nato pa da bi Se od ostalega očetovesra premoženja zopet dobil večji del aam- Kajti zopet jra nekoč slikal, ko je rekel očetu ; — To po- I aeHtvo je vendar 'bilo mo;V matere, medtem ko Tomova mati ni pri- 1 juri* v -zakon ničesar, zato bi bilo krivično, ako bi pri razdelitvi dole dal meni samo to posestvo, ki mi že itak pripade po moji materi. Posledica tega razgovora j« bila. da ie, raoi oče Kurtu obljubil konzervno tovarno, ki je ravno tedaj pričela lepo napredovati. Val^d tega bi imel jaz dobiti samo ostalo malo posestvo. (Dalj« prihodnjič.} V nizu gospodarskih ukrepov, ki jih je v zadnjem času izdala nemška vlada, je izšel tudi odlok, ki žalnanjuje nemškim državljanom in nemškim podjetjem, da bi se pri pomorskih potovanjih ali pri pošiljanju blaga po ladjah posluževali katerihkoli inozemskih paruikov. Vsak nemški državljan mora |iml na»to|H>m potovanja javiti polieijki oblasti, kam ho potoval in policijska oblast mu določi, katere poti se sme paslu-žiti in na katerem nemškem par-liiku sme potovati. Ta odlok ima očividtio dva namena. V prvi vr-xl i hoče uaroduo-.xocijaliNtičiii režim forsirati in proležirati na la način one nemške paroplovne družbe, ki podpirajo Hitlerjevo vlado, na dru^ri strani pa onemogočiti konkurenco inozemskih pa-roplovnili družb domačim podjetjem. Odlok nemške vlade je v prvi vrsti prizadel angleško paro-plovho. kateri .so .sedaj v Nemčiji popolnoma onemogočeni vsi posli. Več angleških zastopstev je že moralo -zapreti svoje poslovalnice v Nemčiji, ker že par tednov nimajo prav nobenega p<»sla. V angleških krogih je izzval u krep nemške vlade veliko ogorčenje. Z zadevo se bavijo ne samo prizadeti gospodarski krogi, marveč tudi zunanje miinstrstvo. ker i mat rajo. da je Nemčija v tem kršila določbe neniško-angleske trgovinske pogodbe. Angleško poslaništvo v Berlinu je podalo •> tem obširno službeno poročilo, ki ugotavlja, da je ta ukrep nemške GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. SVETLIKAJOČI SE REŠILNI PASOVI gleška vladen v najkrajšem «"a*u zelo učinkovite represalije. S strani angl. paroplovuih družb je bil vladi stavljen predlog, naj se nemškim ladjam prepove vsak pristanek v atiurleških lukah. lako v Angliji, kakor v vseh ujfiii.li k Rešilni pasovi spadajo med naj-važnješo opremo vsake potniške ladje in na vsaki ladji so nameščeni tako. da jih more potnik ali član posadke v primeru nevarnosti takoj pograbiti. Njih nedostatek jc bil d o dej ie ta. da jih je bilo v temi težko najti. št- težje pa je k»i » eventualnim reševalcem najti ponesrečence, ki so z rešilnim pasom plavali po nočnem morju. Človek, ki je ponoči z ladje padel v morje in so ga hoteli rešiti s pomočjo re-il-n»'ga pasa. tega tudi ni zlahka vi • 1«*1 - noštevati pa moramo, da se večina takšnih nesreč kakor la dijskih katastrof izvrši baš v temnili nočeh, pri če.mer se pogost o-lila zgodi, da na ladji odpovedo svetilne naprave. V takšnih pri-ko I merili pa je korist rešilnih pasov ko-1 problematična. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIS WEST IStb STREET NEW IORK, N. I. PIŠITE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ^llllimillllllllllimiminiMiimimHHiHHwm, lonijah, kar bi nemško konkuren-| Te nedostatke so odpravili zda; i'O v izdati meri parali/.iralo. An-j z novo vrsto rešilnih pasov, ki gleški listi ogorčeno knmentira-' imajo to lastnost, da se v vodi sve-jo to politiko Nemčij<' in poudar-■ tijo. V notranjosti pa.su so naiue-jajo. da je Nemčija s tem izzival-; ščene baterije, ki dajejo > stekle-nom postopanjem izgubila v aii-'nim zvoncem zavarovani majhni gleški javnosti poslednje simpa- žarnici električni tok za najmanj tije. NEIZPOLNJIVA NALOGA I Pariška akademija znanosti je morala že tretjič odginliti razdelitev nagrade 100,(100 frankov, ker ni bilo zanjo nobenega kandidata. Nagrado je ustanovil Guzman za tistega, '"ki hi našel sredstvo, za kako drugo pa Akadeuii'a je zdaj p<»-'ziti de.set ur. Pri nekih vrstah teh rešilnih » . „ •pasov >e zasveti žarnica avtoma- | lično, čim pade rešil in pa,s v vo-[ do, pri drugih vrstah pa se vključi električni tok s tem. da poteg- vlade naperjen direktno pridi < Angliji. Ker to ni prvi primer — | sporazumevanje Nemčija je tudi z raznimi ca.rin-iz skimi ukrepi silno škodovala an- izpremnila tako. da I. VXK. gleiki zunanji trgovini — zbira1 «lol=i nagrado 500.000 frankov, sedaj zunanje ministrstvo vse to gradivo in v poučenih krogih vca- ■>00.000 "kdor bo dk.' milje. Ves mohanizem je tako preprost, da ne more odpovedali in ho posledice nočnih ladijskih katastrof gotovo omejil na minimum. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VTJLCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa \ CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Clierbourga N. Y. LJURUAXA ZA TJA IS NAZAJ 5. SEPTEMBRA. 2:3. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 23. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga $ 91.73 $171.50 27. SEPTEMBRA 'BREMEN" preko Clierbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA' $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NAi Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. asaBBBaBBsa V JUGOSLAVIJO • Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE •>. SEPTEMIIRA S,/)irmbni — 11. (tUtohra PARIS '' Septembra — 2f). Septembra LAFAYETTE in. Septembra — 7. Oktobra NiZKE CENE OO VSEH DELOV jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente Siovenic Publishing Co. 216 West 18th St.. New York City, N Y FRENCH LINE METUZALEM PASJEGA RODU X.i Dunaju s. t<* < In i zastrupili |>n;i Ki^a s prusko kislino. li:.
  • l lil U-t i i, mi, j,, hil.i >ta-r0 se tedaj »ro^p >dar-.ii Usmilili ter «ra niso iznn'ili ko-njaeii, tenivee no a pregledali in izjavili, da nin menda ne ho poni«h'*i. ker je opešal zaradi staroMi. Vendar pa so dejali da lahko p/*sktišajo na njem zadnje razpoložljivo sredstvo, pomlajevali.....peraeijo p > Steinaelm. Čeprav niso m«>«rli jaineiti za u->peh. s » etit je dobil takšen, da ni šel otl sklede. kler je ni polni! z jezikom. Tako je obnovil svoj nekdanji temperament za dve leti rasa. In gospodarji so bili veseli, da je tako. Xo. ve asi so bili tudi nejevoljni, kajti Kigo je v pomlajenem stanju uganjal tudi predrznosti. kakršnih si ne sme dovoliti pasja para v lx»ljši hiši. Po dveh letih živahnosti pa je zaeel Kigo spet pešati in zdaj ni bilo vet" poinoei zoper propadanje. Vsi, ki jim je toliko let- bil v ve-scl.'O, so •/. židostjo prltnlali. kak«» irre z njim h koncu. Xa^po-led • jc bil samemu sebi na poti — tedaj ira je uničila pruska kislina. Tuda eksenipel. ki «k CNf SHIPPING NEWS 11. avgumta: Bremen v liremen 2. septembra. Coni* (Ji Savola v Ceno« 5. septembra: lie lalii v Ilavr« 21. septembra: Aiiuliania v Cherbourg 23. septembra: Saturnla v Trst lie «le Frame v Havre Yrendbm v Boulogne 26. septembra: Ruii>|i;< v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre ' Mauief.inla v Cherbourg I>euts<«-h!am*, v Hamburg 29. septembra: Puri.m v Havre Olympic v fherbotirs 30. septembra: C»«nle di Savola v Genu« 2. oktobra: Kesolule V llaml'UtK 4. oktobra: NVvv Vork v Hamburg Hrt-meii v Bretnen l>tfliK;iria \ <'ii.-rl-»urg 5 oktobra: •\i:i jest i<- v Cl'f-rlMiurK 7. oktobra: .Milwaukee v Hamburg Vollendani v EfouI< ifne Augustus v. Trut l-afayette v Havre 11. oktobra: .\a-eit lUUlin v Hamburg ManliatUni v Havre .\quitanla v Clierl«>urg 12. oktobra: Kiimpa v Bremen 13. oktobra: Itotiertlani v Boulogne 14 oktobra: ll.-y v tSetioa lie de Krame v Havre 1fi. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Br< men v Bremen Statendsuii v tt«>ulo|fnr Olympie v Cherbourg I'aris v Havre 21. oktobra: St l^.uin v Ilamt.urg Villi a nia v Trs i 25. oktobra: !>• ulttehlaml v Hamburg M'aMblngton v Havre lfe-reliKuria. v i'lierltourg 27 oktobra: A!:i J.-Mt ii- v Cherbourg 26. oktobra: Km «i|Kt v Bremen Voleiidam v Boulogne Ci»r.Ie ili SiLVoia v Genoa 1. novembra: Xt w York v Hamburg Aiiuitania v Cherliourg 4. ncvembra: Voleinlam v Boulogne Salurnia v Trst lie de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: A liter t Ballln v Hamburg Manhattan v II: vre 10. novembra: Uetterdam v Boulogne ti. novembra: Milwaukee v Hamburg I Cev v Ceno;. Chxmplain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hnmburg I'res. Itoonevelt v Havre berengaria v Cherbourg 17. novembra: Si:.temlam v Boulogne Tj ris v II d vre 18 novembra: AuguMtun v Genua 22. ncvembra: 1>»ul.Hfhlan«I v Hamburg WaxhinRlon v Havre Ari u tla nia v Cherbourg 2S. novembra: Kl>ropa v Rremep. Ver ndiun v Boulogne I 'onle di Savola v Genoa lie lie France v Havre 29. novembra: N>» York v Hamburg Pres. Harding v Havre ADVERTISE in "GLAS NARODA'