8000032 Osrednja knjižnica Celji Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS AKCIJA LETUŠ in KJ POŠTA SLOVENIJE ŠTEVILKA 33 LETO XLI 14. AVGUST 2009 CENA 1.35 EUR 1*^ ©1 DJ J i M in 03 tozirje Z.O.O., Attemsov trg 3, Gornji Grad Zadruga mozirje www.zkz-mozirje.com Sredstva ta higiensko molžo 'p&SBsr-im, - 50E *■ 9š Čistilna in dezinfekcijska sredstva za molzno opremo Trgovina in papirnica Bohač Na zalogi rezervni deli za molzne stroje A DeLaval Koruza v rinfuzi, lasten dvig, še nižje cene! V Kmetijski preskrbi Sp. Rečica. 0,17 EUR/kg Tel.: 838-80-03 ^ Količina koruze je omejena! : a » - Iztok Vktačič s. i\. Šmihelska c. 2. Mozirje: Tel. št. 58 33 660 neverjetna izbira nahrbtnikov Kalkulator SHARP 272 funkcij 17,97 € Zvezek A4, črte 10 kos. neverjetna cena 2,70 € Zvezek A4, črte mali karo, 0,40 € Yolly barvice Kinder fest 1/12-6,50 € Yolly Flomastri 1/12 4,78 € Duo Yolly flomastri / ■ 1/12 5,85 € Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v avgustu od 8. do 19. ure, in v soboto od 8. do 12. ure. simcr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 10 27) www.simer.si Odprite svoje oljno v svet! Verjetno najboljša oljna ii$. vrata na svetu. Tutela ' KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 NSK, 35 kg AKCIJA!!! 10,30 € ^Xoo€ NATIKAČI CROX OPEKA MODUL 0,53 €/kom 299,00 € STROJ ZA PRANJE KARCHER K 5 55 VSE ZA VAŠEGA KONJA! PIŠKOTI ZA KONJA 1 kgŽE OD 3.30 € PODKVE (vse velikosti) 2,35 € UZDA HLEVSKA (več barv) 13,20 € SEDLAŽE OD 130,00 € PODSEDELNICA (100% volna) 62,20 € CAVALOR 20 kgŽE OD 20,00 € MINI CHAPSI (različne ve!ikosti)ŽE OD 40,95 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne, Cene veljajo do 21.8. 2009 oz. do odprodaje zalog. 3H3Q VOINZirNM WNüsasir Tretja stran Najboljši so odpadki, ki jih ni V teh dneh so se vjavnosti pojavile govorice, da bo hrvaška kuna devalvirala in daje naša južna soseda že tako zadolžena, da mora začeti s prodajo svojih otokov, med katerimi naj bi bili med prvimi na vrsti prestižni Brioni. Koliko je resnice v teh informacijah, bo pokazal čas, je pa ena stvar, ki jo imajo Hrvati neprimerno bolje urejeno kot mi, in to je odkup odpadne embalaže. Na mizi pred sabo imam plastenko negazirane Radenske in na hrbtni strani ovojne etikete poleg grafične oznake, da gre za embalažo za recikliranje, najdem tudi napis »povratna naknada 0,50 kn«. Čeprav gre za na videz majhen znesek (približno 7 centov v naši valuti), potrošniki na Hrvaškem zelo vestno vračajo prazno embalažo v trgovine, v kontejnerje in koše za smeti pa prazne plastenke in pločevinke mečemo samo »bogati« turisti. Zato je mogoče sorazmerno pogosto videti ljudi, ki brskajo po smeteh in iščejo odpadke, ki imajo zagotovljeno tržno ceno. Pri nas ima država očitno drugačno matematiko, zato zaenkrat o odkupu odpadne embalaže ne razmišlja, namerava pa nas na drugačen način prisiliti, da se bomo začeli obnašati bolj ekološko. Ločevanje odpadkov bo kmalu tudi zakonsko obvezno in najkasneje takrat bomo morali spre- meniti del svojih potrošniških navad. Seveda se bo to zgodilo le v primeru, če bodo kršitvam predpisov sledile sankcije, v nasprotnem primeru se bo sedanja praksa nadaljevala, verjetno pa se bo povečalo tudi število črnih odlagališč. Najboljše so smeti, kijih ni, je v tokratni temi tedna zapisala Andreja Verbuč in nam predstavila način, kako lahko z ločevanjem odpadkov znatno prihranimo. Prihranek pa pomeni manjše stroške in to bi nas moralo, vsaj v času finančne krize, vsekakor zanimati. Razen če nam še ne gre tako slabo, da bi morali paziti na tovrstne odhodke, kar pa ne verjamem. Odslej bomo torej v trgovini izbirali embalažo, ki jo je mogoče reciklirati, uporabljali bomo večkrat uporabno embalažo, prednost bomo dajali izdelkom oziroma embalaži iz naravnih surovin, kupovali bomo toliko, kot res potrebujemo, kupljeno blago bomo previdno skladiščili in primerno bomo vzdrževali svoje aparate. Še vedno premišljujete, ali bi ločevali odpadke ali ne? Prosim vas, storite vse, kar je v vaši moči, da bomo manj onesnaževali naš edini planet. Ljubno ob Savinji: Predelava lanu na Hojnski domačiji v Savini.............................18 (ML) Tema tedna: Odpadke moramo ločevati že doma.....4 Občina Nazarje: Na Prihovi hitijo s komunalno ureditvijo 6 Občina Rečica ob Savinji: Dela na občinski stavbi tečejo po načrtih.7 Mozirje: Nov oddelek vrtca bo v mobilni enoti.8 Praznik Občine Luče: Tonč Žunter tretji častni občan IZ VSEBINE: (33 Lenart pri Gornjem Gradu: Tragična nesreča pri čiščenju planinske poti............................................. 23 40. Lučki dan: »Od štanta do štanta« - zanimivi prikazi nekdanjih opravil......................27 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 33,14. avgust 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330007)000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništvo: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI Odpadke moramo ločevati že doma Zakon zavezuje povzročitelje odpadkov, da le-te ločujejo po posameznih frakcijah že na samem izvoru, to pomeni v gospodarstvu pa tudi v vsakem gospodinjstvu. Slovenija, ki ima zakonodajo s tega področja pripravljeno že dalj časa, sedaj sprejema uredbe, ki se tičejo posameznih področij omenjene problematike. V Zgornji Savinjski dolini so občinski sveti na zadnjih sejah že sprejemali ustrezne pravilnike o zbiranju, odlaganju in podelitvi koncesije za ravnanje z odpadki. Sedaj nekatere čaka še sprejetje odlokov, ki jim bo v jesenskem času sledil razpis za izbiro koncesionarja. VEČJA PROSTORNINA POSOD IN POGOSTEJŠI ODVOZI V dveh občinah naše doline za zbi- ranje in odvoz odpadkov skrbi mozirsko javno podjetje Komunala, v ostalih petih pa velenjsko podjetje PUP-Saubermacher. Obe podjetji sta že pred več leti zagotovili tako imenovane ekološke otoke ali zbiralnice za ločene frakcije. Kljub temu se še vedno pojavljajo težave: ali ljudje odpadke mečejo v napačne posode ali pa smeti ne ločujejo in vse zmečejo v posodo za ostale odpadke. Zato je po mnenju direktorja podjetja PUP iz Velenja Jožeta Mraza potrebno uporabnike dovolj natančno poučiti, kaj sodi v posamezne »kante«. Namestili bodo tudi večje posode za ločene frakcije ter povečali frekvenco odvoza le-teh, zmanjšali pa bodo število in pogostost odvoza posod s tako imenovanimi ostalimi odpadki, da bodo občani skrbneje ločevali odpadke. Jože Mraz, direktor PUP: »V Sloveniji živimo redoljubni ljudje. Gotovo nam je v interesu, da napravimo red tudi na področju odpadkov. K temu nas sedaj zavezuje še zakonodaja. Ta je usklajena z evropskimi predpisi. Po novem je potrebno odpadke ločevati že pri povzročiteljih, kar pomeni, daje ljudi treba poučiti, predvidene pa so tudi kazni za kršitelje. Z dejavnostjo ločevanja smo v našem podjetju začeli že pred desetimi leti, a kot kaže malo prekmalu, saj kljub dobremu odzivu prebivalcev nismo imeli zagotovljenega koncesijskega razmerja. Zato smo aktivnosti naslednja leta nekoliko opustili. Odnos prebivalcev do ločenega zbiranja seje nato poslabšal. Ekološki otoki so bili prvi korak k ločenemu zbiranju odpadkov, nihče pa ni računal, da se bodo količine vseh odpadkov v zadnjih desetih letih tako enormno povečale. Zato nameravamo povečati prostornino posod in tudi frekvenco odvoza ločenih frakcij, zmanjšali pa bomo pogostost odvoza tako imenovanih »črnih« posod z ostalimi odpadki in na tak način spodbudili uporabnike k bolj skrbnemu ločevanju.« Naša anketa Ali že ločujemo odpadke? Kako odlagati odpadke je navidez manj pomembna odločitev, a odločilno vpliva na okolje in našo prihodnjo vlogo v njem. Zato je zelo pomembno, da odpadke zbiramo ločeno in tako poskrbimo za njihovo odstranitev iz okolja ter ne povzročamo vedno novih potreb po odlagališčih v naravi. Pri tem pa seveda ni potrebno posebej poudarjati, da jih lahko predelamo in tako ohranjamo možnosti za razvoj človekove dejavnosti v zdravem naravnem okolju. K ločevanju odpadkov bo pripomogla tudi nova smetarska zakonodaja. Ali v naši dolini odpadke že ločujemo in skrbimo za prijaznejši odnos do okolja? Ivanka Grofelnik, Nove Loke Odpadke ločujemo in jih vozimo v kontejnerje. To je nujno, ker se le tako lahko predelajo. Vem, da bo ločevanje zakonsko obvezno. Onesnaženju okolja pa ne botrujejo samo odpadki, temveč tudi izpušni plini avtomobilov. Jože Grudnik, Spodnja Rečica Do sedaj smo jih ločevali zelo malo, saj nimamo takega sistema. Papir in steklo sicer vozim na Rečico, kjer so za te odpadke postavljeni kontejnerji. Sami premalo čuvamo na okolje, družba bi morala dati več poudarka na ohranjanje narave. . j «j Kar nekaj slovenskih občin ima že ločeno zbiran- P **’*' 'I je odpadkov. Zelo pozdravljam zakon, ki bo narekoval ločevanje. Jože Žerak, Šentjanž Trenutno nam komunalno podjetje ne omogoča ločevanja odpadkov, saj do sedaj niso dali za to primernih posod. Ko bo prevoznik odpadkov to uredil, se bom tudi sam potrudil injih ločeval. K onesnaženosti okolja pa pripomorejo tudi izpušni plini avtomobilov. Če bi v naši dolini imeli urejeno kolesarsko stezo, bi veliko pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti. Tudi čistilne naprave bi bile zelo dobrodošle. Pred uvedbo zakona o ločevanju odpadkov naj pristojni poskrbijo, da nam bo to omogočeno in šele potem kaznujejo tiste, ki tega ne bodo upoštevali. Cveta Žuntar, Spodnje Pobrežje Odpadkov ne ločujem, ker za to nimam možnosti. Ko nam bodo pripeljali kontejnerje ali kante, ne bo nikakršnega problema, da bi to tudi delala. K zmanjšanju onesnaženosti okolja bi pripomogli že z uporabo papirnate in ne PVC embalaže. Jože Acman, Brezje Doma odpadkov ne ločujemo, ker imamo kontejner. Ko pa bodo za to postavljene možnosti, bomo to tudi počeli. Olga Kladnik Fajmut, Loke Ločevanje odpadkov je nujno potrebno, zato to sama tudi počnem, ker če tega ne bomo delali, bomo sami sebe zasuli z odpadki. Tisto, kar lahko doma pokurim, ne dam v smeti. Posebej pa zbiram tako plastiko kot papir. Slednjega dam otrokom ali ga sama odpeljem v šolski kontejner. Železje oddam pobiralcem. Do obremenjevanja okolja sem zelo kritična, ravno zaradi tega, ker skrbim tako sama kot družinski člani za ločevanje odpadkov. Tudi trgovine in proizvajalci bi lahko jemali nazaj embalažo. Smetarski zakon absolutno pozdravljam in upam, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaževanja okolja, saj zavest v ljudeh prepočasi raste. Pripravila Marija Šukalo, foto Ciril M. Sem m JAVNO ZASEBNO PARTNERSTVO TUDI V NAŠI DOLINI? V Šaleški dolini so v smislu javno zasebnega partnerstva ustanovili hčerinsko podjetje Rosio Sauberma-cher, katerega večinski lastnik je PUP Saubermacher, deleže v njem pa imajo poleg komunalnega podjetja tudi vse tri tamkajšnje občine. S tem so slednje dobile soupravl-javske pravice in bodo s poslovanjem stalno seznanjene. Upajo, tako pravi Jože Mraz, da se bodo za takšno obliko odločile tudi občine naše doline - morda z dokapitalizacijo v omenjeni firmi. Ne gre za to, da bi se kovali kakšni veliki dobički, saj so cene na področju odpadkov za javni sektor močno regulirane, smisel je v tem, da bodo lokalne skupnosti, ki so po zakonu dolžne skrbeti za ustrezno ravnanje z odpadki na svojem območju, lažje in bolj tvorno sodelovale - tudi v dobro občanov. POSEBNA POZORNOST BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIM ODPADKOM Ker bo odvoz in odlaganje v regijski centerv Bukovžlaku pri Celju, katerega solastnice so tudi naše Ločevanje odpadkov postaja nuja in obveza (foto: ML) občine, precej drago, bo novo podjetje vVelenju uredilo področni center, kjer bodo odpadke še enkrat sortirali. Izločili bodo tiste, ki jih je mogoče predelati, ostale pa stisnili in šele takšne odvažali v Bukovžiak. Za dokončno ureditev takega centra bo potrebno več let, s stiskanjem pa bi, tako računajo, lahko začeli že konec letošnjega leta. V podjetju PUP Saubermacher načrtujejo z novim letom ponovno zbiranje bioloških odpadkov v strnjenih naseljih, na področju raztresene poselitve pa je vsekakor smiselno, da stanovalci razmislijo o uporabi kompostnikov. Marija Lebar KAKO DO ČIM MANJ PODRAŽITEV KOMUNALNIH STORITEV? Z ločevanjem do cenejšega odvoza smeti Lani je Komunala Mozirje iz občine Mozirje odpeljala na deponijo 1.252 ton mešanih gospodinjskih odpadkov in 90.105 kg kosovnih odpadkov, kar bi po novi ceni 96,78 evrov znašalo dobrih 121.000 evrov in 8.720 evrov. Iz občin Nazarje, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad je koncesionar PUP-Saubermacher odpeljal 1.913.536 kg mešanih in 250.645 kg kosovnih odpadkov, kar bi znašalo 185.192 evrov in 24.257 evrov. Ločeno zbrani koristni odpadki pa se lahko oddajo zastonj in bi lahko skupaj s kompostiranjem in premišljenim nakupovanjem pomenili velik prihranek za občane ter manj podražitev komunalnih storitev v prihodnje. LOČENI ODPADKI BOLJ PRIJAZNI DENARNICI Ločeno zbrane koristne surovine iz ekoloških otokov (papir, steklenice, plastenke, pločevinke) Dinos, družba za pripravo sekundarnih surovin, in drugi pooblaščenci Slopaka, družbe za ravnanje zodpadno embalažo, in podobnih družb prevzamejo zastonj. Za tono mešanih smeti iz »navadnih« kant bo Regijskemu centru za ravnanje z odpadki v Celju treba plačati kar 96,78 evrov in še takso za obremenjevanje okolja ter 8,5-odstot-ni davek na dodano vrednost, je povedal direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Ermenc. Branko Miklavžina, vodja obrata za ravnanje z odpadki in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda pri Komunali Mozirje, je dodal, da so lani v Mozirju in na Rečici ločeno zbrali 93.350 kg koristnih surovin, kar bi pri novi ceni pomenilo prihranek dobrih 9.000 evrov. V občinah Nazarje, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad so po podatkih PUP-Saubermacherja lani ločeno zbrali 117.334 kg koristnih surovin, kar bi pomenilo prihranek dobrih 11.300 evrov, seveda pa je v primerjavi s količino mešanih smeti to še vedno premalo. Z ločenim zbiranjem in kompostiranjem bi lahko zmanjšali količino odloženih odpadkov za več kot 60 odstotkov. NAJBOLJŠE SMETI SO TISTE, KI JIH NI Ob sežigu smeti nastanejo dioksini in drugi strupi, ki lahko povzročijo raka in druge bolezni, zato je pomembno, da občani smeti ne sežigajo doma in ne odmetavajo v naravi, saj lahko pride do samovžiga in pronicanja strupenih snovi v podtalnico. Sežig mešanih smeti je tudi v toplarni oziroma sežigalnici z močnimi filtri manj strupen, če ni zraven koristnih in bioloških ter nevarnih odpadkov in elektronike. Mešane smeti v Celju še deloma sortirajo, v obratih za mehansko in biološko obdelavo pa tudi lahko pride do manjših izpustov strupenih snovi in je bolje, če je tudi tam smeti čim manj. Najboljše smeti sofiste, kijih ni, na kar je treba biti pozoren že ob nakupu, stvari čim večkrat uporabiti ali podariti ter z nabavo izdelkov iz recikliranih materialov spodbujati reciklažno industrijo. OČIŠČENA EMBALAŽA NE PLESNI Tudi če odvoz z ekoloških otokov opravi isto vozilo, ki ob drugih dnevih odvaža mešane smeti, to naenkrat odpelje le eno vrsto odpadkov. Komunala Mozirje ob petkih ne pobira mešanih smeti, po čiščenju vozil pelje koristne odpadke na zbirno mesto k čistilni napravi v Loke, kjer na primer steklenice pretovorijo v kontejner in se vrnejo po plastenke ali pločevinke. Enkrat mesečno zabojnike odpeljejo na Dinos, pove Branko Miklavžina. PUP-Saubermacherz vozilom istega tipa kot za mešane odpadke, ki pa odvaža le ločene, pobira po eno frakcijo na dan, in sicer po urniku, ki se spreminja glede na število dni v mesecu in praznike (izven mestne občine Velenje enkrat na mesec), razloži Jože Povše iz PUP Sauber-macherja. Ob večjem številu zbiralnic oziroma pogostejšem praznjenju je večja tudi količina ločeno zbranih odpadkov, zato je razveseljivo, daje za Mozirje in Velenje že v načrtu dokup novih. »Pomembno je, da se v zbiralnice odlagajo le snovi, za katere so namenjene, ter da so plastenke, steklenice in pločevinke itd. dobro očiščene, da ne plesnijo in ne gnijejo, saj onesnažen tovor ni uporaben za nadaljnjo predelavo in ga Slopak ne sprejme,« poudari Jože Povše. KOMPOST NAMESTO UMETNIH GNOJIL V mešanih smeteh konča do 40 odstotkov snovi, ki bi lahko postale dober kompost (pokošena trava, ostanki hrane itd). Kompostiranje bi tako lahko pomenilo v Mozirju do 40.000 evrov prihranka na leto, za preostalo dolino do 74.000 evrov. »Če biološki odpadki končajo na odlagališču, nastaja toplogredni plin metan, 21-krat hujši od C02, ki nastaja pri kompostiranju doma,« pove Zdenko Purnat, v. d. direktorja Komunale Gornji Grad. Ena glavnih zahtev EU je zmanjšati količino odloženih bioloških odpadkov. Na gornjegrajski Komunali ugotavljajo, da ljudje še vedno premalo kompostirajo. Branko Miklavžina pove, da v Mozirju precej ljudi že kompostira, dobro pa bi bilo, če bi jih to počelo še več. V Ljubljani, Celju in drugje biološke odpadke zbirajo v zabojnikih in odvažajo v kompostirnice, v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini še ne. »V Sloveniji kompost iz kompostirnic zaradi strupenih primesi po analizah ustreza kvečjemu za lončnice, ne pa za pridelavo hrane. Nekaj se ga odlaga na odlagališča kot bio filter,« pove Jože Povše. Domač kompost iz kakovostnih sestavin lahko na vrtu delno ali v celoti nadomesti umetna gnojila. Andreja Verbuč OBČINA NAZARJE Na Prihovi hitijo s komunalno ureditvijo Te dni je na gradbišču ob regionalni cesti Mozirje - Radmirje na Prihovi zelo živahno. Na območju industrijsko obrtne cone (I0C) Prihova izvajalec del CM Celje hiti z urejanjem infrastrukture, saj je rok za izvedbo zelo kratek. Občina Nazarje je za komunalno ureditev IOC pridobila sredstva za sofinanciranje iz evropskih skladov, zato morajo biti omenjena dela zaključena do konca letošnjega septembra. Izvajalec pravkar gradi notranje cestno omrežje, ob tem pa v zemljo polagajo komunalne vode: vodovod, toplovod, meteorno in fekalno kanalizacijo in elektro ter telekomunikacijski vod. Celotna cona obsega območje okoli petnajst hektarov. S sedanjimi ureditvenimi deli bo nastalo okoli pet hektarov gradbenih površin, kjer je predvidenih devet gradbenih parcel, zasnovanih tako, da jih bo mogoče združevati ali po potrebi še dodatno deliti na manjše. Po besedah nazorskega župana Ivana Purna-ta bo občina predvidoma do konca avgusta z zainteresiranimi investitorji podpisala predkupne pogodbe. Tako bodo slednji lahko začeli z gradnjo novih objektov že pred koncem letošnjega leta. V Nazarjah se nadejajo, da bo projekt IOC Prihova prinesel nov razvojni preboj, saj se zavedajo, da tako kraj kot dolina nujno potrebujeta nova delovna mesta. Marija Lebar Dela v industrijsko obrtni coni Prihova so v polnem teku (foto: Marija Lebar) SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD Ugodna sredstva za kmetijstvo in podjetništvo Slovenski regionalno razvojni sklad s sedežem v Ribnici je v Uradnem listu RS št. 63/2009 v petek, 7. avgusta, objavil tri javne razpise za kmetijstvo in podjetništvo, ki se bodo izvajali v skladu s pravili državnih pomoči. Prvi razpis se nanaša na primarno predelavo v kmetijstvu. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik po-sameznik. Upravičeni stroški so na primer: gradnja in adaptacija hlevov, nakup opreme, materiala in strojev, posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Drugi razpis se nanaša na predelavo, trženje Pri Mizarstvu Kovač v Ljubiji (vrh Gorenjskega klanca) se z gospodarsko krizo spopadajo z vsemi možnimi rezervami, iznajdljivostjo, odrekanjem in inovativnostjo. Želijo ohraniti svoje poslovne partnerje in večino zaposlenih, kar pa v času recesije ni mačji kašelj. Z žagarstvom se in dopolnilne dejavnosti v kmetijslvu. Upravičenci so mikro, mala, srednje velika ter velika podjetja, vendar slednja le z manj kot 750 zaposlenih ter/ali 200 milijonov evrov prometa, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški so na primer: nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, stroški pripravljalnih študij, gradnja in nakup objektov, nakup strojev in opreme, nematerialne naložbe in nabava osnovnih sredstev. Tretji razpis je namenjen novim investicijam v podjetništvu. Upravičenci so velika, srednje velika, mala in mikro podjetja, in sicer gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, upravičeni stroški pa so podobni kot pri drugem razpisu. je pri Kovačevih od leta 1902 do 1965 ukvarjal že pokojni Ivan Kovač, kasneje pa je v ta zanimivi posel potegnilo tudi družino njegovega naslednika Miha Kovača. Pri vhodu v kompleks Mizarslva Kovač so pred nedavnim postavili simbol lesne industrije, 125 let star »gater« oziroma polnojarmenik - stroj za žaganje hlodovine v deske in prizme, ki je v njihovi žagi obratoval prvih deset let od leta 1985 dalje. Več kot deset ton težak stroj so nabavili v Zagrebu, v tamkajšnji mestni žagalnici, za ceno 20 tisoč takratnih nemških mark. Ko so ga razstavili, obnovili in sestavili ter postavili v mizarskem obratu Kovačevih, je letno razžagal vsaj 10 tisoč kubičnih metrov hlodovine letno. Zato sije, ko gaje izpodrinila novejša tehnologija - hitrejša cepilna tračna žaga, zaslužil dominantno mesto. Zaščiten pred korozijo, dopadljivo pobarvan in postavljen na mestu manjšega nastajajočega spominskega parka, bo železni orjak vztrajal še dolga desetletja. Jože Miklavc Miha Kovač ob obnovljenem polnojarmeniku (foto: Jože Miklavc) KF MIZARSTVO KOVAČ LJUBIJA Razstavljeni polnojarmenik simbol lesne predelave OBČINA REČICA OB SAVINJI Dela na občinski stavbi tečejo po načrtih ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Vikend v znamenju 33. tradicionalnega Ovčarskega praznika Te dni izvajalci intenzivno delajo na rekonstrukciji rečiške občinske stavbe. Zgrajen je že nov vhod in stopnišče na podstreho, kjer urejajo dodatne prostore in sanitarije. Računajo, da bo investicija, vredna okoli 75 tisoč evrov, zaključena do konca septembra. Naša najmlajša občina seje ves čas obstoja soočala s prostorsko stisko v večnamenski stavbi, ki si jo deli z ostalimi uporabniki, med drugim tudi z vrtcem. Zatoje občinski svet sprejel sklep, v proračunu za letos pa so predvideli tudi potrebna sredstva, da na dosedanjem podstrešju uredijo ustrezne poslovne prostore. V novih prostorih bo tako sejna soba, dodatna pisarna in sanitarije. Tukaj bodo imeli tudi arhiv, saj seje doslej nabralo že veliko dokumentacije, ki jo je treba primemo hraniti. Jeseni bodo glede na vpis na Rečici ob Savinji dobili tudi dodaten -četrti - oddelek vrtca. Prostore zanj bodo zagotovili v sedanji knjižnici. Tako bodo vsi oddelki vrtca skupaj na eni lokaciji, knjižnico pa bodo preselili v prostore v osnovni šoli. Marija Lebar V Šmihelu nad Mozirjem ta vikend poteka že 33. tradicionalni Ovčarski praznik. Dogajanje seje pričelo s četrtkovo otvoritvijo fotografske razstave, kije na ogled v večnamenski dvorani tamkajšnje podružnične šole. Bogat prireditveni program bodo sklenili z nedeljskimi šaljivimi igrami in zabavo v velikem šo-toru. Pred meseci so člani Foto kluba Flosar z Ljubnega ob Savinji v sodelovanju s Foto zvezo Slovenije razpisali fotografski natečaj na temi portret živali in prosto. Na natečaj je prispelo okoli štiristo del, okoli sto najbolje ocenjenih in nagrajenih pa je predstavljenih na razstavi v okviru letošnjega Ovčarskega praznika v Šmihelu. Otvoritev je bila včeraj, ob 18. uri. Današnji dan, petek, je namenjen sedaj že kar tradicionalnemu koncertu, na katerem se bodo domačemu ansamblu Golte pridružili še nekateri glasbeni gostje: Vesele Štajerke, ansambel Zupan in Karli Gradišnik. Goitejevci so tokratni koncert namenili pred- stavitvi druge samostojne zgoščenke z naslovom Če te luna nosi. Tudi najboljši glasbenik med smučarji in najboljši smučar med glasbeniki Franci Podbrežnik ne bo manjkal. Osrednje praznično dogajanje bo v soboto, 15. avgusta. Ob 17. uri se bo pričel sejem domače obrti, ki bo potekal tudi v nedeljo. Ob 18. uri bo sledil igrani prikaz življenja ljudi na podeželju, kakršnega pomnijo le še malce starejši. V večernih urah bo za zabavo skrbel ansambel Braneta Klavžarja. V nedeljo se bodo ob 15. uri pričele šaljive igre med različnimi ekipami. Smeha, dobre volje in sproščenega vzdušja gotovo ne bo primanjkovalo. Člani Društva podeželske mladine iz Šmihela nad Mozirjem zagotavljajo, da bo v njihovi družbi vse dni dogajanja prijetno. Glede na dolgoletno tradicijo Ovčarskega praznika in njihove organizacijske izkušnje iz minulih let ni razloga, da jim ne bi verjeli. Benjamin Kanjir Dela na rekonstrukciji občinske stavbe na Rečici ob Savinji so v polnem teku (foto: Marija Lebar) MOZIRSKI GAJ Poletna razstava cvetja, grobov in pitonov V času med 15. in 23. avgustom bo v Mozirskem gaju potekala tradicionalna razstava poletnega cvetja. Na ogled bodo tudi slovenske orhideje in kakteje, posebna pozornost pa bo tokrat namenjena trendom pri urejanju grobov. V ta namen so upravljavci parka, člani Ekološko-hortikulturnega društva Mozirski gaj, poleg kapelice sv. Valentina namenili prostor za devetnajst maket grobov različnih velikosti, ki sojih priznani slovenski vrtnarji uredili kot vzorčne primere. Gre torej za prikaz, kako si oni predstavljajo ureditev slovenskih grobov. Poleg razstave poletnega cvetja, slovenskih orhidej in kaktej bodo na ogled tudi največji pitoni, ljubljenci slovenskih lastnikov. Med njimi bo tudi rekorder, ki tehta preko sto kilogramov in je dolg okoli sedem metrov. Ta del razstave, imenovan šov pitonov, ki ga bodo v sodelovanju z organizatorji pripravili člani slovenskega Društva ljubiteljev eksotičnih živali BIOEXO, po potekal v soboto, 15. in nedeljo, 16. avgusta. Število letošnjih obiskovalcev Mozirskega gaja je zadovoljivo, vendar pod povprečjem zadnjih nekaj let. Poleg dolgega deževnega obdobja v spomladanskem času se pozna tudi vpliv recesije, saj ljudje zaradi manjših in manj zanesljivih prihodkov manj časa ter denarja namenjajo izletom in ogledom tovrstnih znamenitosti. Benjamin Kanjir Upravljavci Mozirskega gaja so v minulih dneh opravili še zadnja dela pred sobotnim odprtjem poletne razstave (foto: Benjamin Kanjir) O OBČINA GORNJI GRAD Opredeljene obveznosti med gasilskimi društvi. V Gornjem Gradu so minuli teden župan Stanko Ogradi, predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Bočna, Nova Štifta in Gornji Grad, ki sestavljajo gornjegrajsko občinsko poveljstvo, in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar podpisali dodobra prenovljene anekse k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe in nove pogodbe med zvezo in društvi. Aneksa o financiranju med občino in društvi podrobneje opredeljujeta obveznosti društev in zvezo in občino lokalne skupnosti tako na področju izobraževanja, usposabljanja in zavarovanja kot zagotavljanja ustrezne opreme. Ker občina v te namene zagotavlja precejšnja sredstva, bodo morala gasilska društva odslej poročati o ustrezni porabi. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi, kije bil več mandatov tudi sam predsednik gasilskega društva, je v nagovoru poudaril, da tako zakonodaja kot tudi dejanske razmere na terenu zahtevajo ustrezno opremljene gasilce. »Gasilska društva v naši občini še ne dosegajo meril, ki se po pravilnikih o zagotavljanju opreme, varnosti in zaščite gasilca zahtevajo glede na kategorizacijo društev.« »Razen tega pa je oprema le del splošne pripravljenosti zlasti operativnih gasilcev. Ti morajo biti v ustrezni psihofizični kondiciji, da lahko delujejo na intervencijah. Za to pa se morajo nenehno udeleževati usposabljanj, vaj in izobraževanj. Za to porabijo ogromno svojega prostega časa. Ti napori večinoma ostajajo skriti, saj gasilce opazimo največkrat le takrat, ko so na intervenciji,« je še dodal župan. Omenil je veliko odgovornost vodilnih v društvu, ki za primer nepravilnosti ali nesrečejamčijo z lastnim premoženjem in so tudi kazensko odgovorni. Opomnil je, da so ravno gasilci tista organizirana sila, na katero je moč računati v različnih naravnih in drugih nesrečah, kar seje še posebej pokazalo v lanskoletnem neurju, kije prizadelo občino. Kot omenjeno, so ob tej priložnosti podpisali tudi nove pogodbe med Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline in društvi, v katerih je podrobneje opredeljeno delovanje zveze, ki je mišljena kot kakovosten servis društvom, in društev, ki imajo do zveze tudi določene obveznosti. O tem je spregovoril predsednik zveze Janko Žuntar in poudaril, da imajo gasilska društva poseben položaj, saj opravljajo javno službo zaščite in reševanja, zakonodaja pa jim nalaga velike odgovornosti. Marija Lebar MOZIRJE Nov oddelek vrtca bo v kontejnerski mobilni enoti Mozirski vrtec, ki je v letošnjem letu praznoval tri desetletja obstoja, je postal pretesen za vse, ki bi želeli tam preživljati brezskrbne urice brez svojih staršev. Problematiko viška otrok, ki bi jih morali v nasprotnem primeru odsloviti, bo mozirska občina rešila s postavitvijo mobilne enote poleg obstoječe stavbe vrtca. Ravnateljica Ana Nuša Rebernik že dalj časa opozarja, da vrtec jeseni z obstoječimi kapacitetami ne bo dovolj velik za sprejem vseh vpisanih otrok. Ker naj bi v prihodnjih letih v Mozirju zraslo več večstanovanjskih objektov, bo ta problematika iz leta v leto težavnejša. V zagati ob nesprejetju njihovih otrok v vrtec so predvsem zaposleni starši, ki tako ostanejo brez varstva za otroke, posledično lahko tudi brez službe in socialne varnosti. Takšnih otrok je v Mozirju pred novim šolskim letom okoli petnajst. Občinska uprava na čelu z županom Ivanom Suhoveršnikom seje zato urgentno lotila reševanja nastalega položaja. Ob tehtanju različnih možnosti so ugotovili, daje najsmotrnejša rešitev postavitev mobilne enote. To ni več nikakršna redkost, saj se je poslužujejo v številnih občinah širom Slovenije. Mobilna enota, ki jo bodo sestavljali štirje kontejnerji, bo do konca avgusta postavljena in usposobljena za uporabo na zahodni stra- ni obstoječe zgradbe vrtca. V mobilno enoto se bodo preselili najstarejši varovanci vrtca, med mobilno enoto in obstoječo stavbo pa bo prehod. Projekt postavitve mobilne enote bo z opremo vred »težak« okoli 30 tisoč evrov. Benjamin Kanjir Mobilna enota s štirimi kontejnerji bo postavljena na zahodni strani obstoječe zgradbe vrtca (foto: Benjamin Kanjir) PRAZNIK OBČINE LUČE Ton« Žunter tretji častni občan Na slavnostni seji občinskega sveta so v četrtek, 6. avgusta, v Lučah podelili tri občinska priznanja in podelili naziv častnega občana Tonču Žunterju. Župan Ciril Rose je v nagovoru občanom omenil številne pridobitve, za katere so bogatejši od lanskega leta, rdeča nit kulturnega programa pa je bila povezana z razstavo Od zrna do pogače. »V desetletju in pol, kolikor obstaja naša občina, smo se posvetili predvsem urejanju in asfaltiranju občinskih cest, da bi bilo življenje tudi v najskrajnejših zaselkih lažje in dolina bolj dostopna,«je dejal župan Ciril Rose in nadaljeval: »Letos ta projekt zaključujemo in trend investicij počasi selimovobčinsko središče. Pravkarsmo zaključili prvo fazo asfaltiranja pločnika in razsvetljavo ob cesti proti Solčavi. Županje omenil še rekonstrukcijo ceste ob Ro-gačniku, ki se je začela v teh dneh, še letos pa bodo med drugim asfaltirali tudi odsek ceste do Zgornjega Zavratnika. V samih Lučah v jesenskem času načrtujejo gradnjo pokritega parkirišča, ureditev prostora pred občino, nadaljevanje gradnje pločnika z razsvetljavo in hkraten vkop potrebnih komunalnih vodov. »Da smo in bomo vsa ta dela izvedli, gre poleg krajanovzahvala tudi občinskim svetnikom in občinski upravi. Ta sije ves čas prizadevala, da smo si izborili dodatna sredstva iz evropskih skladov in tako k proračunu v zadnjih dveh letih za razvoj občine pridobili 1,2 milijona evrov,« je še dodal Rose. Ob tem je omenil tudi razveseljiv podatek o visoki nataliteti, ki je letos porasla za sto odstotkov. »Vse to nas navdaja z optimizmom in nas zavezuje, da se bomo trudili še naprej« Občinski priznanji sta prejeli Erika Breznik za prizadevno delo v kraju, zlasti v krajevnem odboru Rdečega križa, in Ana Marolt, ki letos zapušča devetletno osnovno šolo, v času šolanja pa je s številnimi zlatimi in srebrnimi državnimi priznanji iz znanja različnih predmetov ponesla ime šole in Luč širom po Sloveniji. Zlato občinsko priznanje je pripadlo Petru Ježu, kije svoj največji prispevek vložil v planinstvo in gorništvo. Naziv častni občan so podelili dolgoletnemu lučkemu zdravniku in gorniškemu zanesenjaku Tonču Žunterju. V kulturnem programu so učenci Osnovne šole Blaža Arniča predstavili igrico o peku Miš-Mašu, ki seje lepo skladala z vsebino res bogate razstave Od zrna do pogače. Tudi pri postavitvi slednje so sodelovali učenci, poleg njih pa še člani kulturnega društva in krajevnega odbora društva kmetic. Vse skupaj so z lepo slovensko pesmijo popestrili domači fantje, ki pravijo, daje njihov naziv kar »ljubitelji lepega petja«. Dobitniki letošnjih občinskih priznanj z županom Cirilom Roscem (foto: Marija Lebar) - zlasti povezanih z gorništvom in reševanjem življenj - da vseh ni mogoče povzeti. V skoraj štirih desetletjih, odkar je kot mlad zdravnik prišel v Luče, je njegovo delovanje pozitivno zaznamovalo kraj in življenje v njem, pa tudi dogajanje v domačih in tujih gorah, kjer se je razdajal kot zdravnik reševalec. Tonč Žunter seje v imenu nagrajencev za vsa priznanja, še posebej za svoje imenovanje za častnega občana, zahvalil z ganljivimi besedami. Dejal je, da se bo konec tega leta upokojil in s solzami v očeh pristavil, da se bo od Lučanov le stežka poslovil. Enaka čustva so prevevala tudi prisotno občinstvo, saj se je med Žunterjevim govorom marsikomu utrnila solza. Marija Lebar Tonč Žunter V izjemno obširni obrazložitvi k imenovanju Tonča Žunterja za tretjega častnega občana občine Luče je bilo naštetih toliko dejavnosti Saniran plaz v Lokovici Številnim voznikom na zelo prometno obremenjeni cesti med Mozirjem in Velenjem je pred dnevi odleglo, ko so gradbeni delavci odstranili plaz, ki je zasul del cestišča v Lokovici. Promet je bil oviran in urejen z izmenično zaporo dva tedna, kar je bilo voznikom, ki se dnevno vozijo na tej relaciji, razumljivo, bistveno težje pa je razumeti, daje pred tem podjetje Rafael skoraj pol leta postavljalo protihrupne ograje, promet pa je bil ves ta čas močno oviran. Jože Miklavc Plaz, ki je zasul polovico cestišča v Lokovici, je sedaj delno saniran (foto: Jože Miklavc) Marija Lebar POSEBNI DODATEK SOCIALNO OGROŽENIM Nekaterim denarna pomoč že avgusta Na jesen, natančneje 31. avgusta, bo okoli 120 tisoč socialno najbolj ogroženih posameznikov ali družin od države dobilo od 80 do 200 evrov posebnega dodatka. Gre za pomoč osebam, ki so bile v mesecu uveljavitve zakona (julija) upravičene do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se med ljudmi kaže vedno večja stiska. Na Centru za socialno delo (CSD) Mozirje seje bistveno povečalo število izrednih socialnih pomoči, jeseni pa pričakujejo še dodatno povečanje števila vlagateljev za izredne socialne pomoči. ZA IZPLAČILO POSEBNEGA DODATKA VLOGA NI POTREBNA Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je kljub poletnemu času zelo delovno vzdušje. Pripravljajo se osnutki spremenjene socialne zakonodaje in, trenutno najaktualnejši, posebni enkratni socialni dodatek za socialno ogrožene. Gre za vrsto pomoči, ki jo določa Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene (ZDPSO) in bo upravičencem izplačana že zadnji dan letošnjega avgusta. Do denarne socialne pomoči upravičena družina bo prejela 200 evrov, upravičenec posameznik pa 160 evrov dodatka. Vsi drugi upravičenci, katerih prejemki ne presegajo 268 evrov, bodo prejeli 120 evrov dodatka, če pa so njihovi prejemki višji od 268 evrov, a ne presegajo 313 evrov, bodo prejeli 80 evrov dodatka. Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »Če primerjamo lansko in letošnje prvo polletje, lahko ugotovimo, da se ponovno kaže trend povečanja rednih denarno socialnih Kotje za Savinjske novice razložila Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje, upravičencem za izplačilo tega dodatka ni treba oddajati nikakršne vloge: »Navedeni dodatek se izplača na podlagi ZDPSO, brez izdaje odločb posameznim upravičencem. Posebni dodatek bodo izplačali izplačevalci, pri katerih posamezni upravičenci pre- jemajo prejemke, in sicer naslednji mesec po uveljavitvi zakona. Zakon določa tudi vrstni red izplačila posebnega dodatka, saj je vsakdo upravičen le do enkratnega izplačila, tako da v primeru, ko nek pomoči. Bistveno seje povečalo število izrednih socialnih pomoči -tako število vlog za 50 odstotkov kot število prejemnikov, slednje celo za 230 odstotkov. Razlogi za dodeljevanje izrednih denarno socialnih pomoči so predvsem nezmožnost pokrivanja osnovnih življenjskih stroškov z lastnimi dohodki, izpad rednih dohodkov, kotna primer stečaj Elkroja, in prenehanje prejemanja nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Pričakujem, da se bojeseni situacija še zaostrila in da se bo število vlagateljev za izredne pomoči še povečalo na račun nakupa kurjave, ozimnice in šolskih potrebščin.« upravičenec dobiva prejemke iz več naslovov, navedenih v tem zakonu, izplača prejemek tisti izplačevalec, kije v 2. členu naveden pred drugimi - torej najprej centri za socialno delo, potem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in nazadnje Zavod RS za zaposlovanje. Z določitvijo vrstnega reda se preprečuje podvajanje pravic, ki gredo upravičencu iz naslova tega zakona.« NOVA SOCIALNA POLITIKA PRINAŠA NOVE POMOČI Prenovljena socialna zakonodaja naj bi po obljubah ministrstva za delo prinesla kar nekaj novosti tudi v prihodnjem letu. Največje pozornosti je bil deležen institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, kiju doslej ni bilo. Prejemniki obeh socialnih transferjev bodo tudi različno finančno obravnavani. Tako naj bi v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo zakonodaja predvidoma uveljavljena, višina trajne pomoči po novem znašala 449,66 evra neto, višina začasne denarne socialne pomoči pa 308,06 evra. Trajna ali začasna denarna socialna pomoč se bosta razlikovali tudi v izbiri upravičencev. Upravičenci do trajne denarne socialne pomoči bodo le tisti, ki nimajo nikogar, da bi jih bil dolžan pre-živ-Ijati in so cenjeni kot nesposobni za pridobitno delo, z dodeljeno pomočjo pa bodo morali pokriti vse življenjske stroške. Na področju CSD Mozirje imajo trenutno enega prejemnika trajne denarne socialne pomoči. Tatiana Golob ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Uspešno izvedli počitniške delavnice S prisrčno prireditvijo in priložnostno razstavo so v Slomškovi dvorani župnišča v Mozirju v petek, 7. avgusta, zaključili letošnje počitniške delavnice, ki jih že več let zapored organizira tamkajšnja Karitas s svojimi mentoricami. Petkove prireditve seje udeležil in podelil blagoslov tudi novi mozirski duhovni pomočnik Alfonz Lampret. Letošnji naziv Počitniške delavnice za majhne in velike seje še posebej uresničil v petek, ko so skupaj z otroki dogodku prisostvovali številni starši, stari starši in drugi odrasli sorodniki. Ti so se na lastne oči lahko prepričali, kaj vse zmorejo njihovi nadobudneži. Njiho- va ustvarjalna domišljija se je razmahnila v vsej širini. Letos so izdelovali maske, rože iz papirja, učili so se tehnike kaširanja, risali so z voščenkami in slikali na majice. Poleg ročnih spretnosti so prišle na vrsto tudi umske. Poslušali so lahko pravljice ali se udeležili učenja nemščine, angleščine in španščine. Nekateri prvič, drugi pa so to priložnost izkoristili že prejšnja leta in so letos znanje nadgrajevali. V mozirski Karitas je organizacija delavnic njihova stalnica že več iet. Pri tem je pomembno, da otroci - letos se jih je delavnic udeležilo okoli petintrideset- koristno porabijo svoj prosti čas in se družijo s sebi enakimi. Prav tako pomembna je medgeneracijska plat takšnega druženja, saj sodobni otroci marsikdaj pogrešajo stik z odraslimi ali starejšimi, ki bi si vzeli čas in prisluhnili njihovim željam in problemom, spodbujanje ustvarjalnosti pa krepi tudi njihove duševne sposobnosti. Marija Lebar Utrinek s počitniških delavnic (foto: Marija Lebar) SEKAŠKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL VOLER MLAČNIK V LUČAH Znani udeležen« srečanja najboljših sekačev Slovenije Na sekaškem tekmovanju za memorial Voler Mlačnik, ki ga v Lučah pripravljajo v okviru turistične prireditve Lučki danje svoje znanje preteklo soboto pokazalo deset ekip oziroma 37 tekmovalcev, med njimi tudi dekleta. Merjenje znanja, katerega namen je varnejše delo v naših gozdovih, sta pripravili Občina Luče in nazorska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdarji so se po opravljenem testu preizkusili v rokovanju z motorno žago v petih disciplinah. V podiranju na balon je bil najbolj natančen Jure Solar (KE Ljubno -Tri solare so). Kleščenje in precizni rezje najhitreje opravil Janko Mazej (Šoštanj Du-seti), v kombiniranem rezu pa je bil najboljši Jože Gomboc - Vrbočnik. Med vozniki tovornjakovje najhitreje naložil hlode Primož Prevorčič. V ženski konkurenci si je največ točk v teh disciplinah »nažagala« Lučka Jelšnik (Vlcerke Menina), pred Pavlo Voler in Majdo Suhover-šnik (Lučke vlcerke). Omenjene sekačice bodo barve naše doline oziroma nazorsko enoto Zavoda za gozdove branile tudi vGornji Radgoni na srečanju najboljših sekačev Slovenije. Tja se bodo odpravili tudi Janko Mazej (Šoštanj Duseti), Anton Planinšek (Krnica - Moličnik) in Marko Jelšnik (Društvo lastnikov Precizno rezanje na podlagi gozdov Gornji Grad), ki bodo prav da za gozdove Slovenije, tako zastopali nazorsko enoto Zavo- Besedilo in foto: Marija Sukalo Sekačice so tudi tokrat pokazale veliko znanja pri kleščenju Šmihel nad Mozirjem, 14. avgust 2009 ob 20.00 uri VABILO! Vabimo Vas na promocijo nove zgoščenke - Ce te luna nosi, ki bo 14. avgusta 2009, ob 20.00 uri (pod šotorom), v Šmihelu nad Mozirjem. Z nami bodo: Vesele Štajerke Ansambel Zupan Karli Gradišnik Program pa bo povezoval Franci PODBREZNIK. www.ansambel-goIte.com Vljudno vabljeni! „Ww.mvm,i Foto: Matej ROJINA Prodajna mesta: Pr'pek - Mozirje, Picerija Četara, Bar Man - Struge, Slaščičarna Polonca, Baza Bar, TK Korošec; ZTKŠM Mozirje, Picerija 902 - Gornji Grad TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Na Slovaškem navdušili številne obiskovalce Po lanskoletnem uspešnem gostovanju skupine Tradicia iz Slovaške v Zgornji Savinjski dolini v času praznovanja svetovnega dneva turizma in leta medkulturnega dialoga konec septembra so Savinjčani letos obisk vrnili. Na praznovanju kruha, ki je v začetku avgusta potekalo v kraju Dražovce blizu Nitre na Slovaškem, sta vokalna skupina Pušeljc in Folklorna skupina Celje navdušili obiskovalce ter presegli vsa pričakovanja. Organizator tridnevnega gostovanja na Slovaškem je bilo Turistično društvo Mozirje. V goste jih je povabila skupina Tradicia iz Dražovec. Predstavitve slovenske kulture in turizma seje udeležilo mnogo obiskovalcev. Savinjsko ekipo so sestavljali vidni predstavniki s področja kulture in turizma Zgornje Savinjske doline, ljudske pevke Pušeljc in folkloristi iz Celja. Najprej so si ogledali glavno mesto Slovaške Bratislavo, spoznali zgodovino, geografske značilnosti in znamenitosti Slovaške, nato pa so nadaljevali pot do Nitre, kjersojihže čakali člani in privrženci skupine Tradicia. Obiskovalci iz Slovenije so bili nastanjeni pri družinah in so ugotovili, da so ljudje na Slovaškem resnično gostoljubni in prijazni. Spletle so se številne prijateljske vezi. Prvi večer so obiskali enega najstarejših slovaških sakralnih objektov, od koder je bil krasen razgled na Nitro in okolico. Zapeli so nekaj slovenskih pesmi in se z gostitelji dodobra spoznali. Po ogledu Nitre - enega najlepših mest na Slovaškem, kjer je deloval že knez Pribina - so slovensko glasbo in plese predstavili v domu starejših občanov v središču Nitre. Sledila je krajša turistična predstavitev. Domačini so zvečer organizirali zabavo pod zvezdami. Razpoloženje je bilo fantastično, celjski folkloristi so vse obiskovalce naučili ples »Na celjsko kočo« in zaplesale so cele Dražovce. Nastop ljudskih pevk Pušeljc Nedelja je bil dan glavne prireditve. Po starih običajih že vrsto desetletij praznujejo dan kruha. Organizirali so številne razstave, ki so sijih ogledali tudi obiskovalci iz Savinjske doline. V osrednji cerkvi sv. Frančiška Ksaverja so Mozirjani prepevali slovenske pesmi. Popoldne je sledil osrednji nastop v kulturnem domu. Po nastopu gostiteljev je nastopilo še nekaj skupin s Slovaške. Na kon- cu se je pelo in plesalo po savinjsko. Prepolna dvorana je pokala po šivih, obiskovalci so bili navdušeni. Projekt se je izkazal kot zelo uspešen, zato v turističnih in kulturniških krogih že razmišljajo o podobnih izmenjavah v prihodnje. Letos bo ob svetovnem dnevu turizma v Zgornji Savinjski dolini gostovala skupina iz Čajetine iz Srbije. Besedilo in foto: Andrej Klemenak Pevski nastop na spoznavnem večeru odličen rekvizit za nekoliko drugačen izgled, kot si ga je zamislila Tanja. V teh dneh bo izšla druga zgoščenka ansambla Golte, ki je v letošnjem letu dosegel zavidljive Za nekatere še povsem dopustniški čas je za Alyo že zelo delaven. Nova osvežitev na radijskih valovih bo čisto nova skladba, potencialna uspešnica, na katero stavi celotna ekipa. Alya seje te dni sicer mudila na zanimivem fotografiranju, za katerega je poskrbela Tanja Zrinski, ki je z njo posnela tudi vse zadnje fotografije. Alja, sicer velika ljubiteljica živali, je bila tokrat v družbi ne ravno najbolj priljubljeno živalske vrste - škorpijona, ki pa je bil uspehe. Njihova polka Če te luna nosi je na festivalu Slovenska polka in valček 2009 po izboru strokovne komisije postala slovenska polka leta. Na novem albumu, ki nosi naslov zmagovalne skladbe, bo deset pesmi, med katerimi bosta posebni poslastici priredbi Nocoj poglej v nebo (Slak) in V Mozirskem gaju (Avsenik). Za povrhu so dodali še video skladbe Če ti boš moja punca. Alenka Zgornjesavinjska delegacija na Slovaškem ZgodoDinsbi pomen zadružništva in hranilnišfva (1) Piše: Aleksander Videčnik Slovenci smo pred letom 1918 živeli na območju Avstro-Ogrske. Del slovenskega ozemlja je že prej pripadal državi Italiji. Po razpadu avstrijske monarhije je kar precej Slovencev ostalo zunaj mej države SHS. Zadnja leta Jugoslavijeje slovensko območje zajemala Dravska banovina, vse do 1941. Še v 19. stoletju so bili Slovenci v veliki večini kmetje oziroma so živeli od kmetijstva. Hitre spremembe v strukturi posestev so se dogajale po kmečki odvezi, ko je fevdalna posest prešla v kmečko. Kmalu so nastajale delitve posestev, kar je še danes opazno ob domačih imenih, kot na primer Zgornji inSpodnji Jamnik, to pomeni, daje prej to bila kmetija Jamnik. Delitve so se hitro nadaljevale in so povzročile, da so kmetije postajale vse manjše in zato tudi ekonomsko šibkejše. POLOŽAJ KMETA Kmet se je po letu 1845 znašel v hudih škripcih. Ni poznal sodobnega obdelovanja zemlje, saj do tedaj delal le po volji fevdalca. Hujša od vsega pa je bila denarna zadrega, ko je bilo treba plačati tretjino vrednosti ocenjenega poseslva. Tu so po vsej monarhiji morale številne kmetije na boben, saj so si kmetje izposojali denar, tega pa so imeli le razni vaški mogotci, ki so krepko izkoriščali zadrego kmetov. Ni torej naključje, da so mnogi kmetje obupali in prodali svojo kmetijo ter se podali v tujino iskat kruh. Kmetje niso bili dovolj razgledani, da bi se povezovali in kljubovalitežavam - bili so nepismeni in seveda na nizki stopnji splošnega znanja. PRITISKI POTUJČEVALCEV Poleg vsega so bili izpostavljeni potujčevanju. Posebno hudo je bilo na Koroškem in Štajerskem. K sreči so slovenski izobraženci kmalu spoznali tegobe kmečkega rodu in nevarnosti potujčevanja, zato so se postavili na čelo svojega naroda in pričeli boj za zedinjeno Slovenijo in za utrjevanje slovenstva. In prav kmetje bil najbolj trden Slovenec. Tako so začeli priporočati združevanja v gospodarskem in denarnem smislu. Upoštevajmo dejstvo, da so bili avstrijski denarni zavodi šele v povojih. S tako imenovanim »cesarskim regulativom« iz leta 1844 so zastavili pravno osnovo za ustanavljanje prvih okrajnih ali občinskih hranilnic. Te so bile v lasti okraja ali občine in so delovale izključno v korist lastnikom in poudarjeno nemštva. Avstro-Ogrska še ni imela zadružnega zakona, dobila gaje veliko pozneje kot druge države tedanje Evrope. Prve slovenske hranilnice so bile registrirane po zakonu o društvih, kar pomeni določene omejitve v poslovnem smislu. RAZPRAVA 0 NAŠEM ZADRUŽNIŠTVU Ko sem leta 1996 pripravljal gradivo o slovenskem hranilništvu za Evropsko zvezo hranilnic in za zbornik, ki je leto za tem izšel v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, mije profesor Fred-erik Degen s Kmetijske srednje šole v Mariboru poslal zanimivo razpravo o zadrugah in hranilnicah na Slovenskem. Vsebina je bila del njegove diplomske naloge, objavljena pa je bila v Zadružnem koledarju za leto 1940, kije izhajal v Ljubljani. Kerje sestavek napisan zelo nazorno in vsestransko obsega bistvo dogajanja v času prebujanja Slovencev, menim, da bi ga kazalo predstaviti tudi našim bralcem. Ob tem velja opozoriti, daje pisec uporabljal izraz »zadruga« tako za razne zadruge (kmetijske) in tudi za hranilnice. TAKO TOREJ DEGEN »Vzroki za nastanek prvih zadrug so zlasti gospodarskega značaja. Gospodarski moment je tudi danes značilnost vsega zadružništva. S tem pa še ni rečeno, da je bilo in je še zadružništvo samo gospodarsko gibanje. Zadruge so organizacije, v katerih prevladuje gospodarski pomen, vendar pa kažejo močno socialno, etično in altruistično usmerjenost. V sodobnem zadružništvu prihajata celo do izraza internacion-alizem ter pacifizem. Iz Francije ter Anglije se je zadružništvo širilo predvsem v Nemčijo, Češko in druge države Evrope. Značilno je, daje bila na Češkem ustanovljena prva zadruga že leta 1847 in to v Stošovem pri Pragi, istočasno so bile ustanovljene zadruge v Nemčiji. Pojav zadrug je pomenil posebno narodno gibanje. Znanoje, da sta rešila Šulze-Deličter Rajfajzen nemškega kmeta iz krempljev nenasitnih kapitalistov, ki sojih smatrali za narodne sovražnike prvega reda. Bratska Češka je bila v tedanjem času v središču germanske invazije in tu je imelo češko zadružništvo veliko nacionalno vlogo. Vzoru so sledili tudi v Bolgariji, saj je F. G. Vlajkov že leta 1890 ustanovil prvo zadrugo. Prav gotovo seje lahko razvijal zdrav nacionalizem le v okviru zdravega narodnega gospodarstva. SLOVENCI NEPOVEZANI V teh časih Slovenci nismo poznali samostojnega gospodarskega pa tudi ne resnično lastnega narodnega ter političnega življenja. Slovenci smo tedaj živeli res prav skromno gospodarsko ter politično življenje, pa ne po lastni krivdi, temveč po krivdi vladajočih sredin. Slovenska dežela je bila obdana z obeh strani od grabežljivih, nam sovražnihtujcev. Nemec je sploh smatral južno Štajersko, da celo Kranjsko za svojo politično, gospodarsko in kulturno domeno, Z druge strani so pritiskali s svojo propagando Italijani v goriško-tržaškem delu Slovenije. Seveda je bil položaj vštajerskem delu Slovenije mnogo bolj kritičen kakor na Kranjskem ali Primorskem. ZAČETKI NARODNEGA PREPORODA Proti koncu 18. stoletja se prične v Sloveniji narodni preporod, zlasti po zaslugi slovenskih izobražencev, ki so bili hkrati ugledni narodnjaki. Politični liberalizem leta 1848 je še bolj dvignil narodno zavest. Izobra-ženstvo je storilo svojo dolžnost! Dokazano in pa razumljivo je, daje možno vzbuditi in dvigniti narodno zavest v najširših plasteh naroda zlasti tedaj, če se nudijo narodu zdrave gospodarske osnove. In prav zadružništvo je imelo pri tem pomembno vlogo. Leta 1871 je bila ustanovljena prva slovenska zadruga in sicer Okrajna hranilnica v Ljutomeru. Že leta 1872 ji je sledila Hranilnica pri sv. Jakobu v Rožu. S tem smo Slovenci pričeli z zadružnim povezovanjem, nič kaj veliko pozneje od drugih evropskih narodov.« (Bomo nadaljevali.) Računski sklep Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, vpisanega društva z neomejenim poroštvom za tretje upravno leto 1890. Računski letni obračun Hranilnice in posojilnice na Ljubnem za leto 1896. Opazimo, da je bila hranilnica registrirana kot društvo. URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Tokrat vam opisujem še zadnji institut v okviru sosedskega prava - nujno pot, ki jo slovenska zakonodaja definira kot stvarno služnost. Nemalokrat se zgodi, da določeno zemljišče oziroma druga vrsta nepremičnine nima povezave z javno cesto. Obstaja torej pomanjkanje poti med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. In ravno takim primerom je namenjen institut nujne poti - da nepremičnina pridobi povezavo zjavno cesto, ki jo nujno potrebuje. GOSPODUJOČE IN SLUŽEČE ZEMLJIŠČE Pri nujnih poteh obstajata torej dve nepremični- Sosedsko pravo (4. del) ni: gospodujoče in služeče zemljišče. Posledično temu si pri vsaki ustanovitvi služnosti nasproti stojita dva interesa: interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze zjavnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Določila slvamopravnega zakonika, ki se nanašajo na nujno pot, na nek način spominjajo na služnostno pravico - služnost poti, ki učinkuje v korist vsakokratnega lastnika »upravičene« nepremičnine in v breme lastnika »obremenjene« nepremičnine. Če se lastnika obeh nepremičnin, torej gospodujoče in služeče nepremičnine, ne moreta sporazumeti, jo določi sodišče. Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima povezave zjavno cesto, le, čeje ta potrebna za njeno redno rabo ali v primeru, da bi bila ureditev te poti povezana z nesorazmernimi stroški. Temeljno načelo pri ustanavljanju nujne poti je torej poštenost. NUJNA POT NI BREZPLAČNA Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, pač pa je za dovoljeno nujno pot upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila oziroma odškodnine je potrebno upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti ter zaradi zmanjšane vrednosti obremenjene nepremičnine. Sodišče določi nujno pot tako, da se z njo čim manj obremeni tista nepremičnina, preko katere naj bi nujna pot potekala. Nujno pot je mogoče tudi spremeniti ali odpraviti, vendar le v primeru, če zaradi spremenjenjih okoliščin le-ta ni več potrebna. Postopek, v katerem se spremeni ali odpravi nujna pot, je enak postopku, v katerem se nujna pot določi. NUJNA POT TUDI ZA OSTALA OMREŽJA Ob koncu velja omeniti, da se določila stvarno-pravnega zakonika o nujni poti smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja (npr: kabelska televizija, internet), če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop. Spoštovane bralke in bralci, tudi tokrat ste vabljeni k sodelovanju v rubriki Nepremičnine in pravo, in sicer z vprašanji, kijih lahko pošljete na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje ali urednistvo@savinjske.com. Vzajemni skladi: kdaj bo konec evforije? mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. Tudi vjuliju so se tečaji na borzah vsplošnem optimistično dvigovali. Največ vrednosti so pridobile delnice bank (+ 20 %) in delnice hitro rastočih trgov (+ 17 %), najmanj pa delnice rudnikov zlata (+ 2 %) in delnice na ljubljanski borzi (+ 3 %). V preteklem mesecu so v povprečju delniški skladi pridobili 10 odstotkov, mešani pet odstotkov in obvezniški dva odstotka in pol. Pogled na tabelo pokaže, da so donosi delniških, mešanih in obvezniških skladov v letošnjem letu pozitivni. Če bi lahko tudi za prihodnje mesece napovedali podobno rast, kot je bila v zadnjih mesecih, bi bili lahko zago- tovo vsi zelo zadovoljni. Toda vedeti moramo, da se lahko razpoloženje tudi zelo hitro obrne, 10 % mesečno pač ni vzdržna rast. V zadnjih mesecih sem več pozornosti namenil rasti, ki smoji priča od marčevskega dna. Čas je, da zopet pogledamo donose zadnjih petih let. Katera območja so v zadnjih petih letih zabeležila najmočnejšo rast? Med delniškimi skladi so največ pridobili tisti, ki vlagajo v Latinsko Ameriko, Kitajsko in rudnike zlata, največ pa so izgubili skladi, ki vlagajo v delnice bank in na Japonsko. Med delniškimi skladi, ki so vzadnjih petih letih izgubili precej vrednosti, izstopa tudi sklad PIA Europa Real, ki vlaga v nepremičninske projekte inje izgubil 27 odstotkov vrednosti. Pri mešanih skladih je največ pridobil Publikum Primus (+ 24 %), največ pa je izgubil KD Galileo (-16 %), ki se očitno ni uspel pravočasno znebiti pregretih slovenskih delnic. Obvezniški skladi so se v zadnjem času izkazali kothranilci vrednosti,saj imajo vsaj nominalno pozitivne donose v vseh opazovanih obdobjih. V petletnem obdobju so najvišje donose dosegli tisti obvezniški skladi, ki vlagajo v obveznice vzhodnoevropskih držav (30-40 %). in kako naprej? Spremembe v strukturi lastnikov Pivovarne Laško in Mercatorja odpirajo nove možnosti za prevzemne ponudbe-nekoč v prihodnosti. V kolikor pa vas slovenske lastniške igre ne zanimajo in bi želeli vlagati vregijezvišjimi rastmi, vam pri KD Skladih ponujajo KD Nove trge, pri Publikum PDU pa Azijske tigre in Komet. Glede na zadnjo rast bo najbrž še vedno aktualen tudi denarni sklad KD MM, kamor lahko vlagate trenutne presežke in jih ob morebitnih večjih padcih borznih trgov neobdavčeno preložite v delniške sklade. DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 5. avqust 2009 Letos 24% Letos 11% Letos 10% 1 leto -17% 1 leto -15% 1 leto 5% 2 leti -33% 2 leti -27% 2 leti 7% 3 leta -21% 3 leta -9% 3 leta 7% 4 leta -12% 4 leta 1% 4 leta 6% 5 let 8% 5 let 7% 5 let 15% Donosi v zadnjih 5-tih letih na dan 5. avgust 2009 Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški EEF Eq Latin America 157% Publikum Primus 24% RCM Osteuropa Rent 42% EEF Eq China [R1 130% Perspektiva: WorldMix 23% SGAM Bd Converg Eu 35% SGAM Eq China 107% Abančna Uravnoteženi 17% PIA Central Eu Bond 35% RCM Eurasien Aktien 97% Ilirika Modra 17% Hypo Konvergenz 30% SGAM Eq Gold Mines 89% Triglav Renta 11% PIA Euro Govt Bond 20% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezništ ci SGAM Eq Jap -30% Infond Hrast 4% SGAM Bd Eu Hi Yield 5% EEF Eq Banks |RH] -33% RCM Global Mix 3% SGAM Bd Us Opport. 4% EEF Eq Banks [R1 -36% Krekov Skala -5% Allianz PIMCO Euro Bond 3% MP-PLUS.SI -40% NLBS Nova Evropa -6% PF Emerging Markets 2% SGAM Eq Japan Small -50% KD Galileo -16% VB Corporate Bond -16% Vir: www.financna-tocka.si Ločitev staršev v otrokovih očeh BARBARA KUTNAR, zakonska in družinska terapevtka na Centru za družinsko terapijo Kamnik V današnjem času se trend velikega števila ločitevzakoncev oziroma razhodov neporočenih parov povečuje, še posebej pri mladih parih. Po podatkih Statističnega urada RS se danes loči že vsak tretji par. V družbi je močno prisotno prepričanje, da je ločitev »najbolj normalen izhod« iz zakonske krize. Razlog temu naj bi bil način današnjega življenja in dela, ko nam vsem primanjkuje dragocenega časa za odnose z najbližjimi, zato se pri večjih konfliktih najraje obračamo k »instant« rešitvam, ki naj bi težave na hitro odpravile, izognili pa bi se tudi nepotrebnim bolečinam. Pri tem pa žal pozabljamo, da s tem težav v odnosih nikakor ne rešimo, ampak jih največkrat še poslabša- mo in le začasno zadušimo. V kritičnem trenutku nakopičenih problemov, ko zakonci obupujejo, se zdi, da je ločitev ali razhod neizbežen, čeprav razveza tako za starše, zlasti pa za otroke, predstavlja precej bolečo in travmatično izkušnjo. LOČITEV KOT GROŽNJA Otrok ločitev staršev vselej doživlja kot grožnjo, da bo starša za vedno izgubil, da bosta za vedno odšla in bo ostal sam. V tem času otroka čustveno zasedajo največji strahovi, nemir in negotovost ter številna vprašanja brez odgovorov. Poleg vsega se čuti še krivega za nerazumevanje med staršema, jezen je, ker dostikrat ostaja spregledan in nepomemben, čuti pa tudi žalost in nemoč, saj ima občutek, da svoje starše dobesedno izgublja. Krivično je postavljati otroka pred dejstvo, da se mora odločiti za enega od staršev. To zanj predstavlja nočno moro, saj nikogar od staršev ne želi izgubiti, ne glede na vse. Otrok si tudi ni sposoben razložiti, kako se bo odvijalo življenje v prihodnje. Pri razvezah zakoncev je otrok vedno žrtev, tudi v primerih, kjer razhodi potekajo brez posebnih zapletov. SLEPA BOLEČINA STARŠEV V procesu razhajanja tudi mož in žena doživljata težke trenutke in zelo trpita. Zakonca oziroma partnerja se imata nekje globoko še vedno rada, čeprav si iz čistega obupa, besa, negotovosti, razočaranja in nemoči zadajata eno večjih ran, tj. odhod ljubljene osebe. Najbolj nevzdržna je njuna bolečina, ki je sama ne zmoreta rešiti ter se o njej brez očitkov, zamer in obsojanj odgovorno pogovoriti. Celo življenje sta upala in hrepenela, da bo tokrat res drugače, lepše, kot je bilo nekoč doma ob starših. Želela sta si biti slišana in razumljena, želela sta si spoštovanja, naklonjenosti in bližine drug drugega. Da bi bila sprejeta taka, kakršna sta. Pričakovala sta uresničitev vseh tistih najglobljih potreb, ki jih od staršev nikdar nista dobila, čeprav sta jih v zakonu drug drugemu bila najmanj zmožna dati, ker te izkušnje nista doživela. Zaradi svoje stiske starša ne zmoreta opaziti, razumeti in se vživeti še v stisko svojih otrok. Čeprav otrok ravnovtehtrenutkih najbolj potrebuje varnost, gotovost in zavetje staršev, sta mu le-to vtem obdobju najmanj zmožna dati. Takrat v njima vre veliko občutkov jeze in želja po maščevanju, saj se počutita izdana, pri tem pa se ne zavedata, vkakšni negotovosti živi otrok. KAKO DO RAZUMEVANJA Dokler zakonca ne bosta poskrbela za svojo čustveno varnost in notranji mir, s tem da bosta odrasli osebi lahko zaupala svojo stisko, ta pa ju bo sprejela in razumela, ne bosta našla stika drug z drugim, prav tako pa tudi z otrokom ne. Šele razumevanje vzrokov, ki so pripeljali do zapletov v zakonu, zmanjša občutke krivde in pripisovanje odgovornosti za lastno nesrečo drugim. Šele ko bosta starša zares slišana v vsem njunem najbolj zamolčanem doživljanju sebe, kar jima bo povrnilo zaupanje in smisel, bosta zmogla slišati in začutiti tudi svojega otroka. Takrat bosta lahko začela sodelovati in skrbeti za otrokovo temeljno pravico: pravico, da odrašča v stiku z obema staršema, saj ima oba enako rad. NOVO ŠOLSKO LETO SE HITRO BLIŽA Le še dva tedna do ponovnega prihod šolarjev na teste K varnosti otrok lahko s previdno vožnjo veliko prispevamo tudi vozniki (foto: UK) Res smo šele sredi avgusta, toda šolsko leto 2009/2010 se nezadržno bliža. To pomeni, da s 1. septembrom prihaja nova generacija prvošolčkov in da se seveda v šolske klopi vračajo vsi ostali osnovnošolci, ki so sedaj leto dni starejši. Prav je, da se vozniki že začnemo pripravljati na vrvež ob cestah in na prehodih za pešce. Da spoznamo, kako nebogljeni so mali šolarji, moramo poklekniti na kolena. Vidno polje se nam občutno zmanjša - do 30 odstotkov. Otroci ne morejo videti čez avtomobile in, če se gibljejo za zadnjim delom avtomobila, jih v mnogih primerih sploh ne opazimo. Otroci tudi ne znajo realno oceniti hitrosti gibanja vozila. Prepričani so, da se avtomobil lahko ustavi na mestu - to pomeni takoj! Zaradi tega otrok ne smemo obravnavati enako kot ostalih udeležencev v prometu. Otrok se mora v prometu obnašati disciplinirano in se mora na ukaz odrasle osebe ustaviti takoj, ne šele čez par korakov. Nikdar ne sme brezglavo steči za žogo na cesto. Vedno se mora ustaviti korak pred začetkom cestišča. Preden prečka cesto, se mora temeljito prepričati, da to lahko stori varno, s pogledom v levo, v desno in še enkrat v levo. Naučiti se mora gledati levo in desno, ko se giblje, in ne samo, ko stoji. Preden stopi na prehod za pešce, mora počakati, da se avtomobili na obeh straneh ceste ustavijo. Seveda pa lahko k varnosti otrok veliko prispevamo tudi vozniki. Če zagledamo otroke ob cesti, zmanjšamo hitrost in se pripravimo na zaviranje. Nikdar ne vemo, kdaj bo kakšen malček neprevidno skočil na cesto. Pred prehodom za pešce damo jasno vedeti, ali peljemo dalje ali se bomo ustavili. Najslabše je naše oklevanje, saj otrok ne ve, kaj bomo storili. Torej, previdno, do ponovnega prihod šolarjev na ceste je le še dobrih štirinajst dni. Igor Pečnik 40. LUČKI DAN Kmečka ohcet na »zgorni vjes« Lučki turistični delavci so v okviru prireditve 40. Lučki dan prikazali niz zanimivih ljudskih običajev in šeg, ki so v preteklosti obarvale poročno slavje. »Kmečko ohcet« so pričeli v zgornjem delu Luč s fantovskim vasovanjem in prepevanjem podoknic. Kljub temu, daje »nepridiprave« nemalokrat pregnala mama z vodo, vztrajnega vasovalca to ni zmotilo. Ob prislonjeni lestvi je končal v objemu svoje drage. Pogosto seje vasovanje pozneje zaključilo s poroko. A snubitev ni bila lahka. Oče in mati se nista kar tako vdala. Ko pa so se naposled dogovorili in se odpravili proti cerkvi, so naleteli na oviro, ki sojo postavili neporočeni fantje. Z različnimi vprašanji in nalogami so preizkusili ženina ter »zaračunali« odhod dekleta iz vasi. V preteklosti slavje ni bilo razkošno kot danes. Svatom so navadno Snubitev ni bila lahka, toda ženin je nato le prišel do neveste (foto: Marija Šukalo) Na poti do cerkve je bilo treba premagati še prepreko, ki so jo na vasi postavili neporočeni fantje (foto: Marija Sukalo) postregli s pijačo in potico. A razigranosti to ni zmotilo. Plesalo seje in pelo ter »gaudalo«. Ko pa je na mizo prišel kompot iz suhih sliv, je bil znak za pobiranje »rajtnge«. To sta opravili priči z besedami: »Preljubi vi, svati, ne zamerite mi to, k' p' dva-taužntdinarju rajtnga bo.« Svatje so namreč namesto daril mladoporočencema izročali le denar, s katerim so potem plačali stroške in godce. Ob pobiranju »rajtnge« so peli »zdravičke«. S kratkimi pesmimi, ki so si jih svatje pogosto kar sproti izmišljevali, so navadno voščili srečo nevesti in ženinu, nemalokrat pa so koga tudi »špiknli«. Ob zaključku je sledil še zadnji ples neveste in ženina, med katerim je nevesta odvrgla šopek. Vse te običaje so lahko številni obiskovalci videli v doživetem igranem prikazu v Lučah, ki so ga akterji začinili z domačo govorico in številnimi šalami ter mu tako dodali še dodaten čar. Marija Šukalo KLAPA MALI GRAD IZ KAMNIKA V LUČAH Dalmatinske pesmi iz slovenskih grl Klapo Mali grad iz Kamnika tvori skupina glasbenikov, ki so v preteklosti delovali v različnih glasbenih sestavih, ime pa so si nadeli po kamniški znamenitosti (foto: Marija Šukalo) Če je kdo dvomil o tem, da tudi Slovenci znajo peti kot Dalmatinci, seje lahko prejšnji četrtek v Lučah prepričal, dojetemu res tako. Kulturno društvo Luče je namreč v goste povabilo Klapo Mali grad iz Kamnika, ki tovrstno dalmatinsko glasbo goji že šest let. Klapo Mali grad Kamnik tvori skupina glasbenikov, ki so v preteklosti delovali v različnih glasbenih sestavih. Ko so začeli ustvarjati skupaj, so si ime nadeli po kamniški znamenitosti, saj za tovrstne vokalne sestave velja, da svoja imena pogosto najdejo v lokalnih značilnostih. Po nekaj mesecih delovanja so skupaj z gosti iz Dalmacije pripravili prvi nastop v galeriji Veronika v Kamniku. S koncerti, manjšimi nastopi ali kot posebni gostje so z dalmatinskimi pesmimi nastopali že v večjem delu domovine, pogosto pa tudi v Dalmaciji. Za njimi je radijska oddaja in snemanje nosilca zvoka. Njihov repertoarzajema tradicionalno dalmatinsko glasbo in novejše priredbe za podobne klape. In zakaj klapa v Kamniku? Vodja skupine Marjan Plemeniti všali pojas- njuje, da mogoče zato, kerje pred več milijoni leti bilo tudi pri nas morje. A takoj zatem zagotovi, da je razlog samo v prelepi glasbi, ki gane tako poslušalce kot izvajalce in seže ne samo do ušes, temveč vse do duše in srca. Sodeč po množici poslušalcev, ki so s kamniško klapo zapeli marsikateri refren, jimje to uspelo tudi v Lučah - s pesmijo so namreč segli v srca in duše domačinov. Marija Šukalo 33. OVČARSKI PRAZNIK NOVO V MOZIRJU!! L IV UPRAVNEM CENTRU AVTOSO URADNE URE \ PONEDELJEK 12.30-14.30 SREDA 15.00-17.00 _ , „ ,/ „s r ČETRTEK 7)UJ2.30-14.30 MOZIRJE 0 li tl6 j SI ANTLEJ d.o.oTrg Mladosti 6, Velenje, P.e. MOIIRJE, Šmihelska cesta 21 ZA VSE KATEGORIJE miß j »I» 18.8.ob 17.01 Gsm: 041 636 434 USPOSABLJAMO MLADOSTNIKE ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Moniki in Marku Vse najboljše ob njunem praznovanju jima želimo mamica in ati ter Katarina www.fotoknjiga.net Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje I .net ante Uf c U&nuikc! ŠMIHEL NAD - 18.00 Otvoritev fotografske razstave Petek 14. 8. 2009 -20.00 promocija druge zgoščenke ansambla Golte HUDO UGODNO FINANCIRANJE ! Sobota 15. 8. 2009 -17.00 Otvoritev sejma domače obrti, ki bo potekal tudi v nedeljo -18.00 Igrani prikaz življenja ljudi na podeželju pred mnogimi leti -20.00 Zabava z ansamblom Braneta Klavžarja Nedelja 16. 8. 2009 -15.00 Šaljive igre in vlečenje vrvi -18.00 Zabava z ansamblom Navihanke www.smihel.com Oplemeniteni prihranki za (pogumnejšo) prihodnost. Ö25. Depoziti Banke Celje po ugodnih obrestnih merah: • 15 mesečni depozit po 3,90 % * 24 mesečni depozit po 4,25 % NOVOST v ponudbi depozitov je PAKET DVOJČEK, pri katerem vam polovico sredstev vežemo za 6, drugo pa za 13 mesečno obdobje. Obrestna mera je enaka, 3,50 %. Ponudba velja do 31.8. 2009. Več o ponudbi si lahko preberete na www.banka-celje.si. Trenje lanu na trlici Predica pri delu Predelava lanu na Hojnski domačiji v Savini Tradicionalna ljubenska prireditev Flosarski bal je imela tudi letos po zaslugi marljivih in zagnanih kmečkih ljudi iz okoliških zaselkov pomembno narodopisno vsebino. Na Hojnski domačiji v Savini nad Ljubnim je namreč tamkajšnji gospodar Franjo Bezovnik z domačimi, kanje oziroma česanje prediva, svoje spretnosti so prikazale tudi predice, razumljivo pa ni manjkalo niti najvažnejše opravilo - tkanje na statvah. Na delu so bile tudi šivilje, na vpogled pa različni laneni izdelki, kot so pregrinjala, posteljnina in oblačila, ki Tkanje in šivanje sosedi in prijatelji poskrbel za avtentičen prikaz predelave lanu, kije bil prava poslastica za ljubitelje kmečkih opravil. Pri Hojnskih so številnim obiskovalcem, ki so si prišli ogledat to prastaro kmečko opravilo, predstavili celoten postopek pridelave in predelave lanu. Letos posejan pridelek sicer še ni bil zrel za žetev oziroma puljenje, kot se pravi temu opravilu, vse ostale faze predelave lanu pa so bile prisotnim prikazane na pristen način. Bezovnikovi so kolo časa to sončno poletno popoldne zasukali za nekaj desetletij nazaj: sušenje lanu v »frnaži«, trenje na trlicah, mi- Izdelovanje vrvi VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Moziije TEČAJ CPP 17.8. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 A A. A. A, 'M UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! IfeRELAX'AYTOtel www.avtosola-relax.si Delo na statvah predvsem zaradi množične uporabe bombaža v zadnjih desetletjih vse bolj izginjajo iz naših domov. Ostajajo pa običaji, slovenska ljudska pesem in spomini na preteklost, Po objavi fotografije debelega paradižnika Zlatke Škulj iz Gornjega Grada v prejšnji številki Savinjskih novic seje v uredništvu oglasil Ludvik ki po zaslugi zanesenjakov, kot je Hojnski gospodar Franjo Bezovnik z znanci in prijatelji, zagotovo ne bodo odšli v pozabo. Besedilo in foto: Franjo Atelšek Kričej iz Bočne s 1.008 gramovtežkim paradižnikom z njihovega vrta. Ima kdo še večjega oziroma težjega? KF LJUBNO OB SAVINJI 3. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE LUČE 2009 Največ glasov občinstva ansamblu Čar, glavna nagrada T'pravim muzikantom Društvo Gričarje v sodelovanju z ansamblom Ojstrica v nedeljo pripravilo 3. Festival narodnozabavne glasbe Luče 2009. Na festivalu, katerega gonilna sila sta Benjamin Mlačnik in Izidor Štorgelj, je nastopilo devet ansamblov, nastopajoči pa so, brez pomoči elektronskih instrumentov ali računalniških programov, zaigrali vsak dve skladbi. Na odru so se zvrstili Grajski muzikanti, Peklenski muzikanti, ansambel Križman, ansambel Čar, ansambel Galop, Alpski muzikanti, ansambel Sicer, Moravski trio in T'pravi muzikantje. Njihov nastop je letos spremljala strokovna komisija, ki sojo sestavljali Jože Pančur, Anita Lakner, Brane Klavžar, Milan Kokalj in Igor Šink. Po besedah predstavnika komisije Jožeta Pančurja so ocenjevali dinamiko, intonacijo vokalov in instrumentov ter splošni vtis. Pri glasbeni igri so pazili na muzikalnost, fraziranje in tehnično izvedbo skladbe. Najboljše ocene po navedenih kriterijih je komisija dodelila ansamblu Galop, drugi so bili T'pravi muzikantje, tretji pa ansambel Sicer. Občinstvo je kot zmagovalce raz- glasilo mlade glasbenike iz ansambla Čar, drugo mesto je ponovno pripadlo T'pravim muzikantom in tretje Peklenskim muzikantom. Glavna nagrada Zlati kolovrat Luče 2009 tako že krasi vitrine ansambla T'pravi muzikantje. Za povezovanje programa je tudi letos skrbel Andrej Hofer, za smeh skoraj tisočglave množice pa Marjan Šarec. Glasbeni gostje festivala so bili letos člani ansambla Franca Miheliča. Marija Sukalo Ansambel Čar je zbral največ glasov občinstva, toda Zlati kolovrat Luče 2009 je na račun boljših ocen strokovne komisije s T’pravimi muzikanti romal v Griže (foto: Marija Šukalo) 40. LUČKI DAN »Gavda« ob ljudskem petju in šaljivimi igrami Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, * OKENSKIH POLIC in £*■ ■ DRUGIH IZDELKOVIZ KAMNA 6ß0^6 V Lučah so se drugi petek v avgustu na družabnem večeru srečali ljubitelji ljudskega izročila. Organizator Franci Strmčnikje z ljudskimi pevci in godci poskrbel za urico prijetne glasbe. Za dodatno popestritev programa so poskrbeli domači »pubi« s harmonikarjem Kristijanom Ger-meljem in trobentačem Jakobom Zamernikom, ki so dodali igre, kakršne niso smele manjkati na nobeni pravi »gavdi.« Lučani so že od nekdaj znani kot veseli ljudje in »skor' ni bajte, k' ne bi 'mela kaga pevca ai' godca pr' hiši«. Stara navada je bila, da so fantje vsak sobotni večer prepevali. To niso bile navadne ljudske pesmi, pač pa posebej izbrane, ki sojih zapeli na »trek in štart«. Takšno šest-glasno petje seje vtem kraju ohranilo vse do danes in ga je sedaj moč petja (foto: Marija Šukalo) Igre in skeči so dodobra nasmejali občinstvo (foto: Marija Šukalo) slišati le še ob posebnih priložnostih. Za to skrbi skupina ljudskih pevcev iz Luč. Pevcem, ki prepevajo že pol stoletja, so se pridružili tudi mladi. Igre in skeči so dodobra nasmejali publiko. »Domači pubi« so namreč pokazali, kako lahko z zobmi pobereš klobuk, dva mladca sta preizkusila svojo moč v vlečenju jermena z glavo, metanju kovanca s čela v posodo in klobukanju. Slišati pa je bilo tudi nekaj »kosmatih« zgodb o srečanju z medvedom pod Raduho. Program, ki so ga pripravili nastopajoči, povezovala pa Petra Funtek, je le delček bogatega ljudskega izročila, ki se v tem delu Zgornje Savinjske doline ohranja iz roda v rod. Marija Šukalo 9. MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIR NA MIVKI MOZIRJE OPEN 2009 Zagotovljena najmočnejša udeležba doslej DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Vroče balinarsko popoldne v Varpoljah okviru tekmovanj serije Slovenian Beachtour). Osrednji del tekmovanja, finale žensk ob 17.30 uri in finale moških ob 19. uri, bo potekal vsoboto, v nedeljo pa bo na igrišču pri restavraciji Gaj v Mozirju še atraktivni turnir mešanih trojk. Na novinarski konferenci v hotelu Burger na Venišah so zanimivo in kakovostno tekmovanje v imenu organizatorjev in sponzorjev predstavili župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, David Skok, David Pečnik, Samo Kramer in Helena Žagar, novinarsko konferenco pa je vodil športni komentator TV Slovenija Ivo Milovanovič. Vsi so poudarili, da gre za dogodek, kije pomemben za občino Mozirje in vso Zgornjo Savinjsko dolino ter širše, saj gre za nastop kakovostnih ekip, hkrati pa turinir predstavlja tudi pomembno turistično in športno promocijo. Nagradni sklad turnirja znaša 5.800 evrov, prireditev pa spremljajo tudi zanimive igre in presenečenja. Vstopje brezplačen, kot je povedal Ivo Milovanovič, pa se bodo organizatorji turnirja potrudili, da bo tokratna prireditev elitna, kot še nobena do sedaj. Podrobnosti o turnirju so objavljene na spletni strani www.mozirje-odbojka.org. Jože Miklavc Mozirje je v organizaciji Športnega društva Mozirje, sekcije za odbojko (Beach Volley club Mozirje), od četrtka, 13. do sobote, 15. avgusta gostitelj 9. mednarodnega odbojkarskega turnir- ja 9. Hervis Oaza Mozirje open 2009. Na turnirju nastopajo dvojke in mešane trojke, skupaj kar 25 moških in 20 ženskih ekip iz Brazilije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije (v Na novinarski konferenci na Venišah so predstavniki organizatorjev in sponzorjev predstavili pomembnejše informacije o elitnem odbojkarskem turnirju v Mozirju (foto: Jože Miklavc) Udeleženci balinarskega memoriala Pepija Melavca v Varpoljah (foto: Benjamin Kanjir) Rečiški upokojenci so se minulo nedeljo v Varpoljah srečali na pikniku. Bilo je vroče, še najbolj na balinišču, kjer je potekal memorial Pepija Melavca. Rečičani so družabni ljudje, ki se radi srečujejo, zabavajo in gojijo prijateljstva, ki se z leti še utrjujejo. Dokaz za to so člani tamkajšnjega društva upokojencev, ki se večkrat letno srečujejo na različnih prireditvah. Najraje na piknikih, ki potekajo v športnem parku v Varpoljah. Tako je bilo tudi tokrat. Danje bil vroč, zato je prišla še kako prav senca prireditvenega šotora. Slastni čevapčiči in hladna pijača so pripomogli k odličnemu vzdušju. Na balinišču sta potekala zadnja dva obračuna pri- jateljev, sivih panterjev. Z metanjem kovinskih krogel so se tokrat spomnili na prijatelja Jožeta Melavca - Pepija, kijih je prerano zapustil. V njegov spomin so organizirali memorial, pred katerim so obiskali njegov grob, mu prižgali svečo in položili cvetje. Balinarski boji so bili napeti do zadnjega meta. Prvo in zadnje mesto sta bili sicer že oddani, »karte pa je bilo potrebno premešati« še za vsa ostala mesta. Iz meta v met je bilo bolj napeto, v neposrednem dvoboju pa sta se spopadla, sicer prijateljsko pa vendarle, predsednik rečiških upokojencev Herman Pokleka in Alfonz Blekač. Slednji seje dolgo upiral, na koncu paje moral priznati, da mu je pri zadnjih metih zmanjkalo športne sreče. Zmagovalec memoriala je tako postal Jože Vučko, ki mu je pripadel največji pokal. Benjamin Kanjir NOGOMETNA TEKMA V LUČAH Suhi proti Debelim V Lučah je v nedeljo potekal tradicionalni nogometni derbi med ekipama Suhih in Debelih. Ker končni rezultat tekme, v kateri so sodniki mirili igralce z vijoličnimi, zelenimi in belimi kartoni, do zaključka redakcije še ni dokončno znan, bomo reportažo s tekme objavili prihodnjič. KF _____________________________^ 40. LUČKI DAN Športna dogajanja za vse generacije 40. Lučki dan so s svojimi prireditvami popestrili tudi športniki. V četrtek so moči v nogometu merila dekleta, v petek so ljubitelji online hokeja uživali v zanimivih akcijah, rokometna tekma med Starimi in Mladimi pa je postregla z različnimi polčasa vodili za pet golov. Prednost so s svojo izkušenostjo nato v drugem polčasu samo še stopnjevali in tekmo dobili z rezultatom 29:17. V online hokeju se je v Lučah merilo sedem ekip iz Gornjega Grada, Zmagovalke nogometnega turnirja za ženske so postale Knapinje V rokometnem obračunu so Stari prepričljivo nadigrali Mlade obrati in presenečenji. Tudi nogometni turnir za moške, dan pozneje, in ulična košarka sta ljubiteljem športa prinesla obilo užitkov. Na nogometnem turnirju v ženski konkurenci so se pomerile Knapinje, Luftarke, ekipa ŠD Solčava in Šibidu team. Po sistemu »vsak z vsakim« so nogometašice postregle zzanimivimi akcijami. Največ zmag so si priigrale Knapinje in zasedle prvo mesto. Na drugem mestu so pristale dekleta iz ŠD Solčava, tretje pa so bile Luftarke. Rokometna tekma med stalnimi rivali Starimi in Mladimi je bila v prvih minutah izenačena, nato pa je mlajšim koncentracija padla in starejši so povedli ter ob zaključku prvega Mozirja, Celja in Luč. Po predtekmovanju v dveh skupinah sta se v finale prebili ekipi Generali team Celje in Mozirje 2. V izenačeni in na trenutke grobi igri so Zgornjesavin-jčani morali priznati premoč hokejistov iz spodnjega dela doline. Prvo mesto so tako zasedli Generali team Celje, na drugem so pristali Mozirja-ni, na tretjem pa Lučke šibice. Tako Mozirjani kot Celjani pa se lahko pohvalijo z najboljšim strelcem turnirja. Alojz Rebič (Mozirje 2) in Boško Kastelic (Generali team Celje) sta vsak po 23-krat poslala pak v mrežo. Turnir v malem nogometu je v soboto vsem ljubiteljem okroglega usnja prinesel veliko zanimivih akc- 1 mm j j L: - •** - "... i -°—^ I i «hi wmf! Alojz Rebič (desno) je bil skupaj z Boškom Kastelicem najboljši strelec hokejskega turnirja ij. Na športnem igrišču seje namreč pomerilo dvanajst ekip iz različnih krajev naše doline. O tretjem mestu so odločali streli z bele točke, pri čemer je bila ekipa Struge boljša od ŠD Solčava. Za prvo mesto so se potegovali domači Luftarji in nogometaši E-stave, ki so na koncu z golom razlike premagali Lučane. Športna dogajanja v Lučah so zaključili košarkarji. Za naziv najboljše v uličnem košarkaškem turnirju se je merilo osem trojk. Tokrat je bila najboljša Okrepčevalnica Pepel -Boavdel, na drugem mestu je končala trojka Space jam, tretje mesto pa je zasedla ekipa Itak. Besedilo in foto: Marija Šukalo Najbolj množična športna prireditev je bil nogometni turnir za moške z 12 sodelujočimi ekipami Zahvala Vsem, ki ste nama pomagali po nezgodi, ki sva jo imela na Ljubnem ob Savinji v nedeljo, 26. julija, se zahvaljujeva za vso pomoč. Midva sva v redu, nimava resnejših poškodb in sva že doma na Nizozemskem. Bram Krommendijk in Irka Huisman Veerstraat 80 6701DX Wageningen Nizozemska MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ČRNA KRONIKA • MOŠKEMU OBSTALO SRCE Meliše: 3. avgusta ob 11.35 uri je bil dežurni na policijski postaji v Mozirju obveščen, daje bil pred naseljem Meliše ob cesti najden mrtev moški. Na kraj je odšla patrulja policijske postaje Mozirje in delavci Sektorja kriminalistične policije policijske uprave Celje. Pri ogleduje bilo ugotovljeno, da na truplu ni znakov nasilja. Odrejena je bila sanitarna obdukcija. Najverjetnejši vzrok za smrt je bil zastoj srca. • TUJCA RIBARILA BREZ DOVOUENJA Ljubno ob Savinji: 5. avgusta zvečer je ribiški čuvaj na Ljubnem ob Savinji pri krivolovu zalotil dva državljana Nizozemske, ki nista želela izkazati svoje identitete. Na kraj dogodka je odšla patrulja PP Mozirje, ki je izvedla postopek identifikacije obeh tujcev, da ju je ribiški čuvaj lahko oglobil. • VLOMUENO V VIKEND Lepa Njiva: 6. avgusta je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec v zadnjih nekaj dneh vlomil v počitniško hišico in vrtno uto v Lepi Njivi ter ukradel kolo z motorjem znamke malaguti phantom F12, sivo črne barve, letnik 2002, z registrsko številko CE A3-557, motoristično čelado in mobilni telefon. • NESREČA S SMRTNIM IZIDOM PRI UREJANJU PLANINSKE POTI Gornji Grad: 7. avgusta okoli 13.30 ure seje zgodila nesreča na planinski poti med Lenartom pri Gornjem Gradu in Rogatcem. Občana sta čistila omenjeno pot in koje eden od njiju, 45-letni moški, z motorno žago žagal hlod, seje nad njim sprožil večji panj in zdrsnil proti njemu ter ga stisnil ob deblo drevesa. Po obvestilu s strani drugega občana je na kraj dogodka odšla patrulja PP Mozirje, zaradi težkega dostopa pa je bil za reševanje aktiviran helikopter nujne medicinske pomoči. Ob prihodu je zdravnik samo še nemočno ugotovil, daje poškodovani na kraju poškodbam podlegel. Truplo pokojnega je bilo nato s helikopterjem prepeljano v Mozirje. • VLOM V ŠPORTNE OBJEKTE Mozirje: V noči na 8. avgust je neznani storilec vlomil v nekaj objektov, last Športne unije Ljubljana, v gozdni šoli pri Mozirju. Pri tem je poškodoval sanitarije. • VINJENI VOZNIK NA TREZNENJU Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mozirski policisti v preteklem tednu pridržali enega vinjenega voznika. Vse od spomladi, koje postalo topleje in so slovenske ceste oživele, so na njih pogosto tudi motoristi. Lepi, eden lepši od drugega. Močni, eden močnejši kot drugi. Vendar žal ne tudi pametnejši eden od drugega. Nekateri motoristi so zmerni, trezni in preudarni, najdejo pa se tudi takšni, ki precenjujejo svoje sposobnosti, ne upoštevajo omejitev hitrosti in ignorirajo dejstvo, da so na cesti poleg motoristov tudi (še vedno nekateri okoreli, nespretni in zavistni) drugi vozniki motornih vozil na štirih in še več kolesih. Ker je stabilnost dvokolesnikov kljub spretnemu upravljanju voznikov bistveno manjša kot pri vozilih na »vseh štirih«, je tudi več možnosti, da pride do padcev, zdrsov in trkov. Vendar pa so užitki, ki jih menda ponuja vožnja z motornimi kolesi, vredni tega tveganja. Uporabniki cest so se že davno razdelili na ene in druge ter ob številnih nesrečah motoristov »bentijo« eni nad drugimi. Kje je resnica, ne vedo povedati niti poznavalci cestnega prometa niti policisti. Dejstvo pa je, da fantje z motorji padajo kot domine. Veliko žalosti je ob teh tragičnih dogodkih in velike izgube terjajo naše ceste. Prevelike! Primerjave z drugimi deželami skorajda niso smiselne, saj je vsaka smrtna žrtev ali huda invalidnost prevelika tragedija za lokalno okolje in tudi državo. Zato menim, da bi zaleglo le še več pozitivne energije pri usposabljanju voznikov motornih vozil, več treningovvarne vožnje na posebnih poligonih in primeren psihološki pristop. »Meni se ne more nič zgoditi,« je utvara, ki mnoge motoriste vara in jih na koncu tudi prevara. Lahkomiselnost in hitrost na cestah ubijata. Ko gledam (in včasih le poslu- Fantje padajo kot domine šam) turbine na dvokolesnikih, ki »parajo« tudi našo dolino, me včasih kar zaboli v možganih. Zakaj je potrebna takšna hitrost? Takšna (pre)drznost? Tako visoka samozavest, kot da bi bil na stroju sam bog na perutnicah... Ja, resje, da včasih prometne nesreče motoristov zakrivijo tudi drugi udeleženci v cestnem prometu, pa ceste in slaba ali neustrezna prometna signalizacija, a to še ne more biti razlog, da motorist lahkomiselno vzame v roke svoje življenje, življenje sopotnika in ogroža še druge ljudi na cesti. Cesta med Ljubijo in Ljubnim je mnogokrat poligon za preizkušanje zgornjih zmogljivosti motorjev in voznikov. Je kot poligon za hitrostne dirke. Kljub omejitvam hitrosti, ki na vsakih nekaj sto metrov določajo način vožnje, se mnogo »kamikaz« ne ozira na to. Policisti lahko samo strmijo za njimi: »Saj ne vedo, kaj delajo!« Dolina je še posebej v času turistične sezone polna motoristov (turistov), kolesarjev in drugih udeležencev v cestnem prometu, ki obiskujejo naše čudovite kraje ob Savinji in Dreti, kampe in kmetije vse do Logarske. Cesta za tako gost promet ni primerna, zato je nujno, da se tudi posamezniki, ki jim adrenalin kar dre po žilah, s temi dejstvi sprijaznijo in dajo duška kje drugje. Tako bi bilo manj tveganja, manj prerekanja, kdo je glavni krivec za nesreče motoristov, in bistveno manj tovrstnih dogodkov. Užitek vožnje z motorjem ostaja tudi ob preudarni in romantični vožnji, koje mogoče skozi vizir občudovati naravo in s pravočasnimi reakcijami odpustiti komu drugemu kakšno vozniško napako. In nenazadnje, zapis ni napad na čudovite fante na lepih jeklenih konjičih, je le opozorilo v razmislek vsem (tudi ostalim voznikom), da je človeško življenje predragoceno, da bi z njim lahko vsakdo po mili volji tvegal bolečo tragedijo. Jože Miklavc TRAGIČNA NESREČA PRI ČIŠČENJU PLANINSKE POTI NA LEPENATKO Planina, ki jo je oboževal, ga je obdržala v svojem naročju Veliki Rogatec je bil za Petra Podbrežnika sveta gora. Žal je usoda hotela, da zadnje poti na svojo ljubljeno planino ni dokončal. Usodnega petka popoldan je na poti, na katero je povabil prijatelja Janeza Mavriča, želel opraviti dve stvari. Posaditi planike pod vrhom Velikega Rogatca in očistiti določene dele pohodne poti, kije vodila do tja. Toda planike, namenjene pod goro, so ostale posajene na mestu, od koder je Peter zadnjič uzrl vrh planine... S PLANIKAMI NA POSLEDNJO POT Že od jutra je Peter klical prijatelje in svaka, vendar je bil edini, ki sije ta dan vzel čas za pot na planino, Janez Mavrič. Ko sta po kosilu sedla v avto in se odpeljala na pot proti Lepenatki, je med vožnjo mimo svoje rojstne hiše iz avta še pomahal domačim. Že med potjoje razlagal sopotniku, da ga motijo neočiščene in neurejene poti. Na toje opozarjal tudi planince, vendar bi bilo po njihovem mnenju prenevarno čistiti dele poti, ki sicer za pohodnike niso bili nevarni. Poleg tega registrirano planinsko pot proti Lepenatki in Velikemu Rogatcu planinci redno vzdržujejo in podrte smreke, ki so ležale na poti, so bile bolj varne tam, kjer so, kot pa da bi se lotili odstranjevanja. Toda Peter je bil perfekcionist in je želel samoiniciativno urediti te poti. Peter Podbrežnik je bil velik ljubitelj planin in zgodovine USODNA NESREČA Med žaganjem hloda z motorno žago seje zgodila usodna nesreča. Koje Peter odžagal drevo in odložil motorno žago, seje nad njim sprožil panj in ga stisnil ob podrto drevo. Janez Mavrič pravi, da ni videi, kdaj seje nesreča zgodila. Zaslišal je le Petrov krik in takoj je zaslutil, da se je zgodilo nekaj hudega. Ko je zagledal svojega prijatelja v veliki strmini pod planinsko potjoje lahko le še odhitel do njega in kot je povedal, si je želel le, da bi mu pomagal, da bi udobneje pričakal reševalce, ki jih je takoj poklical. Toda kljub hitremu ukrepanju in prihodu gorske reševalne službe in helikopterja nujne medicinske pomoči je mlado Petrovo življenje že prej ugasnilo v rokah prijatelja. Gor- ski reševalec, ki je prvi prišel do ponesrečenca, skoraj ni mogel verjeti, da je to isti planinec, ki ga je le nekaj dni prej spoznal na Korošici in vse, karje še lahko storil, je bila priprava na pots helikopterjem v dolino. DRUŽINSKI ČLOVEK Peter Podbrežnik je bil dober mož in oče trem hčeram. Najstarejša Fabjana jih šteje osemnajst, Zoja petnajst in Zala devet let. Z ženo Ireno sta bila poročena osemnajst let in v tem času sta si v Gornjem Gradu zgradila hišo, ki v notranjosti skriva svojevrstne umetnine, kot je relief Gornjega Grada, ki gaje ustvaril Peter sam, po poklicu slikopleskar. Zadnje desetletje je bil zaposlen v komunalnem podjetju, kjer je skrbel za urejanje zelenic in javnih površin v občini Gornji Grad, ter za lep izgled vseh treh pokopališč in mrliških vežic v občini. Tudi po službi ni miroval, ampakje vedno našel kakšno delo in opravilo, daje lažje preskrbel svojo družino. Odkar je zaključil z gradnjo hiše, je letos prvič posvetil nekaj dopustniških dni družini in sebi, ne le delu. Zadnji izlet je bil z družino na Korošico -v planine, ki jih je oboževal. LJUBITELJ ZGODOVINE Vršilec dolžnosti direktorja podjetja Komunala Gornji Grad Zdenko Purnat pravi, da bo Petra Podbrežnika pogrešal kot sodelavca in prijatelja, verjetno pa ga bo pogrešalo še mnogo drugih krajanov, saj je bil preko svojega dela povezan z vsemi in vedno jim je rad ustregel, če je le mogel. V podjetju bodo v okviru možnosti pomagali Podbrežnikovi družini, ki bo predvsem v začetku potrebovala veliko pomoči. Peter je imel pravo žilico za dom, turizem in zgodovino, zato sta z Janezom Mavričem stkala pravo prijateljsko vez, ki ju je tudi popeljala na skupno zadnjo pot. Z neizmerno žalostjo v očeh se Janez spominja svojega prijatelja in njunih zadnjih trenutkov. Bilje pravi zanesenjak, pove. Če seje odločil za nekajjetotudi izpeljal, le da se mu to pretekli petek ni uresničilo. Tudi pri muzejski zbirki, ki jo vodi Mavrič, je bil Peter s srcem zraven. Iz »največjega muzeja« v gornjegrajski občini, to je komunalnega odlagališča v Podhomu, je v drugi največji muzej v Steklu velikokrat prinesel kakšen vreden eksponat. Brez njega zbirka ne bo več rasla tako hitro. Križ na Velikem Rogatcu KRIŽ NA GORI Mnogi se bodo Petra spominjali tudi po tem, daje na Veliki Rogatec sam prinesel vse surovine za križ, ki že od leta 1991 krasi vrh planine. Križ je tudi postavil in pet let pozneje ga je blagoslovil takratni gornjegrajski župnik Branko Brezovnik. Križ na planini, ki mu je toliko pomenil, bo njegovo družino, njegove prijatelje in znance večno spominjal na nasmejanega, pridnega in dobrega prijatelja, moža in očeta, kije odšel mnogo prekmalu in za sabo pustil veliko praznino. Šteti Sem Truplo ponesrečenega Podbrežnika so reševalci s helikopterjem prepeljali v Mozirje (foto: Ciril M. Sem) Težka odločitev Koristni ljubljenčki Pajki prinašajo srečo. Sploh, če se vlomilec prestraši vaših tarantel. Noben maček ne ve, ali ste se prejšnjo noč zadevali s poceni ali dragim vinom. Kdo najbolj glasno reče: “Končno doma, ljubo doma!”, ko pride s križarjenja? Turistični vodič. Abolicija za amnestijo Upravičenec Lučan posluša Ljubenca, ki se je vrnil z dopusta: “Hrvati se praviloma ne potrudijo, da bi za nas karkoli napisali v slovenščini. Letos so vendarle naredili izjemo in naredili unikaten napis samo za turiste iz Slovenije." “In kaj so napisali?” “Da ne vračajo denarja, če se zaradi popite pijače ne spomnimo, kako smo preživeli dopust.” Vsak ima svoje težave “Ali lahko dobim večjo plačo?” vpraša Janez šefa. “Čemu le? Sam si, nimaš žene, otrok, nikamor ne greš...” “Vse to je res, vendar imam na grbi enega tajkuna, ki me zažira.” “In kdo je to?” “Nek solastnik pivovarne, ki draži pivo.” Mama, zdaj vem, kaj bom, ko bom končal šolanje. Postal bom poštar. “Danes sem dobil povišnico,” oznani mož ženi. “Ali je to zato, ker si prejšnji teden povabil direktorja na večerjo domov?” “Ne, rekel mije, daje to za to, ker šele po tisti večerji sedaj razume, zakaj sem tako dolgo odlašal s povabilom.” Rekorderji Slovenci smo letos rekorderji po številu nesreč s plovili na hrvaškem Jadranu. Leta in leta poslušamo, kako majhno morje imamo in kako veliko je hrvaško, zato ni nič čudnega, da nasedemo na vsaki njihovi plitvini. Posebna želja “Želite sobo s pogledom na morje?” vprašajo Kato. “Niti ne. Bolje bi bila soba s pogledom na gostilno. Tako bom vsaj videla in vedela, da sem na dopustu z možem.” Razlika med plimo in oseko je v vlažnosti vaše brisače na plaži, če jo še najdete. cCvetke bkoprivej REKREACIJE NI NIKOLI DOVOLJ Takole so se ogrevali nogometaši pred tekmo ekip Debeli in Suhi. Za razmigovanje so izvajali sledeče vaje: metuljev povalj, hrčkov razmig, polžev skok, čmrljev prevalj, goseničine sklece in krtov odmor. PREVIDNOST NI ODVEČ Bodite trezni na svoji ohceti, če se boste ženili v Lučah. Mim'grede vam podtaknejo takole nevesto, ki ima sicer lepo obleko, a naj vas to ne prevari. Ženščina sila grdo gleda, se ne brije redno, za doto pa ima samo adamovo jabolko. Ako pa si iščete tako, da vam bo hlode žagala, obveščamo vas, daje še prosta in na voljo. PREDSTAVITEV SKUPINE PUŠELJC V SLOVAŠČINI “ PUŠELJC “ lludova , hudobna skupina zo Slovinska interpretuje piesne z Hornej Savinskej doliny. Tohto roku v maji oslavovali 10 rokov svojej činnosti. Počas tej doby spolupracovali s viacerymi podobnymi skupinami z celeho Slovinska, na mnohych FINŽGARJEVA POVEST ZDRAVNIK SPECIALIST PRIPADNICA BEGARDOVE BRATOVŠČINE V FLANDRIJI V 12. STOL. NEZN. LETEČI PREDMET ___(ANGL) ŽIVAHNA RIMSKA ULICA NEKDANJI SLOVENSKI TV- VODITELJ- MITO MOČVIRSKA RASTLINA IZ DRUŽINE ROGOZNIC RUSJANOVO LETALO STROKOVNJAK REKA V KAZAHSTANU STANE LEBAN NEMARNOST (KNJIŽ., REDKO) FRANCOSKI UTOPIČNI SOCIALIST- VICTOR (1808-1893) NIZEK, ZIMZELEN GRMIČEK, BLAGAJEV VOLČIN NAPRAVA ZA SUŠENJE SENA NA POLJU VRHN. PODROČ. ČLOVEŠKE LOBANJE SPOJ ROKE S TRUPOM KANADSKI PEVEC- PAUL NEKDANJI VOJAK, OBOROŽEN STARA JAPONSKA PRESTOLNICA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRIJI ROMAN CLAUDE ...m- *4 GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC JUNAK SOFOKLEJEVE TRAGEDIJE SLOVENSKI PIŠATE LJ-VITAN______ NOGOMETNI KLUB ŽENINA ALI MOŽEVA MAMA VERIŽNI SKLEP V PSIHOLOGIZMU OČE (STAR.) SENIOR, NESTOR DEBELO ČREVO (ZAST) MLADA, ZLASTI POMLADANS- KA KOKOŠ VOLOVSKA VPREGA (NAR.) PLASTIČNA PODOBA LIKA MESTO V NEMČIJI, OB REKI DONAVI EGIPČANSKI BOG SONCA DOKTOR (OKRAJŠ.) OCVRTO PECIVO IZ KVAŠ. TESTA ČAPKOVA DRAMA RAFKO IRGOLIČ 4. IN 18. ČRKA RIBJE JAJČECE VEVERICI PODOBNA ŽIVAL IZ JUŽNE AMERIKE FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV VEČJE, RAZKOŠNO STANOVANJE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Kerala, ovitek, desant, Erard, Ken, Om, last, Kva, slegur, trušč, vodička, Elek, Oga, kavstika, bambi, Lean, or, odpad, Aat, dninar, marka, Nil, nihilist, icek, maniker, kaša, Ana, ala MINI SLOVARČEK: ORAN- pristanišče v Alžiriji SUBURA- živahna rimska ulica SORIT- verižni sklep v psihologizmu BEGINA- pripadnica Begardove bratovščine JARČKA- mlada, zlasti pomladanska kokoš Kolesarska dirka na Črnivec, 15.8.2009. Organizator: Kolesarski klub Pro M Team Racing Nožice. Dodatne informacije: Martin Kemperle, 041 730 375, www.klub-promteam-racina.si Kolesarski izlet na Veliko planino, 15.8.2009. Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: Borut Paškulin, 01 431 61 14, www.Ddrustvo-Dtli.si Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov • Petek (14. avgust), ob 18.00. Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu Prireditev ob pričetku obironjo hmelja - ročno obiranje hmelja • Petek (14. avgust), ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem Promocija druge zgoščenke ansambla Golte___________________ • Sobota (15. avgust), od 8.00 do 13.00. Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica_____________________________________________ • Sobota (15. avgust), od 8.00 do 12.00. Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu Kmečka tržnica ____________________________________________ • Sobota (15. avgust), ob 17.00. Šmihel nad Mozirjem Otvoritev sejma domače obrti, ki bo potekal tudi v nedeljo • Sobota (15. avgust), ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem Igrani prikaz življenja ljudi na podeželju pred mnogimi leti • Sobota (15. avgust), ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem Zabava z ansamblom Braneta Klavžarja_______________________ • Nedelja (16. avgust), ob 14.00. Graška gora - športno igrišče 34. mednarodni festival Graška gora poje in igra___ _____ • Nedelja (16. avgust), ob 15.00. Loke - dolina Rupe nad jamo Pekel Prikaz obiranja hmelja na star način s šaljivim tekmovanjem • Nedelja (16. avgust), ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Šaljive igre in vlečenje vrvi______________________________ • Nedelja (16. avgust), ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem Zabava z ansamblom Navihanke _______ ______________________ • Ponedeljek (17. avgust), ob 19.00. Savinov likovni salon Žalec Odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec • Sreda (19. avgust), ob 19.30. Atrij Velenjskega gradu 21. festival Prešmentane citre ____________ • Četrtek (20. avgust), ob 20.30. Atrij Velenjskega gradu Komedija Knapovska večerja (3 slike) ____________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico brejo 9 mesecev; gsm 031/ 698-055. Prodam vijetnamske prašičke stare dva meseca; gsm 051/816-412. Prodam bikca pasme limuzin; gsm 031 /774-520. Prodam pritlikave koze; gsm 031/231-973. Ovna za pleme kupim; gsm 041/695-208. Prodam kravo za zakol in 20 bal, cena za balo 20 evrov; gsm 041/466-720. Prodam dve telički limuzin in simentalko težke 120 kg; gsm 031/855-186. Prodam pse pasme beagle; gsm 041/793-507. Prodam čistokrvne mladiče zlate prinašalce, so cepljeni in razglisteni; gsm 031/834-251 ali 031/714-565. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam savinjski želodec; gsm 031/243-563. Prodam ženski usnjen dolg plašč, št. 40, zelo ugodno; gsm 041 785 337. 4—TV 26 V____7 Prodam cepljena bukova drva; gsm 041/ 642-647. Prodam suha cepljena drva in suhe smrekove deske; gsm 041/58-58-13. Prodam kuhinjo modre barve in večjo otroško sobo; gsm 051 /335-727. Prodam otroško diatonično harmoniko, ogla-sitev CFB; gsm 041/411-231. Prodam boljši osebni računalnik primeren za igre; gsm 031477-271. Prodam krmni in jedilni krompir, nad 300 kg dostava na dom; gsm 031/821-129. DRUGO - KUPIM VOZILA IN OPREMA Prodam žensko motoristično jakno in čelado, oboje št. XS; gsm 031 393 516. Ugodno prodam moto cross Yamaha 250 ccm, motorje odlično ohranjen; gsm 041/ 726-788. NEPREMIČNINE V Ljubljani oddam v najem sobo za študente; gsm 051/371-690. Kupim zazidljivo parcelo cca 600 m2, v okolici Mozirja; gsm 051/376-206. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo + vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot2a, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. 40. PRIREDITEV LUČKI DAN IZREDNO USPELA »Od štanta do štanta« - zanimivi prikazi nekdanjih opravil Prebivalce Luč je v minulo nedeljskojutro pospremila budnica, pritrkavanje in pokanje z možnarji. Po maši in procesiji je živahno dogajanje ob »štantih« s prikazom starih običajev pritegnilo številne gledalce - tudi obiskovalce od drugod, vmes pa so se vrstili še zabavni utrinki. Za lep uvod v praznično jutro so poskrbeli člani zgornjesavinjske godbe na pihala z budnico, igranje pa je spremljajo pinkanje (pritrkavanje) iz farnega zvonika. Pogumni domačini, po stari šegi oblečeni v prav všečno opravo, so se pridružili s streljanjem z možnarji. Pokanje se dati prostor novemu pločniku. Prireditev »Od štanta do štanta« so spremljali številni glasbeni dogodki. V gosteje prišel mešani pevski zbor društva upokojencev iz Šentjurja, folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki, pa tudi jodlar Lojz s svojim ansamblom. Za obiskovalce je bil še posebej zanimiv avtentičen prikaz starih običajev in kmečkih opravil, ki v tem okolju še niso povsem pozabljena, nekatera pa so v zadnjem času ponovno oživili. Med temi je polsfen-je volne, izdelava skodel (šiklnov), izdelava pletarskih izdelkov, kr-tačenje in predenje ovčje volne... Tradicionalna procesija okoli kraja je razlegalo iz strelalnice nad vasjo, katere 120-letnico so praznovali lani injovta namen povsem prenovili. Pred mašo v čast farnega zavetnika sv. Lovrenca je bila tradicionalna procesija okoli kraja. Letos so blagoslovili novo kapelico, ki si jo zgradili, ker bo dosedanja morala Razstavno stojnico so postavili tudi čebelarji zveze SA-ŠA in domačega društva. Zeliščarke so delile svoje dobrote, veliko povpraševanje pa je bilo tudi pri stojnici krajevnega odbora društva kmetic. Domači kruh, maslo, sir, vložene dobrote, so hitro menjali lastnike. Lučki strelalci v originalnih nošah iz prejšnjega stoletja Za obiskovalce je bil še posebej zanimiv avtentičen prikaz starih običajev in kmečkih opravil Lanskoletne povorke skozi vas niso ponovili, so pa zato na strelalnici pripravili predstavitev zgodovine Luč. Med obiskovalci stojnic so se sprehodili otroci, ki so v četrtek sodelovali v igrici Pekarna Miš Maš, in jih na tak način opozorili na imenitno razstavo »Od zrna do pogače«, ki si jo je bilo možno ogledati v prostorih osnovne šole. Celodnevno nedeljsko dogajanje je pomenilo zaključek prireditev ob jubilejnem 40. Lučkem dnevu. Kot je povedal tamkajšnji župan Ciril Rose, so bili tako z izvedbo kot z obiskom prireditev izredno zadovoljni, za kar gre zahvala po njegovih besedah neutrudnim članom kulturnega, turističnega, gasilskega in še nekaterih drugih domačih društev pa tudi številnim posameznikom. Besedilo in foto: Marija Lebar Razstavno stojnico so imeli tudi čebelarji zveze SA-ŠA in domačega društva Občina Luče se zahvaljuje vsem tistim društvom in posameznikom, ki ste s svojim velikim angažiranjem pripomogli k dejstvu, da je naša prireditev Lučki dan v 40-ti ponovitvi še prav posebej lepo uspela in bila tudi zelo dobro obiskana. P^EZONSKW >co »o oj co O _5? O O ^Ji Q- Q_ Q_ Q_ >c/J LO ■ — ra r- D c N ® ^ 8 o g I f > o O co A as RSl COBISS o Glasovnica št. 5 Glasujem za: ki je zaposlen(a) na pošti v: Moje ime in priimek: Moj naslov:------ Moj telefon/GSM: 5000023791,33 Delovni čas: od 8h -19h Sobota: od 8h - 12h Vrstni red po četrtem krogu glasovanja: XJf POŠTA SLOVENIJE I. Boštjan Kolar (Luče) 88 2. Janez Melavc (Nazarje) 73 3. Simon First (Rečica ob Savinji) 30 4. Peter Lamprečnik (Šmartno ob Dreti) 27 Jožica Brinovšek (Rečica ob Savinji) 26, Branka Žagar (Mozirje) 19, Milan Ajnik (Gornji Grad) 18, Borut Zavolovšek (Mozirje) 17, Dušan Sovinšek (Solčava) 15, Stanko Ramšak (Nazarje) 14, Sebastjan Brinovšek (Mozirje) 13, Bernarda Grudnik (Luče), Angelca Fale (Gornji Grad), Marko Cokan (Ljubno ob Savinji) 11, Drago Robnik (Luče) 9, Nada Ramšak (Nazarje), Irena Zagožen (Ljubno) 8, Andreja Vertačnik (Nazarje) 7, Miran Grudnik (Ljubno ob Savinji) 6, Branko Pečnik (Mozirje) 5. Sonja Mavrič (Šmartno ob Dreti), Bine Poljanšek (Gornji Grad), Heda Mančič (Solčava), Stanko Bizjak (Mozirje) 4, Dušan Pesan (Rečica ob Savinji), Mirko Zgojznik (Mozirje), Gregor Tiršek (Nazarje) 2, Katarina Kusterbajn (Mozirje), Danilo Poprask (Mozirje), Sonja Žehelj (Gornji Grad), Ida Jelen (Mozirje), Sašo Rosenstein (Luče) 1. Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali Mileno Rozenstein z Rečice ob Savinji, ki prejme letno mapo znamk Pošte Slovenije in majico Savinjskih novic. Nagrada čaka dobitnico v uredništvu Savinjskih novic do II. septembra 2009. Izpolnjene glasovnice za peti krog glasovanja pošljite do torka, 18. avgusta 2009, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Pri štetju glasov bomo upoštevali samo glasovnice št. 5! ki Ob zaključku akcije bomo razglasili zmagovalca in med vsemi prispetimi 'u glasovnicami izžrebali še dobitnika glavne nagrade. . „ - OSREDNJA KNJ. CELJE