Našim malčkom Mat'ažek32 JunaSkega Siovcnca povest v slikah Zelo sta se pa čudila tem možakarjem, ki eo spretno in brez najmanjše vrtogla- vice pleaali po vrveh, razvijall in zgrinjali jadra, zraven pa veselo prepevali. Toda kaj kmalu sta se tudi ona tega naučila. Plezala sta kot muhi, brez strahu in bres vrtoglavice. Zelo rada sta posedala visoko gori na prečnikih in se ozirala preko morske ravni v daljavo ... V prostih urah so se gusarji zbirali v mračni kajuti. Posedli so v krogu, peli in si pripovedovali čudovite zgodbice iz svojega življenja. Mnogokdaj so tudi kockali. Vendar tega kapitan ni rad videl, ker so to igro prejeli od tujcev. Zato so kockali skrivaj. Najlepše pa je bilo, ko so ti brkati možje pograbili meče in se šli mečevat. To so se jima iskrile oči! Toda niso jima dovolili, da bi se tudi onadva poskusila. »Ko bosta zrastla še za komolec!« so jima rekli. (Dalje prihodnjič)