List 42. Tečaj 11. V • I It r ' ' r ke I ß I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr,, za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 20. oktobra 1893. m mnenju da pac več razsodnosti, nego 5 gld. neposrednega davka, ki ga kdo plačuje. Poleg omenjenih voli po novi vladni predlogi vsakdo, ki je redno izpolnil svojo naborno dolžnost in si je pridobil znanje branja in pisanja. 1 i 1.....SitiSi'"Seier" I If Občna volilna pravica Da kdo redno izpolnil naborno dolžnost, to bode Tacega iznenadenja pa še ni napravil grof TaafFe, mogel dokazati s spričevalom pristojne politične in vo-kakor v začetku sedanjega zborovanja državnega zbora, jaške oblasti. V sedanjih časih splošne vojaške dolžnosti Predložil je zboru občno volilno pravico. Njegov načrt je je pač redno izpolnjenje naborne dolžnosti velike važnosti pa vsekako sestavljen na zdravi podlagi Vsakdo 9 ki iz in se zatorej nad tem ni izpodtikati, da se zahteva od polnjuje vse državljanske dolžnosti, naj ima tudi volilno tistega, ki bode volil za državni zbor. Pravice naj gredo pravico, ne le tisti, ki plačuje gotovo svoto neposred- tistemu, ki izpolnjuje tudi dolžnosti. Tega dokaza bodo nega davka. oproščeni vsi tisti volilci, kateri so bili v nabornih letih Budget državni kaže, da so posredni davki že tako do 1868. leta, ko se je vvela občna vojaška dolžnost, veliki, da nikakor samo neposredni ne morejo veljati za merilo državnih bremen vsakdo. Posredne davke pa Poleg tega pa tudi dandanes skoro vsakega za Znanje branja in pisanja se bode mogel vsakdo do-plačuje kazati s šolskim spričevalom. Kdor bi pa tacega spričevala ne mogel predložiti, ker se je pridobil znanje branja v šoli, bode to mogel dokazati deva vojaška dolžnost, ako ne drugače, pa v črni vojski, in pisanja drugače, ne pa Kdor pa je poklican, da s krvjo in življenjem brani do- pred posebno komisijo. Ta komisija bode sestavljena iz movino, ima pač tudi pravico, da tudi po svojih zastop- ' župana, šolskega vodje dotičnega okraja in jednega branja nikih tam sodeluje, kjer se zanj delajo. postave. in pisanja veščega občana. Ta komisija ga bode izpraše Po vladnem načrtu bodo volili za državni zbor po- vala, in mu dala spričevalo, na podlagi katerega spriče leg teh, ki sedaj volijo VSI 9 ki so stali v vojski pred vala bode smel zahtevati, da ga vsprejme mej volilce. sovražnikom, vsi ki so si pridobili kako vojaško zaslužno svetinjo ali pa podčastniški certifikat. Samo na sebi je določba, da se od volilcev zahteva znanje branja in pisanja, jako umestna. Od tacega volilca Ta določba je pač vsekako pravična. Na tistega se je pričakovati, da bode znal presoditi dobre in slabe pač moramo ozirati, ki je na bojišči v smrtni nosti strani kalje stranke in bode torej po tem se ravnal pri branil domovino. Nekateri se izpodtikajo nad tem, da se volitvi, ter ne bode dal vplivati po agitaciji. Kdor zna od te vrste volilcev ne zahteva znanje branja in pisanja, sam čitati in pisati, lahko čita časopise, in se tako pouči Po našem mnenji pa ta pomislek ni opravičen Možj o političnih razmerah. Seveda je želeti, da bi vsakdo ki so bili vojaki, so se že toliko izurili, da se jim lahko *kdor ima priložnost, čital časopise več strank, ker si volilna pravica izroči. Število tacih volilcev iz te katego - tako more narediti kako samostojno sodbo. Zato bodo kateri bi brati in pisati ne znali, pač ne bode ve- posebne važnosti čitalnice in bralna društva sedaj, ko se Od tistih, ki dandanes dobe podčastniški certifikat, volilna pravica razširi, samo da ne bode smela biti pre- nje, liko. pa pač ni zahtevati, da bi še posebej dokazovali znanje jednostranska, da se bodo volilci mogli dobro poučiti o branja in pisanja. Od njih si pač misliti moramo da političnih težnjah raznih strank. Neki pomisleki bi pač ker drugače bi v sedanjem času ne bili postali utegnili imeti proti komisiji za dokaz zmožnosti branja podčastniki. Sicer je pa tudi dandanes volilo več volilcev, in pisanja. Semtrtje pač kaka komisija ne bode povsem ki niso znali čitati in pisati. Vojaška služba po našem nepristranska in zlasti na Koroškem najbrž ta pristranost znajo 348 ne bode nam Slovencem v korist. V več krajih je župan jega prebivalstva. S te strani se pa vladna predloga pac nemškutar, šolski vodja je pa na Koroškem navadno premalo precenjuje in vender je vredna, da se nanjo ozi- nemškega mišljenja in če bode še tretji član bolj na rajo državni poslanci, ko se bode sklepal novi zakon. neinško stran, pa bodo sestavljena iz samih nemškutarjev. Vlada je torej stvar mnogostranski premislila in želeti je Pri taki komisiji bode pač Slovencem pri znani nestrpnosti le, da se poslanci pri njenem precenjevanji postavijo na koroških Nemcev in nemškutarjev težko dokazati potrebno neko višje stališče, ter je ne gledajo s svojih stran- znanje branja in pisanja. Zakon sicer določuje jasno, da karskih koristij, kakor jo ogledujejo in pretresujejo skoro proračunjenje zadoščuje znanje branja ali pisanja v jednem deželnem vsi avstrijski listi. Ne sme jih voditi jeziku, ali taka komisija bi pa utegnila vender zahtevati koliko stranke pridobe ali izgube, temveč občni interesi. znanja nemškega branja ali pisanja, posebno ker v več Pretresovanje te predloge bode tudi pokazalo nravstveno vrednost sedanjih strank. Nravstvena dobra stranka bode krajih šolski vodja sam slovenščine ni dobro vešč. Da nima zakon neke izjeme, bi mi vsekako morali priporočati, vprašanje pretresovala s stališča občnih koristij. druge da se ta določba spremeni. Toda zakon določuje, da se se bodo pa držale le svojih strankarskih koristij. od tistih, ki so pred 1869. L bili v letih šolske dolžnosti, _ dokaz branja in pisanja ne bode zahteval. Tako bodo vsi oproščeni, katerih tako rekoč še ni zadevala občna šolska dolžnost. Starejši ljudje so vsi oproščeni tega do- Politični pregled. kaza, mlajši pa skoro hodijo šolo Komisije za dokaz Državni zbor. V letošnjem zasedanji zbor imel branja in pisanja pač ne bodo imele dosti posla. Logično dovolj dela, da bi se poslancem delati ljubilo. Vlada je bi pa to naše mnenje bilo. predložila že več da se tisti oproste tega zbornice vzela vse veselje dokaza, ki bivajo v krajih, v katerih ni šole; ti ravno tako nimajo priložnosti naučiti se brati in pisati, kakor se ljudje pred občno šolsko dolžnostjo niso imeli. Zanje važnih predlog, ali volilna reforma je večini za delo. Mnogi poslanci si mislijo, za nami pridejo drugi čemu se bodemo pač trudili, če kmalu možje, z drugimi nazori, naj pa oni potem delajo. Vlada je predložila zbornici predlogo o preosnovi deželne brambe. Po predlogi bi deželni brambovci morali služiti 2 leti aktivno in 10 let neaktivno. Tisti, ki bi postali podčastniki bi pa morali rekli bi, občna šolska dolžnost še ni stopila v veljavo. Vlada najbrž v to ne bi privolila, ker bi potem prebi- celo tretje leto aktivno služiti, ali zato se pa jim skrajša za dve leti neaktivno službovanje. Ta vladna predloga ima namen deželne brambovce povzdigniti blizu na tisto stopinjo, kakor je valci še bolj odlašali snovanje potrebnih šol. Vsekako bi bil umesten kak priziv proti odločitvi izpraševalne pa komisije. Določba, da se zahteva znanje branja in pisanja, je velike moralne važnosti. Marsikdo se bode učil branja in pisanja, da bode deležen vseh državljanskih pravic da tako rekoč ne bode na nižji stopinji kakor njegov sosed. Tudi politične stranke bodo delovale na to, da se skupna vojna. Kmetijski minister je predložil zbornici po- slancev načrt zakona o dohodninskih zemljiščih in kmetijskih je silne važnosti za kmetijstvo in zatorej zadrugah. Ta načrt še obširneje spregovorimo o njem v našem kmetijskem oddelku. bila jako burna debata, ko je V državnem zboru je že prišlo češko izjemno stanje na vrsto. Debata je trajala silno dolgo. Govorilo se je pa o mnogih rečeh več nego o izjemnem stanji. Navajale so se stvari, ki z izjemnim stanjem nimajo ljudje brati in pisati nauče. če vladna predloga stopi v nič opraviti. Mladočehi so posebno napadali sedanjega veljavo, bodo povsod začeli tudi bolj skrbeti za dobre na- šole. Dosedaj se je to v več krajih zanemarjalo. mestnika na Češkem, češ, da je mnogo kriv sedanji nezadovoljnosti v deželi. Nemški nacijonalci so se tudi izrekli proti izjemnemu stanju. Ravno tako tudi protisimitje. Pravosodni Od novih volilcev se bode pa nadalje zahtevalo, da minister je vladno postopanje opravičeval in obljubil, da bode plačujejo kak neposredni davek, ali pa da so v kaki redni službi ali delu. Poslednje bodo morali dokazati s poselskimi ali pa delavskimi bukvicami, ali pa tudi z še le v odseku še bolje pojasnil stvari. Dr. Heilsberg je v imenu levičarjev izjavil pri priliki ne volj o proti vladi zaradi volilne reforme. vseh njegovih besed se pa ni mnoglo raz- drugimi oblastveno potrjenimi spričevali. S to določbo se u m eti, kaj misli storiti levica, bode glasovala za izjemno bode stanje ali ne. Le krivdo za razmere na Češkem je izvračal na preprečilo, da se ne bodo volili razni klateži in vlado. Naposled so je vsa stvar izročila odseku 24 članov. malopridni ljudje, kateri se ne bavijo z nobenim rednim poslom. Ker bode volilna pravica navezana na redno delo, Razpust državnega zbora. razpusti državni zbor, ako se bode Grovori se, da vlada ustavljal novi volilni bode nov volilni red navajal ljudij tudi k rednemu življenju. reformi. Levičarji so predlagali v državnem zboru, da se osnuje posebna volilna skupina, v kateri bi volili delavci. ki so pn kaki bolniški blagajnici zavarovani. Levica je pripravljena do- Zahtevalo se bode od volilcev tudi, da že vsaj šest voliti jim 20 mandatov. Vlada pa menda ni zadovoljna v tako mesecev bivajo v občini, v kateri volijo. tem se bode volilno reformo, bi skoro nič ne spremenila sedanjega raz- olajšala kontrola nad volilci, poleg tega ne bode lahko kako priseljevanje volilcev jedino v volilske namene, da merja strank. Zaradi tega bode rajši poskusila srečo z novimi volitvami. Nadeja se, da z novimi volitvami pndobi gotovo večino za svojo predlogo. Najbrž pa vladi ne bode treba zbora ker v ze tako večino dobi. Ko bode volilna reforma kaka stranka dobi ta ali oni mandat. Na Nemškem so razpustiti, se taka preseljevanja faktično vršila. Tako preseljevanje dovršena, bode pa vlada vsekako zbor razpustila in razpisala je pač združeno z raznimi neprilikami in slabo vpliva na narodnogospodarski razvoj. Iz povedanega je razvidno, da volitve na podlagi novega volilnega reda. časopisi posebno ra čunajo, koliko bode kaka stranka po premenjeni volilni reformi ima vladna predloga ne velik političen, temveč tudi pridobila ali pa izgubila. Levičarski listi posebno strašijo s socijalnimi demokrati, katerih pride kar petdeset v zbor. To moraličen pomen. Povzdignila bode moralično stran niž- je pač največ le strašenje. Sicer je pa petdeset socijalnih de- i i i i I t I I I. I ,1 349 mokratov v zboru maDi arDih. kakor deset zbora. Nekaj pridobimo tudi Slovenci, potem Eu histov zunaj trozvezne države, ni bilo vkljub tolikim množicam Ijudij, ki so li. Zgubi pa prisustovale slavnostim. Namen prihodu ruskega brodovja na največ lev potem pa Poljaki. V novem držav zboru Francosko ni bil izzivati trozvezo, temveč ravno nasprotno po- hode k večjemu kacih 70 evičarjev, morda tudi jedva petdeset, kazati ti zvezi, da hočeta Rusija in Francija kot nasprotna Protisemitje zgube nekaj sedanjih mandatov, druge pa pridobe, zveza skrbeti za mir, katerega rušiti ste zadnji čas Sicer je v se pričakovati, da se stranke vse drugače razdele četi Italija in Nemčija, prva iz čestihlepnos skušali pri-druga pa iz Ban pri Strossmayerju Veliko se ugiblje o tem, gospodstvaželjnosti. tem. da sta Francija i . Eusija storili akaj je ban potoval k \ladiki Strossmayerju v Djakov Ne zvezo mej seboj, je evropski mir tem bolj zagotovljen in ravno kateri trdijo, da je ta v zvezi z imenovanjem novega zagreb- iz tega ozira mora vsak miroljuben Evropejec toulonske slav- škega nadškofa, drugi pa da vladiko pridobil, da bi svoj nosti, pii porabil proti Srbom. Mej Srbi na Hrvatskem se razšir- svetovni politiki. so to zvezo potrdile, pozdravljati kot vesel pojav v jajo baje močno velikosrbske ideje. Nam se pač poslednj ne zdi posebno neverjetno. Hrvatski Srbi esto podpiraj vlado in o kakem državi nevarnem velikosrbstvu se je dosedaj moglo malo govoriti. To srbsko nevarnost izumili so tisti hrvaški listi, srbskemu imenu in zvati se Hrvate katerim ni prav, ker Srbi nečejo nakrat odreči se svojemu Nemčija. - - Čuj e se, da namerava nemška vlada pred ložiti državnemu zboru predlogo o pomnožitvi mornarice. Zdaj ko si jI je posrečilo vojsko na suhem pomnožiti. Čikago in Kolumbijeva razstava skuša v se vojsko na morju primerno povečati Se pa to posreči nemški Kdor ladi to je še veliko vprašanje Italija Te dni dospelo je angleško brodovj v Ta (Dalje.) sodil Američane po njih pohišji, sodil bi, da so narod, ki želi največjo priležnost. Temu pa ni tako. Američanov ne smemo zmatrati za kak pomehkužen rant. O tem dohodu smo svojedobno poročali, da hoče biti ne- narod. Da niso žilavi, gotovo bi ne bili v tako kratkem kaka demonstracija proti toulonskim slavnostim zdaj poroča, in kar laški listi sami zagotovlja nikaka demonstracija Kakor ta obisk ni zoper ko-francoske slavnosti Tudi o vsprejemu samem se čuje, da je bil jako boren. Videti je, da so se toli vročekrvni Italij ki so imeli to izzivanja in ščuvanja proti rusko-francoskim slavnostim, malo streznili vedo zakaj Srbija Bivši ministerski predsednik Piročanac spro se pa 6asu pridobili svojega kontinenta za civilizacijo. Kakšna je bila Amerika še pred petdesetimi leti in kakšna je danes. Kako velikanska mesta so ta čas izrasla in zato je bilo tako velicega duševnega in fizičnega napora. Ame-rikanec tudi zdaj pridno dela in je z malim zadovoljen, ako razmere to zahtevajo. Ze žil je misel, da naj bi se iz naprednjakov in liberalcev osno- ala takozv konservati stranka, katera bi bila močna zadosti se v bran postaviti počenjanju sedaj gospoduj radi Da imajo pri vsem tem Američani najpriležneje po-to ni tolika zasluga naročnikov, kakor konkurence mej izdelovatelji. Konkurenca je sploh v novem svetu še hišje. kalne stranke.vCe se osnuje taka stranka, je mogoče, da prav hujša nego v stari Evropi, posebno pa to velja še glede kmalu vrže radikalno stranko, kajti pojavlja se razkol k bo pa postal še nevarneji, v ce udi že v ti enkrat zatisne Dokič oči in bo postal ministerski predsednik kak hnji radikalec Toulonske slavnosti Kakor napovedano dospelo je rusko brodovje dne 13. t. m v Toulon. Mesto bilo je vse v zastavah in iz vseh krajev Francije prihitelo je nebrojno ljudstva, da pozdravi ruske goste. Poroča se, da je došlo do 100.000 Ijudij iz raznih krajev Francije v Toulon k vsprejemu pohišja. Posebno hitro se menjajo slogi. V Ameriki se moda v pohišji tako pogosto menja, kakor v Evropi žen ske noše. se pa gleda na tehnično po razstavi so razstavili tudi Evropci razno,po Se bolj nego na slo polnost. hišje. ki je vse umetno delo in napravlja dober vtis na Eusov. Vsi francoski listi ta dan slavnostnih oblikah so goste dušeno pozdravili in povdarjali mirovni značaj teh gledalca. Ameriško pohišje je pa vender vse nekaj dru zega. Umetnost tukaj ni na prvem mestu, pač pa prak R lavnostij Ko so proti 12. uri opoludne priplule ruske ladje tičnost, priležnost in umno gospodarstvo. Kakor sploh v luko. zavrili so iz tisoč gf dušeni klici n Ziv Eusij godbe so zaigrale rusko himno, občinstvo pa je vihtelo klobuke in robce, V imenu francoske vlade pozdravil je ruske ste minister mornarice admiral Eieunier. Poveljnik ruskega Američan gleda na to, da se ne pogubi preveč časa, pro štora ali pa moči, je tudi pohišje potem vrejeno. Vse po v hišje rekli. da so nekaki stroji, seveda ne za delo brodovja admiral Av se je idno ganjen zahvalil V imenu temveč za prijetno življenje, sedenje, ležanje i. t. Ti mesta Toulon pozdravil je Ruse župan toulonski. Pri slav- stroji se pa vedno zboljšujejo in popolnjujejo. J IT • 1 • T^ T nostnem obedu napil je Eieunier ruskemu carju in ruski mor narici, admiral Avelan predsedniku Carnotu in francoski mor Ameriški oddelek za pohišje sama na sebi nima bog narici in francoski ki etlj Na večer bil je Toulon krasno raz- kaj posebnega, da razstavljenih silno mnogo pred v okolici pa so raz hribov žareli vehkanski kresovi navdušeno klicalo „Slava Nebrojno ljudstvo po uhcah siji", kateri klici celo noč niso ponehali. V ostalem slavnosti završile najsijajneje po določenem vsporedu Eu so se Dne 16 Tu 17 t. so m odpeljal se je Avelan s 50 častniki v Pariz metov. Le kake štiri tvrdke so dale delati posebno za razstavo. Njih razstavljene stvari so tudi v resnici lepe in okusne. Drugi razstavljale! so pa v razstavo poslali stvari iz svoje vsakdanje zaloge. t. m bili ruski vsprejel gost j zopet najsijajneje vsprejeti Dne jajne 1 Te stvari niso tako si- ali za tistega, ki se zanima za ameriško življenje je Carnot v zočnosti vseh ministrov in napredek, pa vender tem bolj zanimive admirala Avelana in ruske častnike nazaj v Toulon, ustavijo se 27. . N gostj povratku iz Pariza tudi v L\ t. m. t. j. pred odhodom pride Carnot sam v Toulon obišče rusko brodovje. V vsem imele so vse slavnosti Dne , da jako Najvažnejši del pohišja je postelj Amerikanec, ki močno dela, hoče imeti postelj, na kateri se potem niči počije Oblika postelj je kaj priprosta. Lesene po miren značaj. Demostracij, ki bi bile zamogle najmanje žaliti stelje imajo visoke skončnice s kakimi rezbarijami 1 ko * J 350 vinske postelje pa imajo na koncih visoke svetle mesin- da amerikansko pohišje so zares v pravem pomenu stroji in to za vsacega mehanika jako zanimivi. (Dalje sledi.) gaste mreže. Povsod imajo matroce z zmetmi. Ameriki imajo skoro same postelje za dva človeka, bodi za zakonske, otroke ali pa tudi odrasle osebe jednakega spola. Neka posebna vrsta postelj je folding bed, katera Obrtnijske raznoterosti. tako narejena, da se matroc in postelja po dnevi vkupe ^^^^^ ^^^^^^^ ^^ ^^^^ zložita, zadnji konec pride prav na sprednjega. Po dnevi sivo barvo z namakanjem s čreslovo kislino, železnim vitri- je tako vkupe dejana postelja, podobna kakemu predal- jolom in golunom. Pozneje je podala kemija v smodai šiškovi niku, ali pa celo kaki pijani in ne vzame dosti prostora, kislini (Pyrogallussäure) novo in boljše sredstvo za sivo barvanje lesa. V družbi z železnim vitrijolom ta kislina kaj lepo pobarva les in goluna ni treba jemati na pomoč. Na svitlobi pa postane tako napoj en les kmalu ruj?vkast in v teku let se je siva namaka spremenila v rujavkasto. Bolj trdna je siva barva, če vzamemo namesto smodne šiškove kisline navadno šiškovo kislino. (Grallussäure). Y novejšem času priporočajo Te postelje vkupe devati ni nobena težava. Narejene so tako, da se le sproži neka zmet, pa se potlej sama vkupe zloži in ravno tako lahko jo je zvečer raztegniti. Te postelje so posebno pripravne za revnejše ljudi, kateri ne morejo imeti obširnih stanovanj. Soba, v kateri so take postelje, je po dnevi elegantna in lahko služi za salon. Take postelje so posebno navadne v hotelih. Poleg s Tem namaži barvilo, ki se dobiva v katranu in je na prodaj z imenom nigrosin. preprostejših pa delajo tudi jako elegantne take postelje, katerih jedna velja do 350 dolarjev. Take postelje se izdelujejo od 1871. leta in so posebno na razstavi v Fila-delfiji bile vzbudile veliko pozornost. Take postelje starejše konstrukcije so bile nevarne. Pripetilo se je, da so se same sprožile in tako človeka nehote zaprle in se je potem marsikdo v postelji zadušil. Razstopi 7 gramov nigrosina v 1 litru vode in 3. Barva je srebrno siva jako lepa in vztrajna. Mavta, kateri ne škoduje mraz. Navadni mavti prideni ^ P^^h razdrobljenega apna 1/9 moke iz opeke ia pa nekaj sladkorja. Omet potem ne odpade ne v mrazu ne v vročini. Kmetijstvo. Novejše se pa same ne zapro in imajo pripravo, da se od znotraj odpro. Sicer take postelje niso povsem zdrave, ker se motroci premalo prevetre. Nekateri izdelovalci pohišja, so se pa ozirali na ta nedostatek in napravili neke priprave za prevetrovanje. Potem je pa posebno omeniti kombinovane postelje, kratko. Vino je jako dobro. 20 o/ Trtna uš in t rt or ej a. » (Konec.) 10. Frankinja modra (ßlaufränkisch), je kaj naalo občutna, rodi silno močno in zori precej zgodaj. Reže se , sladkorja in 5 ^Iqq kis- Ameriki imajo raznovrstno kombinovano pohišje. Tako line. Ker skoro v istem času zori ko portugalka, sadi se je jako navadno neke vrste miza, ki služi za pisanje in navadno s to vkup. umivanje. Ravno tako pogosto opažamo predalnik, s to- ll. Kadarka modra je silno rodovitna in daje iz aletno mizo in velikim zrcalom. Najznamenitejše v tem vrstno vino, kaj malo občutna in vredna, da jo posku-oziru^ je neka postelj, ki lahko služi za postelj, predalnik, šajo tudi v naših krajih nekoliko. Po Ogerskem in v Sla- omaro za obleko, toaleto in pisalno mizo. V nobeni hiši v Ameriki, bodi si v bogati ali revni ne manjka gugalni stol, voniji (pri Sremu) je najbolj razširjena, in izgojuje se deblo čisto nizko in se reže vedno v glavo. Ker koli v ali leži. na katerem se jako priležno sedi tamošnjih vinogradih niso običajni, obrezujejo po leti Rocking chair so stoli. ki se lahko rabijo za vse pognanke v visočini enega metra. Vse to potrpežljivo naslanjač, gugalnik ali tudi postelj, kakor se že uravnajo, prenaša, še celo ugaja ji. Kratka rez v glavo najbolj Pa tudi navadnih stolov je dosti na razstavi. Po- sebno je omeniti dvosedežnik. To je navadni stol, katerega naslonilo se pa da tako zaobrniti, da služi za drugi prija. 20 o/ Večina slovitih ugerskih vin je pridelek kadarke. o sladkorja in do 7 0/00 kisline. 12. Laška modrina je po Štajerskem že močno raz sedež. Nekateri stoli imajo posebno pripravo za shra- širjena in vspeva povsod, celo v neugodnih legah ljubi njenje klobukov pod sedežem. Taki stoli so posebno pri- težko zemljo. Zahteva nizko izgojo in kratko rez ter jako pravni za gledališče. odi. Ker precej zgodaj zori, priporočati jo je tudi še za Pa je še več drugih podobnih rečij. Tako vidimo ko- visoke lege, če tudi ne daje vina prve kakovosti. 18 o/ o palno banjo, katera se lepo vkupe zloži in zapre in je sladkorja in 8 ^Iqq kisline. V dobrih letih napravlja celo podobna kaki skrinji. Tako banjo lahko imaš v navadni cibebe, vendar pa razmerje med sladkorjem in kislino ni sobi in ti ni potreba posebne kopalne sobe, zanimive so ugodno, tudi podnožnice, ki se lepo zlože vkupe in lahko vzamejo 13. Tičnik črni (blauer Wildbacher) je domač v kamor koli seboj. Vse pohišje je na kolesih, da se ložje nemških vinorodnih krajih Štajerske v 400 — 600 metri premiče. Okenski zastori so tudi jako pripravni. Spodaj nadmorske višine ter daje takozvani priljubljeni „šilhar". imajo neko vrvico in ž njo lahko hitro vravnavaš zastor. Za navedene kraje ga je posebno priporočati zaradi ve- kolikor visoko hočeš, brez posebnega truda, ker vse delo like neobčutnosti in ker dobro vspeva pri vsaki legi, opravi neka znet, ki se sproži. Iz povedanega je razvidno, vzgoji in rezi. Reže se navadno kratko ter ima to pred- 331 nost da celo redno rodi neposredno na mladikali iz sta- ?oiuje se navadno na brajdah ter rega lesa odgnalih. Vz se mu puščajo dolgi apnenci ali ločni. Vino ni posebno dobro, in človek se ga mora privaditi, zato ni sposobno za občno trgovino. dobrih letinah in legah ima 17 do 18 I t o sladkorj in 8 do 9 «/oo kisline. Priporočati ga ne smemo za kraje, kjer bolj katerih nei ste dobi vspevajo v ne- godnih krajih pa zamore donašati največ do bička. 14 bolj Kavčina modra, velika (blauer Kölner) je med etjem in po zimi kaj malo občutna, vspeva povsod. Naj- prija visoka vzgoja in dolga rez na napnence ter ki 00 je jako rodovitna. Daje obilo a bolj praznega vina, samo ni veliko vredno, a dobro za mešanje z močnejšim ali kislim vinom. 15 do 16 o/o sladkorja in 5 do 8 o kisline. Pisatelju se je zdelo potrebno v dodatku podati bo- raznih trt. Ta oddelek pride posebno tistemu tanični opis prav kateri čitajo drug učenejše knjige o tej stvar m jim marsikaj ni prav jasno če poznajo natančno last nostij raznih trt Velike vrednosti je pa ta odstavek tudi za tiste, ki se pečajo z sajenjem tujih trt. Hvaležni pa moramo biti pisatelju, da je tudi navel nekatere postavne določbe, ki se tičejo trgovine s trtami, oproščenja davka od okuženih vinogradov in podpore vinogradnikom za novo zasajenje uničenih I adov. Večkrat ima kmetovalec veliko škodo bas vsled tega, ker ne pozna dobro postave. Vsem vinorejcem in sploh vsem, ki se brigajo za trtorejo, priporočamo naitopleje to knjižico z željo, da bi se zvesto prebirala in da mali, sadu. se njeni nauki tudi posne da Slovenci potem od nje imeli zares mnogo Tudi naše slovstvo je s to knjižico nekaj pridobilo, ker v tem oziru slovensko slovstvo nikakor ni bogato. a to pisatelj temeljito in lahko umevno popisuje napravo vinogradov, razna dela po vinogradih. Ta odstavek dokazuje, da je knjigo pisal mož, ki pozna prak- tično obdelovanje vinogradov, in ni le svoje vednosti na- raznih knjigah. To pa daje knjigi še posebno bral po vrednost. Jako ustreženo bode pač mnogim tudi z računom, koliko stane zasajanje vinogradov. Račun je pri vsakem delu glavna stvar. Vinorejec se bode lotil pač obnovljenja . če bode iz računa vinogradov z ameriškimi trtami še spoznal, da mu obnovljenje obeta dobiček Pi primerne so tudi koncu „Razne drobtine v knjigi kakor koledar za cepljenje ameriških trt gno-se dobe pred- jenje vinogradov in pa zanesljivi viri, meti potrebni vinogradnikom. Večkrat se priprost vino rejec v tacih stvareh ne ve kam obrniti. Kmetijske raznoterosti. vr Ržena moka dobra krma za konje. Na potovanjih je posebno dobra ržena moka kot krma za konje jahače. Moka se dene v vodo in žejen konj je ob jednem z vodo povžije. Konj se pri tem toliko ne zamudi, nego bi grizel oves. Kako odvadiš krave, da se same ne sesajo? Tri- v kateri si razstopil krat na dan namaži kra\' ime z odo ekoi:ko aloe. Aloa se dobi po ceni v lir-karnah Sejanje kostanja. Ce se kostanj, pomladi seje, na] se po zimi seme hrani v pe^kii Bolj V pa če se seje že jeseni in srede malo pokrijejo z listjem Ta moka je neškodlji in daj konj moč I »II Poučni in zabavni del. Slovanska knjižnica. Gospod Andrej Gaberšcek v Gorici začel je izdajati „Slovansko knjižico". Prvi zvezek te knjižice je že izšel in prinaša na petih tiskanih polah povest iz češke zgodovine „Ratmir", katero je spisal Jan. Vavra, poslovenil pa Petrovič. S „Slovansko knjižico" se bode odpomoglo živi ve- .Slo- liki potrebi, zato pa mora vsak rodoljub želeti, da , vanska knjižica" lepo napreduje in se razširi v zadnjo slovensko vas, da budi slovenski in slovansko narodno zavest in seznani naš narod z velikimi duševnimi deli sinov majke „Slave". Tako podjetje je posebno sedaj bilo potrebno. ko nekaterniki začenjajo že neka^ko mrzeti na rodnost in jih slovanska vzajemnost nekako bode. Potreba leposlovnega pa tudi poučnega berila v lahko umljivi besedi se čuti vedno bolj pri nas, posebno tudi pri nežnem spolu. Ker ni lahko dobiti domačega primernega berila, posega se po tujih, večkrat ne baš pri-poročevanja vrednih proizvodih. Nemško slovstvo preplavlja naše kraje. Prav pravi izdajatelj v predgovoru, da naša dosedanja književna podjetja ne zadoščajo takej zahtevi, kajti enakega berila prihaja veliko premalo med slovenski svet, marsikaj pa, kar dobimo na polju naše leposlovne književnosti, je tako drago, da ne more prodreti v širše narodove vrste, ki pa željno pričakujejo dobrega, zabavnega in mikavno poučnega berila. Nikar pa misliti, da enake razmere se nahajajo pri nas na Slovenskem, Ne, opažali smo jih celo pri velikih narodih, ki so pa tudi že pred leti spoznali potrebo ter začeli skrbeti za veliko zabavnega ali poučnega berila, ki se za majhno ceno širi hitro in lahko v najširše vrste narodove. Nemci, Italijani, Francozje in drugi večji na- odi dobili so svoje žalne odne. zabavne itd knjižnice v katerih izšlo že na stotine in tisuče sno- pičev za nizko ceno, ki omogoča tudi najrevnejšemu člo- da si kupuje berila po svojem srcu in ukusu. Za večjimi narodi prišli so med Slovani prvi na veku vrsto bratje Čehi ki po pravici naziva čtenafskv nä- (čitateljski narod), kajti toliko časopisov in knjig od izdaja in čita malokatei od, kakor uprav češki. Razne knjižnice za narod dosegle s6 že na stotine snopičev v veliko tišoč izvodih krožijo med narodom. ki Med raznimi drugimi manjšimi narodi ki so sku šali iti za takim vzgledom smo tudi mi Slovenci ki se pa doslej z uspehom ne moremo hvaliti. Ali bodemo s n Slovansko knjižnico" bolj srečni, pokaže prihodnost 352 Kakor IZ predgovor prvemu zvezku razvidimo bode knjižica prinašala zato&vne in podučue so ob svojem času prinašali znani „Slawische Blätter" na slovanskih niku. odov bodi SI ^v prevodih, bodi si v izvir- spise vseh Dunaji. Posebno bi bili morda umestni semtrtje kr Pričela je s prevod .om ^češke povesti životopisi slavnih Slovanov, da naša mladina, da slo- dejo na vrsto ruske, po^jsk^, slovaške, bolgarske, srbske poleg p(jvegtij bode prinašala tudi zbirke za njo pa pri- vanskim tem oziru odom ne manjka slavnih mož, da se jim v hrvaške itd amovati pred druzimi odi slovanskimi pesmij, ljudni, povestico zbirke odp lahko umevni obliki. slovanskih blaga in poučne Marsikako pesem ali krajšo Dobra vrejena slovanska knjižica bode vsekako veliko ko spise v po- ristila slovenski narodni literaturi, posebno če bode odov priobči v niku in jej doda .potrebnega pojasnila. Tako bo knjižnica utr jala pravo slovansko uzajemnost, ki ima glavno medsebojnem redno izhajala. Seveda je treba, da slovensko občinstvo pridno posega po novi knjižnici in da tudi naši slovenski listi podpirajo po svoji moči novo podjetje. opor v spoznavanji Ko se bomo Slovani drugega dobro poznali, se bomo tudi iskreneje ljubili drug kot jedno samo veliko drevo na katerem mor zrasti blagoroden sad za ves stomilijonski narod slovanski Poučni in zabavni drobiž. Ognjenik se je oživil. Y japonski pokrajini Fuku Prinašala bode umeje se, tudi spise, kolikor je začel bluvati nik, o katerem se je mislilo jih bode pridobiti. Nekatere gospode pisatelje in pesnike je izdatelj ,pridobil za svoje podjetje. Gg. pisatelji imajo da svoje spise davno ugasnil. V tej pokrajini ognjenik, Bandaisasa, kateri že več let ni bliival da je v že- je že pred petimi leti se oživel s „Slovansko knjižico" najlepšo priliko bilo reka Tedaj 7 razširijo med narod a stotine Ijiidij poškodovanih. Majhna teče mimo tega ognjenika se je zajezila in naredila kilometrov dolge jezero Letos je pa na drugi strani ome Ker bo ta knjižica izhajala vsakih 14 dnij jej bo poleg gmotne tudi obilo d gadel nujno izdatelj podpor treba Zate- Začel bluvati lavo prosi vse slovenske njene reke začel bluvati ognjenik Ivoson. in kamenje. Ubilo je mej drugim dva inženerja, ki sta pre iskovala geologične razmere v tem kraji. odoljube ki Največji svetilni stolp je zgrajen na nosu De-lja-Ge čutijo v sebi sposobnost in voljo bodisi za prevajanje bo- ^^^^^ Haura. Svetloba njegova je jednaka 2 disi za izvirno pisateljevanje, naj blagovole pridružiti se Seveda ]e etloba električna milij sveč krogu naših sotrudnikov. „Slovanska knjižnica" pa ni namenjena otrokom marveč odraslej mladini in starejšim ljudskim vrstam 1000 ženske v Evropi. Po naslednjih poročilih je v Evropi več nego moških. Eazmerno največ žensk jeer pride 1091 žensk na 4,005.558 na Portugal.-kem in Norveškem mož Y F Otrokom namenjeni naj ta knjižnica ne daje spisi. oke ker njim so ^^^^ moških nego je pa na 1000 moških 1007 žens v Italij Srbij Bo Vsekakor pa se bode pazilo na to, da ne izide v tej knjižnici nič takega, nad čemur bi se mogel pameten človek spodtikati. Kolikor se nam poroča, je izdatelj že več slovenskih pisateljev pridobil za svojo knjižico. Izide v kratkem več klasičnih slovanskih leposlovnih del v prevodih. Tako se napoveduje ruskega najboljšega pisatelja grofa Tolskega povest dva huzarja. V tej povesti nam ruski pisatelj slika jako živo na očetu in sinu Ijudij dveh različnih dob. tem delu se je tudi vnanja kritika jako hvali in je mej družim tudi jako hvali neki učeni jezujit v „Stimmen aus Maria Laach. vmi, tisoč Bolgariji, noskih 99 na Grškem in Eumunskem mi in Herzego-V Italiji je na- žensk, v Bosni pa še samo 896 sedaj Vseučilišče in ženske. V Wallesu osnovali vseučilišče, katero ima v določilih svojih. na Angleškem so da so slušateijice na njem popolnoma jednakopravne s slušatelji. mw^m Novice. ■ ^ Deželnozborska volitev v Celji. Dne 21 nov. t. 1. vršiti se ima volitev štajerskega dežefnega poslanca namesto umrlega dr. Neekermann-a za mesta in trge: Celje. Slišimo pa da bode „Slovanska knjižica C( Brežice, Laški trg. Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirj priobčila in Vojnik. „Slovensko politično društvo za Štajersko tudi več druzih boljših del tega slavnega ruskega pisa- je kot kandidata za to volitev g. dr. J. Hra Žalec postavilu odvetnika telja, mej drugim njegove tri povesti, „Detstvo čestvo kega ] m „Junost", Otro- potem pa zanimivo povest iz rus- V Celj razmere meščanov in tržanov imenovanih kraj Kandidat je poznat kot vrl rodoljub, ki pozna dobro v v • 1 v . . - Ako slo odnega življenja „Polikuška ki volilci pridejo složni na volišče, mora biti njih zmaga Slovanska knjižica se bode pa ozirala tudi na lite- sodni pri rature manjših slovanskih narodov znane, tako bode, ki so nam še manje kakor čujemo priobčila celo vrsto po-vestij iz bolgarskega slovstva, posebno zanimive domo- — Kandidat nemškutarske stranke za to volitev stav v Celji, dr. Wokaun — Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Koncem tega leta izstopijo iz ljubljanske trgovske in obrtniške ljubne povesti od bolgarskega pisatelja Karavelova, potem zbornice rija, trgovinskega odseka Fran Hren, Iv. Perdan in Fr m Ks volilna katego Sou van : iz III najboljšo bolgarsko povest » Uboga spisal metropolit trnovski Klemen volilne kategorij odbina", katero je obrtnega odseka Toma Pavšler in Josip Eibič II volilna kategorij 2.) Iz kategorij -Vlakso Krenner iz Orosl. Dolenec, Alojzij Jenko, Janko Ker pa manjka dobrih poučnih spisov, je pač naše mnenje, da bi ne bilo napačno, če bi knjižica prinašala tudi razne poučne spise, ki se tičejo slovanstva, kakeršne dr. Jož. Poklukarjem v IL volilni kategorij Kersnik, Filip Zupančič in Jernej Žitnik; iz III. volilne ka Ludovik Wriesnig Vrhu tega izstopi tudi g. Feliks je bil poklican v zbornico kot namestnik za umrlim L obrtnega odseka. tegor Stare 353 Pri novih volitvah, ki se bodo vršile začt^tkom 1. 1894. voliti sta deželni odbor in kranjska hraailnica Eadicsu primerno bo to''ej v vsem 13 zborničnih svetnikov. Predsednikom volilne podporo, komisije je imenovalo c. kr. trg. ministerstvo c. kr. vladnega - svetnika g. dr. Eeinhold Etiling pl. Eüdingen, za ^-lana volilne komisije pa je deželna vlada na zbornični predlog imenovala Nova posojilnica os: loval^ se je v Trbovljah pod imen$>m: „Trboveljska posojilnica s sedfežem v Hrastniku". . t. m. prvo Tombola, katero je priied-'iib dne kot zastopnike zbornice gg. : Ivan Perdan-a, Avgust Skaberne- ljubljansko bolniško in podporna društvo na Kongresnem trgu ta, Ivan Baumgartner-ja, Anton Klein-a, Filip Supančič-a in v Ljubljani vrgla je 1592 gld 80 kr. dohodkov. Od 9900 Makso Krennerja. Kot zastopnik ljubljanskega mesta imenovan pripravljanih tablic se jih je prodalo l-^Qi. Stroški znašali je v komisijo občinski svetnik gosp. Matij-i Zitterer vitez Časa so do 800 gld. je torej' čistega dobičkai v dobrodelni namen Cavalchina. Volilna reforma Konservativ levičarski 792 gld. m Razstavo cvetlic prirede dne 2.8,. 29. in 30. t. m poljski klubi so pievčeraj imeli posvetovanje o volilni reformi, ljubljanski umetni vrtnarji v kazinskem steklenem salonu. Čisti Vsi so se izrekli proti vladni predlogi, če tudi priznavajo, da je razširjenje volilne pravice potrebno. Konservativni klub po- le- greša v vladni predlogi jamstva inter srednjih stanov vičarj vidij v njej nevarnost za nemštvo, Poljaki pa nevar- dohodek te razstave je namenjen otroški bolnici ljubljanski. — Strežniški tečaji s predavanji- o^ bolniški strežbi in o razkuževanji s posebnim ozirom na kolero se bodo pri- čeli, za slučaj, ko bi se pokazala tudi pri. nas kolera. Ti nost za poljstvo in avtonomijo. Levičarji pravijo v s\ da so pripravljeni delavcem dovoliti takoj volilno pr izjavi, tečaji bodo trajali 8 do 10 učnih ur. Vsi taki, ki bi se ho avico, pa v posebni volilni skupini pri primerni pomnožitvi državnih poslancev, konservativci bi pa radi volitve uredili nekako teli postaviti v službo trpečega človeštva, posebno bivši vojaki sanitetnega oddelka in zlasti taki, ki so« udje veteranskih stanovskih skupinah. Kakor se sedaj predlogo nikakor ne dobi kaže večine in govori se po lada za svojo že. društev, se vabijo, da se zglase pri pristojnem okrajjnem. gla- do _ da mini sterstvo odstopi ali se vsaj precej premeni. Drugi pa mislijo varstvu, oziroma pri mestnem magistrata-, ljubljanskem. 25. t. m. Uršulinsko dekliško šolo v SkoQi Loki raz- da se razpusti držav zbor Grof Taaffe je odpotoval v Bu- širili so letos na 7. razredov Prihodnjo leto se šola razširi dimpesto k cesarju, da poroča o položaj V ponedeljek je v še na državnem zboru prvo br volilne pr o vladni predlogi o razširjenju Mac Mahon. Umrl je te dni maršal Mac Mahon . razred. — Lokalna železnica Kranj-Tržič. Vsled razpisa vis. C. kr. trg. rbinisterstva določa c. kr. dež. vlada komisi- jonelni pregled trase o prednačrtu lokalne železniške proge Pokojnik je bil rojen leta 1808. iz neke slavne in plemenite Kranj-Tržič na 30. dan oktobra t. 1., dopoldan ob 9. uri od na Francoskem naselj irske rodbine. Dovršivši vojaško je vstopil v generalni stab. Dolgo je služboval v Algieru. se je odlikoval v raznih bojih in se popel do divizijonarja krimski vojski je vzel utrdbo Malakov in ga je Napoleon imenoval vsled tega senatorjem in mu podelil veliki kordon častne Jegije. Pri Magenti je zmagal Mac Mahon Avstrijce in pridobil maršalstvo. postaje Kranj dalje. Udeležencem je dana na prosto voljo priti h komisiji in glede projektirane proge podati svoje ugovore in opomine, če jih kaj imajo. Linčanje, ali po naše bi rekli: ljudstvo samo kaz V nemško francoski vojski pa ni imel sreče nuje hudodelnike širi se v Ameriki od dne do dne in ni ga in tudi Napoleon ni poslušal svetov njegovih. V nekem boji skoro dne, da ne bi bilo čitati o linčanju Izobražen človek ni-je bil hudo ranjen. Leta 187L je bil poveljnik četom proti kakor ne more zagovarjati tega podjetja, ker mnogokrat se lahko komunardom. Dve leti pozneje je bil voljen predsednikom re- pripeti in se je tudi že pripetilo, da je bil popolnoma nedolžen publike. Ker je delal za obnovlj monarhije si je nakopal človek to edino le zaradi gole sumne. Po navadi raz hudo protstvo republikancev in leta 1879. se je moral od burjeno ljudstvo hudodelca obesi na bližnje drevo, mnogokrat povedati predsedstvu, če tudi mu volilna doba še ni bila po- pa tudi ustreli, večkrat pa tudi s silo vlomi v ječo in hudo- delnika ali na prostoru ustreli, zvleče na prosto in obesi. Se ve, da se pri takih prihkah tudi bojuje s policijo ali jetniško tekla. Od tega časa se za javno življenje ni več dosti brigal Volitev v tržaški okolici. Ker je bil gosp Iv Nabergoj pri zadnjih volitvah v občinski svet oziroma deželni stražo, po navadi zmaga ljudstvo. Večinoma so bili zadnje dni zbor tržaški izvolj III. in V. okraju in je izvolitev vsprejel linčani zamorci v V okraj vršila se je minolo nedeljo za III. okraj nado Carolltona Albama poročajo se 16 sept groznem linčanju, katerega žrtev so bili štirje moški in jedna mestna volitev, pri kateri je bil vkljub strastnim agitacijam ženska, vsi zamorci. Minoli teden so bila zapaljena in do tal Lahonov izvoljen slovenski kandidat gosp. Ivan Mar. Vatovec posestnik pri sv. Ivanu in v Trstu pepelj skladišča pavole Nov odvetnik dnem 15 dobnega čina štirj zamorci t. m Postoj Treo. Kogojevi hiši) odličen rodoljub svojo odvetniško pisarno. otvoril je v ter bili odpeljani v preiskovalni zapor. V četrtek dr. Dragotin jetnišničar obvesten da Wooda. Na sumu so bili hu-moškega spola in jedna ženska, bil je na ulici neka osoba. katero mora večer Radogoju« pristopila sta za ustanovnika po 100 kron, iekarnik v Kranji. Živila darovalca rodoljub, ki neče biti imenovan in gos. Jakob Hočevar, kij v zapor sprejeti; komaj je odprl vrata, obkolila ga je mno- oboroženih ljudij ter mu s smrtjo pretila, ako ne izroči jev od ječe, na kar se je udal tem nočnim obiskovalcem. žica Ljudstvo se je takoj podalo v celice so bili imenovani V Ribnici snuje se, kakor se čuje „Narodna čital- zamorci aprti tu niča s pevskim društvom Eibničanj ečkrat nanje ustrelilo in ko je bilo pre pogumno na na- pričaao 1 rodno delo da so vsi do smrti zadeti, zapustili so jetnišnico Za trjuje se, da se je jeden zamorcev udal storjenega zločina 25letnico obhaja letos Vransko, odkar je bilo uvr- To je bilo drugo linčanje v osmih dnevih v tem kraj bil je ščeno mej trge. Tudi ondotna čitalnica slavi letos svoj 251etni namreč linčan blizu Pickens County zamorec Joj Floyd po obstanek. imenu kateri je baje umoril soprogo belega larmerj ljud Martinovo besedo s plesom priredi kakor vsako stvo ga je obesilo na bližnje drevo leto tudi letos na Martinovo nedeljo v Koslerjevi ženska čitalnica. Valvazorjeva pisma. Pisatelj g. Peter pivarni si- trij Dne 17. sept. so bili zamorci bratje od ljudstva iz ječe izvlečeni in obešeni in Eadics to v mestu New Orleans. Brat teh zamorcev po imenu Julian je v petek blizu imenovanega mesta iz maščevanja ustrelil sod odpotoval je te dni iz Ljubljane v London, da prepiše neka- nika Vak. Estopihal ter ubežal. V nedelj so aprli dve sestri tera Valvazorjeva pisma, ki se nahajajo tam. V to svrho dala mater in tri brate Juliana, krivi so bili potuhe, ter neki ve I I 354 deli za skrivali see m?>i Krvozeljno ljudstvo je hotelo tudi mater in sestri usmi'titi, toda tej želji so se nekateri protivili ke samo bičali so ljudje pravega morilca v se ter so ženi iskali v bližini Camp Parapet., prišli so tudi v hišo zamorca e je morilec Jahn Willis ter zahtevali od njega, da jim pove, Julian skrit; zatrjeval jim da mu ni znano, toda podrli so ga na tla in po njem hodili tako dolgo, da je umrl. V noči okolu 1. ure zbirali so se oljcroženi zamorci v Camp Parapet, da bi udarili na b dela. (13 39) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr < i i i i i i k dvojne steklenice 70 kr. ^«^^toity* Vsebina je naznanjena. Marjjaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: i i i 1 lek J. Močnik; v Črnomlju: lek Blažek i i i M M ii M H M M Neogibno potre!} K V jrn loa ko družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z. raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (14—47) Visoko priporočana za ženske, otroke in^ bolnike Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. Va kile 25 kr Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki 1 i C