List 28. np v • le ca j Lil. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 13. julija 1894. i Iil«ilfe= Politiški oddelek. SgfflP mň mm m íé m rè Državno pravo. Mi smo že večkrat se izrekli, da za avstrijske Slo- stranski državni polovici. Ta stvar bi se gotovo že bila izvršila, da niso proti odcepljenju Dalmacije češki Nemci. Spraviti ne marajo državnega vprašanja v tek, ker se boje obnovljenja češkega državnega prava. Češki Nemci so pa dosedaj nekako odločevali nemško politiko v Av- striji. časom se pa utegnejo razmere premeniti. Ze vane, posebno pa za nas Slovence državnopravna vpra- sedaj se kaže, da mnogi avstrijski Nemci ne marajo več Sanja niso ugodna. Vzlic temu se še vedno pri nas naj- hoditi za Plenerjem. Posebne štajarski in koroški Nemci dejo ljudje, ki mislijo, da so najnaravnejši zavezniki Slo- se vedno bolj postavljajo na neko svoje stališče. Vedno vencev tiste stranke, ki stoje na stališči državnega prava, močnejši je upor proti vodstvu čeških Nemcev. Štajarski To smo videli tudi nedavno, ko se je vlagal temeljni in koroški Nemci pa stoje sami zase čisto na avtonomi kamen za Starčevičev dom v Zagrebu. Tedaj se govo stičnem stališči. Kolikokrat naglašajo na rilo o zjedinjenji Slovencev s Hrvati. pr. koroški Mi nimamo nič Nemci, da njih gospodstvo seže do Karavank. a proti takemu zjedinjenju, ali motijo se tisti, ki mislijo, lagi pod avtonomističnega prava prisvajajo si godspodstvo da je to na podlagi državnega prava mogoče. Dosedaj nad koroškimi Slovenci. še nam nikdar niso navedeli tistih listin, po katerih bi slovenske dežele pripadale pokrajini Zvonimirov Če Avtonomija pa ima mogočne korenine v zgodovin morajo skih pravicah, podpiramo li Slovenci zgodovinsko pravo podpiramo s tem težnje štajarskih in koroških Nemcev, se hoče kaj doseči na podlagi državnega prava, se za to imeti temeljito utrjene pravice, ki morajo tudi Sedanji trgovski minister grof Wurmbrand se je » ? ko je biti zapisane, kake prazne domišljije tukaj ničesar ne bil še deželni glavar v zeleni Štajarski, tudi večkrat iz odvagajo. javil razširjenje deželne avtonomije na podlagi zgodovin 7 Pomisliti je pa tudi, da sedanji čas več za take skega razvoja. Da tega ni storil iz ljubezni do Slovencev eksperimente ni ugoden. Evropske politike več ne odlo- nam bode pač vsakdo verjel, kdor pozna dosedanje de éujejo državnopravna vprašanja, temveč narodne, demo- lovanje tega moža. On se je v ministerstvu upiral osnovi kratične in socijalne ideje. S tem moramo računati tudi slovenskih paralelk na gimnaziji Celji i če se bode ta mi Slovani. Državno pravo se zadeva marsikje ob narod- osnova še netaj časa zavlekla, bodemo se temu največ nostne razmere. Posebno Slovenci bi marsikje prišli pod imeli zahvaliti grofu Wurmbrandu čisto nemško gospodstvo, ako bi se Avstrija prestrojevala na podlagi državnopravnih pravic. Nedavno se je po časopisih mnogo pisalo o šleškem vprašanji. Mislili bi bili, da bodo tukaj Poljaki podpi- Na podlagi hrvatskega prava zna Hrvatska zahte- rali Čehe. Ali tudi tukaj se je pokazal, slab vpliv dr žavnega prava. Poljski listi so naglašali, da ne kaže pod vati Dalmacijo, morda tudi Bosno, težko že Istro ali u j i -------------7 —— -----IT----* ^^ "v ^/vu drugih slovenskih pokrajin pa gotovo ne. Take preustro- pirati Čehov v Šleziji, ker so Čehi Poljakom ravno tako jitve države si pa mi Slovenci nikakor želeti ne moremo, nasprotni kakor Nemci. Le v sili prosijo poljske pomoči Razmere za Slovane v dunajski državni zbornici že sedaj tako pa tudi ne marajo Poljakom priznati nobene pravice ako bi do Šlezije, ker jo po svojem državnem pravu reklamu- y niso ugodne i ali povsem neznosne postale še dalmatinskih poslancev ne bilo na Dunaji. In to bi jejo za češko krono, pod katero po češkem mnenju spada se tudi še utegnilo zgoditi. Za zjedinjenje Dalmacije s tudi del Galicije. Po mnenji Poljakov bi torej okrepčanje Hrvaško niso le Hrvatje, temveč tudi mnogi Nemci i ka češkega življa v Sleziji bilo Poljakom v škodo. češko teri mislijo, da s tem zopet pridejo do gospodstva v to- zavednostjo bi se vzbudiie tudi težnje po češkem državnem pravu, katere težnje so nasprotne Poljakom. Poljski ča-sopisi zatorej mislijo, da je najbolje, da se to zlo v korenini zatere. Da ni teh državnopravnih pomislikov, smo prepričani, da bi Poljaki v Šleziji podpirali Čehe, ker tukaj gre tudi za narodni obstanek mnogih njih rojakov. Za brambo svoje narodnosti so pa bili Poljaki vedno pripravljeni. Onostran Litve Madjari baš v imenu svojega državnega prava zatirajo Slovake, Srbe, Rusine in Rumune. Vsega tega bi ne bilo, cla se Slovani niso dali izvabiti na polzko državnopravno stališče od Madjarov in nekaterih čeških plemenitašev, ki so pri tem zasledovali vse druge koristi. In državnopravna vprašanja nas Slovane vedno cepijo v veliko veselje Nemcem in Madjarom in slovanska vzajemnost je le lepa fraza. Razmere se tako dolgo ne izboljšajo, da se vsi Slovani postavimo na jedino pravo narodno in ustavno stališče. Glavno načelo vseh avstrijskih Slovanov bodi narodna jednakopravnost, in če je treba kake preustroje države, naj se zgodi na narodni podlagi. Na to stališče so se postavili tirolski Italijani in kaže, da njih boj ne bode brez vspeha. In če se Slovenci postavimo na to stališče, pa tudi smemo biti prepričani, da polagoma kaj dosežemo. Pomisliti je tudi, da so češki Nemci precej zavzeti za podobno stališče. Razdelitev okrajev po narodnostih sloni na tem načelu. Mi le obžalujemo, da so Čehi se uprli temu nasvetu. Zahtevali naj bi bili, da se to načelo izvrši za vso Avstrijo. Če bi se bilo to zgodilo, bi bilo Slovanom le v korist. Hitro bi morda ne bilo šlo, ali to bi bilo prouzročilo novo preosnovo strank v Avstriji. Nemci bi se bili razcepili in njih sila bi bila uničena. Tako so pa Čehi ostali pri svojem državnem pravu in konec njih politike je, da na avstrijsko politično življenje nimajo skoro nobenega vpliva. Po našem mnenji se razmere za avstrijske Slovane poprej ne izboljšajo, da vsi avstrijski Slovani pridejo do prepričanja, da jih ne more rešiti nikako mrtvo državno pravo, temveč le živa slovanska zavest. Pismo iz Amerike A1 e k s. Toman. (Konec.) New York, meseca junija 1894. Zavratkov, kakor nakopov in nasipov se ti „solelier-;i" ne boje ; v čudovito kratkem času znajo vse ovire odstraniti, akoravno se jim očita, da jih lenoba v prvi vrsti naganja k potovaniu v Washington. Ena teh armad plava na 120 plavih po Mississippiji in se imenuje „the naval force (mornarica) of theCommonweal." Da se jih pri tej priložnosti veliko utopi, se ni čuditi „but such little things are of no account." (Take malenkosti ne štejejo.) To čudno gibanje jednega dela amerik. ljudstva bo pa kmalu nekoliko nehalo in cela stvar bode kmalu pozabljena. Veliko bolj resnega pomena so štrajki premogokopov, kateri se razprostirajo po celej deželi. Veliko milijonov škode se je do sedaj na imenji premogovniških društev storilo in veliko rudarjev in varuhov javnega miru je že žrtovalo svoje življenje v tem velikanskem protikapitalističnem borenji. Štrajkarji so precej dobro oboroženi, v nekaterih krajih celo z topovi. Kakor se iz časnikov razvidi, so Slovaki jedro silnega upora proti oboroženim hlapcem kapitalistov. Zato so pa tudi Slovaki edini, kateri morejo s krvjo obilno plačati v teh štrajkih — za delavsko stvar. Ko bi to ljudstvo v t-voji izvirni domovini razvijalo tako energijo v ohranitev in vspeh svoje narodnosti, potem bi se Madjarom pač hlače tresle. Štrajkarjem je iz celega srca voščiti, da dosežejo zaželjeno « povišanje place, ker brezsrčno in kruto so jih zaceli dreti „bossi.u s • V interesu celega človeštva in omike bi bilo, da se bogataši enkiat začenjajo zavedati, da smo ljudje vsi bratje in da ima vsak pravico, ne-le delati, ampak tudi od trdo zaslužene plače človeku dostojno živeti. Gorje, če se prosto, delavsko ljudstvo svoje moči zave — anarhizem v vsej svoji krvavi in uničevalni strasti bo uničil ves sad telesnega in dušnega truda preteklih stoletij Le bratska ljubezen in pravica drug proti drugemu more to odvrniti. Amerikanske žene hočejo popolno volilno pravico — bodi si z lepo, bodi si z grdo. Gospe najboljih krogov so začele za to delovati. Amerikanec je ženskam nasproti ljubeznjiv in odpustljiv in mogoče je, da jih postavi na tisto državljansko stopinjo, na katerej sam stoji, če se pa to zgodi, potem se m ' bode njegovo obnašanje proti „ladies" pač spremenilo — ker politikovanje je in ostane neprijetna stvar in kdor se ž njim peča prelahko se umaže. Pa naj bode izid v tej zadevi tak ali tak, slabejše kakor zdaj uradovanje javnih pošlo/ ne more biti. Vzlic slabih časav je med Slovenci v Zjedinj. državah živahno društveno gibanje in vedno se nova društva ustanavljajo. Potrebno je to gotovo, ker razstreseni smo po silnih širjavah Zjed. držav med ptujimi narodi, od katerih se po jeziku in mišljenji razločujemo. Novo osnovana „Kranjska Slov. Katoliška Jednota" veže vsa pojedina slovenska društva v jedno in njen odbor je začel ta mesec poslovati. Slovenci v Ameriki se imamo zahvaliti veleč, generalnemu vikarju V. Rev. Jos F. Buhu, uredniku „Amerikanskega Slovenca" v Tower, Minn, da je tako na našem narodno na-predovalnem polji in zatorej naj ga vsegamogočni Bog ohrani še mnogo, mnogo let v slavo in korist našega milega naroda. Politični pregled. Uravnava uradniških plač. V finančnem ministerstvu se posebna komisija pod predsedništvom sekcijskega načelnika Bittnerja bavi s povišanjem uradniških plač. Komisija se je stvari lotila z vso temeljitostjo. Dunajski protisemitje mislijo pod vodstvom poslanca Schneiderja in dunajski demokratje pod vodstvom dr. Krona-wetterja obiskati gališko razstavo. Namen tega potovanja je se bolj zbližati s Poljaki in če bo moč malo jih odvrniti od liberalcev, kar se bode pa težko posrečilo. Mi mislimo, da to nevarnost bode koalicija še prav lahko prenesla Ulični napisi. — V Stryi-ji, v Galiciji so se Rusini začeli poganjati za dvojezične ulične napise, ker so sedaj samo poljski. Dunajski „Vaterland" pravi, da bi bilo najbolje, ko bi povsod, kjer ste dve različni narodnosti hoteli napraviti dvojezične napise. Mi se s tem popolnoma strinjamo in le pristavljamo, da bi se besedica „hoteli" morala premeniti v „morali". Da je vlada se toliko potrudila so dvojezični napise v Brnu, Celovci. Gorici itd., kakor dela proti češkim napisom v Pragi, in slovenskim v Ljubljani, bi že davno bilo rešeno to vprašanje. Vašaty je že večkrat zahteval, da bi se tudi pred najvišjem sodiščem razpravljalo v češčini. Te dni je pa ta odločni zagovornik češkega jezika sam odgovoril na češki dopis okrajnega sodišča nemški. Ta dogodek se sedaj raspravlja obširno po čeških listih. 2 T* Shod mladočeških zaupnikov se v kratkem sklice, teri m se naj bi dopustil jezuitom povratek v Nemčijo Na da se bodo posvetovali o popolnjenji mladočeskega programa predlog bavarske vlade je pa sovet sklenil, da se dovoli re-z nekaterimi socijalnimi točkami, in pa o tem, kako bi se dalo demptoristom povrniti se v Nemčijo. napraviti popolno jedinost mej raznimi frakcijami Mladočehov. Italija Kakor v Franciji, predložil se je tudi v Mej zmernimi in radikalnimi Mladočehi se namreč kaže po- italijanski poslanski zburnici zakon gre na to, da se z vso slednji čin neki razpor strogostjo postopa proti anarhistom. Ta načrt zakona, po ka Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo praškega mest- terem se bodo smelo sumljivim osebam odkazati gotovo domo-nega sveta proti razveljavljenju sklepa praškega mestnega za- vanje, katerega ne bodo smeli zapustitii, sprejela je zbornica stopa, da se deželnemu zboiu pošlje prošnja za cdpravo izjem- v namen podrobne razprave skoro ednogl nega stania. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker ni to, mestni svet konpetenten, se pritoževati, temveč mestni zbor. sicer ne anarhistom isno. Z ozirom na da se bode ta zakon lahko vporabljal tudi proti drugim, ta zakon veliko prikrajšal svobodo v Italiji. kako naj Praški mestni svet je namreč le nekak stalen odsek mestnega sbora. Katoliško vseučilišče. Mestni zastop v Solnogradu, Če tudi velja za liberalnega, vendar hoče po možnosti pospe- papeža sevati osnovo katoliškega vseučilišča. Seveda tukaj tudi pri- vane. Naj Tudi na Angleškem zatrli anarhizen. Španskem se posvetujejo Vatikan Vznemirj vesti o zdravji sv. očeta deje gmotne koristi v poštev. vseučiliščem mesto veliko se zadnji čas širijo po svetu, so popolnoma neosno-uovejša poročila vedo povedati, da je papež sprejel avdijenci te dni apostoljskega odposlanca egiptovskega, nad- pridobi in izsolanje sinov bode postalo ceneje. Zaradi tega škofa Corbelli-ja, kateri je od avdijence přišedši z začudenjem se ni čuditi, ako se tudi liberalci ogrejejo za ta zavod Župan piipovedoval, kako krepak da je papež. Tudi se je papež še je pri svojem nastopu se izjavil jako simpatično o nameravani te dni sprehajal po vatikanskih vrtih osnovi katoliške velike šole. Te dni je pa mestni odbornik Francija Mayer predlagal, da naj mestni zastop proučuje, kako da bi postava, vsled katere se dala najbolje pospešiti osnova katoliškega vseučilišča. Ta predlog se je izročil odseku, da stvar prouči in stavi primerne predloge. Sedaj je toliko gotovo, da bode mestna občina zločina in bo obsoj V poslanski zbornici predložila se je naj bi se poostrilo postopanje proti anarhistom. Po tej postavi bo moč anarhistično gibanje takoj v kalu zatreti in kdor se bode enkrat pregrešil anarhističnega tega oblast ne bo eč pustila izpred storila za osnovo katoliškega vseučilišča, kolikor bode v njenih močeh oči ozirom na to, da je Carnot umrl kot žrtva anar- histov in bil zato zaboden, ker ie potrdil usmrtenje nekaterih Borba južnotirol- anarhistov, ker se že zdaj žuga novemu predsedniku republike skih Italijanov za samoupravo italijanskega dela dežele zanima Casimir Perieru, da bo tudi pal kot anarhistična žrtev in da Avtonomija južne Tirolske. da tudi nas Slovence, ker so razmere Slovencev na Štajerskem se ta nevarnost za predsednika zmanjša, misli se na to, in Koroškem jako podobne razmeram Italijanov na Tirolskem, bi se predsedniku vzela oblast potrditve kazni oziroma pomi Kakor se kaže, borba Italijanov ne bode brez vsega vspeha. loščenja. Ni verojetno pa, da bi to prodrlo kei protivstavno Tako hočeta vlada in deželnozborska večina že privoliti, da se in ne vedo komu potem to oblast dali razdeli deželni odbor v nemški in italijanski oddelek. Če se Bolgarija. Čedalje bolj gredo grehi Stambulova na dan pogajanja začno, se pa utegne Italijanom še kaj več dovoliti. Grozovitosti Sicer pa že ta pridobitev bila jako velike vrednosti, ker Zanimiv so se svojedobno pisale o njem, se pritrjujejo, vest, kako je Stambulov pustil svojedobno nekega ne bi dolgo ostalo pri njej. Kmalu bi se utegnilo pokazati, mladenča mučiti, ker ni izdal neke zarote. Vtaknil ga je v da taka vravnava ne zadošča razmeram in deželni zbor bi bil ječo in mu ni dal nič jesti, potem ga je dal postaviti v sod prisiljen privoliti, da se razdeli ves deželni zastop, da se iz- mrzle vode in okrog njega je nastavil nože, slednjič, ko mla ogne razporom mej obema oddelkoma deželnega odbora. Tako denič niče ni hotel izdati ga dal s petrolejem politi polagoma Italijani dobe svoj deželni zbor. Kar dobe Italijani in zažgati. In nad vsemi temi groznimi čini se je neusmiljen na Tirolskem, imajo pač pravico zahtevati tudi Slovenci na Stambulov osobno udeležil. Zatrjuje se tudi, da je bil Stam na Štajerskem in Koroškem. Zaradi tega morajo naši slo- bulov za časa venski politiki s paznim očesom zasledovati to borbo na Ti- svojega pašovanja velik nečistnik, nobena ženska, se mu je dopadla, ni bila gotova pred njim, bodisi potem rolskem, da potem uravnajo svoje postopanje. Slovenci tudi zakonska žena ali nedolžna deklica. Oskrunil jih je mnogo ne bodemo mogli biti poprej zadovoljni, da se razdele neka- Svoj žepe polnil je Stambulov z državnim denarjem. Falsi teri uradi na Štajerskem in Koroškem in seveda tudi deželna ficiral je proračune. Tudi državni proračun za letošj zastopa. falsificiran. Stambulov pride še na zatožno klop leto je Nova Apponyi je te dni bil sklical shod volilcev. Ta shod vlada je svojemu glasilu objavila program glede vnanje poli je pa bil zaradi tega jako pomenljiv, ker se je izrekel, da nje- tike vsem se hoče nova vlada ravnati po politiki prejšnj gova stranka opusti vsako borbo proti cerkvenim predlogam, vlade. Le za Turčijo ni vneta, da njo delala zvezo. To je pač Apponyi storil z lahkim srcem. On je dolgo in trocarski zvezi vidi porok za svetovni mir, ne kaže ji pa da dolgo Eonu. premišljeval, predno se izrekel proti civilnemu za- se te oklenila. Rusiji ne more zaupati. Bolgarij mora To pa storil zaradi tega, ker se je nadejal, da se ostati nevtralna, čakati mora svetovne politike ohr da katoliško gibanje mogočneje razvije in njemu pomore na po- niti si svobodo odločitve. Taka majhna država je najboljši, vrsje. Ko je pa spoznal, da na ta način ne postane mini- se ne vtika preveč v svetovno politiko, temveč skuša napram sterski predsednik, pa hoče popustiti borbo proti vladni cer- vsem večjim dižavam ostati vsem enako prijazna v svoji no- kveni politiki. Na dalje je grof Apponyi se izrekel za skupno delovanje z drugimi opozicijonalci, ali z drugimi besedami pre- tranj upravi pa skrbeti za prospeh gospodarstv stopil k košutovcem. V Ogerski torej sta sedaj, rekli ^ bi, prav za prav le dve stranki, vladna in košutovska, potem i\ \ ObrtilljcL. |§ÍÉllllÍf) na še nekai diviakov. Pač odločilni krosi dobro Doznaio .........■......■..■»■■■.■.■■«-■■■■■»—■■ košutovcem. Ogerski torej sedaj, rekli pa še nekaj divjakov. odločilni krogi dobro poznajo Apponyi j a, in so ga zaradi tega popolnoma prezrli pri reševanji ministerske krize. Nemčija. — Kakor znano, sklenil je svojedobno nemški državni zbor, da je razveljaviti zakon, po katerem se je prepovedalo jezuitom bivanje po Nemčiji. Te dni se je o tem posvetoval nemški zvezni sovet in zavrgel načít zakona, s ka- to v možnarji dobro zdrobiš in premešaš, tako da se obe i: Nekateri navodi za napravo šumečih pijač Esenco za apfelsinsko limonado napraviš, ako 1*5 g čistega apfelsinskega olja kapljaš na 1322 g sladorja in 212 snovi dobro vkupe vzameti. Ob jednem se pa v drugi električna lue ceneje od petrolej je več kmetov se že oglasilo posodi raztopi 83 g kristalizovane citronske kisline v 200 g za n)e vPelJ gorke vode. Te tekočine se toliko přilije na oljnati slador v možnar, da nastane redka kašnata masa in to četrt ure dobro teri in mešaj. Potem prideni zopet nekoliko Za lekarničarje. Ministerstvo notranjih stvarij dalo dva ukaza, po katerih se jako omejuje prodaj tet. 1Z- i spec Po jednem tem ukazu sme lekarničar le to prodajati, kar zapiše zdravnik. Za to pa ne zadošča, če lekarničar dobi zdrav raztopljine in zopet mešaj, tako pridevaj vedno več raz- nikov podpis za napravo kake specijalitete, ker to ni reden topljene kisline, dokler nisi vsega zmešal to se ta zdravnikov podpis, v drugem ukazu je prepovedano vsako spo tekočina toliko časa preceja skozi cedilce ali sito da popolnoma čista. Ko tekočina popolnoma s cedilca od tekla se cedilce oplakne s 90 odstotnim špiritom in to tekočini primeša, dokler ne tehta 500 g. tekočina zmeša z 8000 sladornega sirupa a to se pa ta Od te tekočine bimo se vzame kacih 60 g za pol litra limonade. Jako prijetno dišeč in držeč se citronim sirup do-ako sveže citronine lupine polijemo z jednako množino špirita in pustimo jeden dan ležati, in potem špirit z destilovanjem odpravimo od lušin. Ta špirit potem potre-da se pri- in 250 spravimo, da ga imamo na razpolago, kadar ga bujemo. Od tega šipirita vzame se 30 delov, ohlajenemu siripu (iz 500 delov sladorja dene delov vode), hkrati se pa pridene tej tekočini 15 delov citronske kisline in 30 delov vode pomerančnega cvetja. onino limonado ravno tako napraviš, Esenco za citronino kakor esenco za apfelsinsko limonado samo i da vzame namesto apfelsinske olja 12 citroninega olja narejeni napravo pridene nekaj čiste sladorne raztoplj m Za pijače je potrebno te esence ravno toliko kakor apfelsinske limonadne esence. Metna esenca se napravi, ako se 20 g najfinejšega metnega olja raztopi v 67 g devetdesetodstotnega špirita in se dvajset kapljic te tekočine primeša 750 g raztopljine citronske kisline. Za pol litra limonade je potrebno kacih 70 g te esence. Izvleček za malično limonado se napra /i, ako sveže malinje stolčemo in pustimo pet dnij stati, potem se sok iztisne in kam postavi, dokler se po končanem vrenji ne 10 kg soka se raztopi 10% finega sladkorja. Ko se izvleček jedenkrát prekuha, je napravljen. Izvleček za breskvino limonado se napravi, ako se vzame 40 kapljic breskvinega etra, in zmeža s 40 ^ sla- sčisti dornega sirupa in 25 citronine kisline potrebno 70 g za pol litra pijače Tega izvlečka je Izvleček za jako okrepčevalnino dobimo, ako zmešamo 20 g apfelsinske esence, 17 g vanilske tinkture, 33 ^ rumene esence, 11 g vode, 11 g vode grenkih mandeljnov 133 g citronine raztopljine, in 7500 gr pravega sladornega sirupa. Kacih 80 ^ tega izvlečka je potrebno za pol litra limonade. i Obrtnijske raznoterosti. Električna razsvetljava po kmetskih hišah. Občina Pergine na Južnem Tirolskem vpeljala električno napravo z z u m 1 j mej lekarničarjem in zdravnikom € = ^^^mm^ : l/mo+ne-K/n = ŠŠS&SMb&KSfc = « s ^mêMmMI ž Kmeiijsivo. : mĚBSBúmR § » Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Občni zbor je potrdil ustanovitev podružnice v Črnem vrhu, Kovoru, Laškem potoku, Št. Petru na Krasu, Št. Jurji pri Kranji in v Srednji vasi pri Bohinji. Izrekel je posebno pohvalo v prospeh kmetijstva gospodom: Jos. Koutnému, nadzorniku in hišnemu posestniku i Matej u Lavrenčiču, županu na Vrhpolju, Anton Gvardjaniču na Slapu, Josipu Volku v Erzelji, Janezu Mohorčiču v Zgo-nah in Antonu Poharju v Poljčah. Jako obširna je bila razprava o predlogah podružnic. Hrenoviška podružnica prosi, da bi se biki-pleme-njaki iz deželnega zaklada oddajali za tretjino cene. Hre- noviški podružnici naj bi se pa gledé na slabo gmotna stanje prebivalcev dalo dva bika brezplačno. Logaška podružnica predlaga, da se glavni odbor pri oddajanju bikov vselej ozira na mnenje dotične podružnice. Metliška podružnica predlaga, da bi se plemenski biki kolikor mogoče ceno oddajali. Mokronoška podružnica predlaga, da bi se biki-ple-menjaki pred vsem kupovali v domači deželi pri posest- nikih j ki imajo čistokrvno pleme. Obširno je ta predlog utemeljeval baron Berg, predsednik te podružnice: Dosedaj so se najbolj kupovali biki pinegavske in belanske pasme, kateri so se oddajali zlasti na Gorenjsko. Za Dolenjsko so se nakupovali zgolj biki muricodolske pasme. Tako dela kmetijska družba v Po mnogoterih skušnjah se je prepri- deželi že 25 let. čal da so biki, ako se pleme čistokrvno ohrani 9 doma izrejeni ravno tako sposobni, kakor biki pripeljani iz tu- živinorejci imeli jine. Ko bi se biki kupovali v deželi, večji veselje za vzgojo bikov, kakor dosedaj. Najboljše teličke dobi sedaj mesar. Žalostne znamenje je pa, ako v kateri deželi mesar določuje ceno mlade govedi. Še na nekaj bi rad opozoril slavni glavni odbor. Priložnost ima vsako leto priti v muricodolsko dolino. Kot živinorejec se zanima za živino. Opazuje pa, da je ma- Več sto konjskih sil se je že od ricodolsko pleme čim dalje slabejši. V sami muricodolski dolini to pripoznavajo in v novejšem času so začeli ku- razmeroma malimi stroški. dalo v porabo obrtnikom. Občina pa tudi v kmečke hiše na- Povati bike murbodenske in pinegavske pasme. Za Do- pel j električno svetlobo. Za vsako luč petih sveč, bode plačevati 2 gld. 75 kr. na leto. Ker bode ki sveti z močjo lenjsko je spoznal po mnogoletnih skušnjah najsposob- nejši murbodensko in labodsko pleme. Murbodensko p leme kupujejo za visoke cene. On že jako dobro prodal cencovanji bikov ogledali tudi nedorasli biki, ki bodo pa na Stajarsko več kot 15 bikov murbodenske pasme. Gosp. Rohrmann, pristav kmetijske šole na Grmu, pravi, da je sedaj predlog gosp. barona Berga opravičen. Dosedaj pa skoraj ni bilo mogoče, nakupavati doma bi- Novi zakon av kov, ker je bilo še malo čistokrvne živine. Ako bode kmetijska družba kupovala bike pri domačih kmetovalcih, bodo ljudje dobili veselje za vzgojo bikov ter ne bodo najboljših telet mesarjem prodajali. Gosp. društveni tajnik Gustav Pire obsoja murico- dolsko pleme. Priporočal je pri glavnem odboru že več- da bi mesto muricodolske pasme nakupovali mur- tekom leta dorasli. Ta predlog utemeljuje g. Rohrmann : o povzdigi reje goveje živine na Kranjskem z dne 11 v gusta 1890. nalaga kmetovalcem precej sitnostij. Živinorejec mora dati bika potrditi, spisavati mora spuščevalni zapisnik, župan z žandarji vred ga vedno nadzoruje, vinorejci tožijo, da nimajo druzega kakor sitnosti. Zlasti pa občutljivo zadene kmetovalca 10. » ki pravi: Kadar se krat, bodensko snide komisija na prošnjo posameznih posestnikov izven določenega časa, plačati morajo sami dotične troške. In troški niso majhni. Kmetijska šola na Grmu ki je pred nosom okrajnemu glavarstvu, je plačala za izvan redno licenciranje bika 6 gld. Posestnik Ruprčvrha, ki jedno uro od Novega Mesta oddaljen, je moral čati 18 gld. pa so drugi odborniki bili le za muricodolsko pasmo. Ta pasma je le za one kraje, kjer imajo planinsko sladko krmo. Tudi z Belanskega nimamo več pričakovati posebno lepih bikov. Belanci so vse najboljše bike že poprodali. Saj tudi ni čuda. Za koliko tisoč goldinarjev je že naša družba nakupila bikov v Belanski dolini? Hrvatska vlada je najedenkrat kupila za 20.000 gld. belanskih bikov in bosenská vlada celo za 40.000 menjaka in glicerina ter izpero v gorki vodi in pla (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. Mlečne in kavine pege namazej o se z zmesjo ru- gld. Ker se ponujajo jako visoke cene, se ni čuditi, da se na na- Za vol- je najboljše blago vse razprodano. Sicer je pa kmetijska » f fiwyf:. fi? "f * ifrl f" tHbíh m ^^Hffpj^^MB^BBfr" ^-BBK ■gEftflwflF jiffiTpiS * hdÏ • «i»!* ^ "^Stáí^fc.' j ^ffihLAi *.. ^ družba tudi že v domači deželi od nekaterih posestnikov kupovala. Ne zadostuje pa, če je kak bik slučajno lepe vnanjosti. Treba se je ozirati na bika očeta in kravo, ako imata ta dva vse potrebne dobre lastnosti, bode še Na to se je nasvet barona Berga bik zares dober sprotni strani zlikajo ne ba-š s prevročim likalnikom. neno in polvolneno blago rabi se zmes jednega dela glicerina, 7 delov vode in l/2 dela salmijaka. Pege se s tem namažejo in se čez dve uri potem še jedenkrát, in tako dvanajst ur zaporedoma, kadar se pege posuše. Potem se denejo mej čiste čunje in likalnikom zgladijo. Za svileno blago vzame se pa 5 delov glicerina, 5 delov vode in */4 del salmijaka in potem tako ravna, kakor z volnenimi. Vendar se je treba poprej sprejel. nasvetu, da se oddajali biki za tretjino ali prepričati, če bi barva ne trpela. Lesk se zopet napravi blago s čopičem zmoči gumijevo vodo ali pa s pivom. i če Snažnost ledenih omar. Na snažnost ledenih omar četrtino cene, izjavi g. tajnik Gustav Pire, da ni upati, se marsikje jako malo gleda. Večkrat se ondi puste ostanki jedi ali pijač. Zaradi tega začne kmalu v taki omari smrdeti. da bi se to vpeljalo, ker ministerstvo je še le na večkratno prošnjo glavnega odbora dovolilo, da smejo oddajati biki za polovico cene in ne po dražbi, kakor poprej. Oddajanja za nižjo ceno pa ne bode nikakor dovolilo. Podružnica hrenoviška, vipavska, logaška, šentjer- Ostanki začno gniti. stvari ne gnile. Led omari namreč ni tako mrzlo, da gnitje nekoliko zadržuje. se v ne snažne ledene omare devajo jedi in pijače, se spridijo, dobe zoprn duh in postanejo tudi škodljive. Vsak teden naj se tako omaro dobro očedi, in razkuži, za to je pa najbolje, če jo nejska in črnomaljska so prosile, da bi bilo premovanje kislega kalija, goveje živine na sedeži teh podružnic. Gospod tajnik poroča, da je po predlogu hrenoviške podružnice že lani bilo odločeno, da bode nremovanje na Razdrtem. Ker se namažemo z apnenim mlekom, ali z razstopljivo nadmangansko- lani to premovanje radi piči il denarnih edstev ni Razdrtem. II ! Poučni in zabavni del. = Wl moglo vršiti, bode letos premovanje najprej na potem pa še na dveh druzih zgoraj omenjenih podružničnih sedežih. Občni zbor je bil s tem poročilom zadovoljen. Podružnica v Mošnjah stavi nasvet: Glavni odbor Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Le vični k. (Dalje.) Govorimo sedaj še enkrat nekoliko o Reki sami. kmetijske družbe naj deluje na to, da bi ostale gorenjske Kakor y Zagrebu, so tudi v Reki nove ulice in stavbe planine tako nemotene za kmete, kakor so bile od nekdaj Gospod tajnik predlaga v imenu glavnega odbora to resolucijo: Občni zbor kmetijske družbe prizna opravi posebne krasote, in človek se kar čudi, ogledovaje jih Tudi tukaj se pri zidanji ni « ali lastni ali tuji tega pa mi ne bomo presojevali Zagrebu vsaj --------j _ - - *— ----r----j------ —« čenost zahteve mošenjske podružnice, kmetje naj si pa sem ge je deiai0 pri zidanju ondi mnogo na prizadevajo, da bodo svoje pravice v okviru postave, zlasti gozdne postave, izvrševali » puf na misel Ogledovaje reške lepe nove stavbe prišlo mi kako se je nekdaj na Gorenjskem neki šaljivec Podružnica na Vačah prosi, da bi kmetijska družba izrazil o priliki, ko je bil pogorel neki trg, in so se vse izposlovala polajšanje pri licencevanji bikov. Podružnica novomeška predlaga i da se pri nove stavbe po vladnem ukazu morale zidati in zoper ogenj varno pokriti, ne oziraje se na to, kje bodo dobili ljudje potrebni denar. Djal je: „Če bodo danes ali jutri da ni bilo iti izpod strehe. Nisem bil tudi še trden v tudi katerega hišnega posestnika „skantirali", trg bo pa sklepu ali naj bi proti domu grede še obiskal in si ostal vendar grebu in Reki. lep". Enako se sme tudi reči o Za- ogledal slovečo Opatijo, ali pa naj bi ostal do odhoda vlakovega še v mestu, in poiskal še druzega gospoda, s Reki ? kar je je nove, se mora priznati, da je res lepa; kar pa je starega mesta, je pa tak, kakor so navadno druga primorska mesta. Ima namreč nekaj tako tesnih ulic, da komaj kedaj solnce popolnoma přišije v nje Tudi v ta oddelek mesta sem bil prišel, ker sem želel obiskati in ogledati si ondi stoječo nekdajno Jezu- sosed mojega sedajnega domovja katerim sem bil znan dozdaj le po pismih, rad pa ga bil spoznal po lici. Sklenil sem se bil za poslednje, in tudi storil popolnoma prav. Zakaj to, naj koj sledi. Omenjeni gospod je bil umirovljeni dvorni svetnik Njegovi pokojni oče je bil moj rojak, in celo hišni Kot mali deček šel se itsko kev. ssv. mučenikoma Vidu in Modestu posvečeno cer-Sozidala je to sprelepo in umetno izpeljano zgradbo je učit v Reko trgovstva, postal z leti imoviti trgovec in posestnik, ravno imenovani gosp. sin pa je imenovanim redovnikom 1638. Uršula Thonhausen kralj hrvatski deželni službi deloval kot uradnik sijajno napr s pripomočjo cesarjev Ferdinanda popolnoma okrogle kakor in III. Oblike rimski Pantheon » opasujejo pa enako zvezdnim žarkom v stene vravnane male kape lice. (Ogledovaje te cerkve me je tem bolj zanimalo, ker doval in pospel se do dostojanstva dvornega svetnika. Golo naklučje naneslo je bilo, da sem prišel s tem gosp. že poprej v pismeno dotiko in v znanje po imenih. Želel sem se mu, ker sem imel ravno ugodno priliko » pred sem še kot otrok enkrat vidil v mojem rojstnem kraji staviti tudi še osebno. Bil je star že okolu 80 let, živela tudi še sestra, ki je bila še nekoliko starejša od neko staro stavbarsko knjigo, v kateri se je med drugim tudi nahajal mu načrt po katerem je ta cerkev zidana.) njega. Oba sta me zoper pričakovanje posebno prijazno Zidarske dekoracije cerkve dajo soditi, da so morali pri sprejela, močno se zanimala za razmere nekaterih svojih njenem građenju sodelovati oo. jezuiti sami, katerim se oddaljenih sorodnikov in sploh za razmere rojstnega kraja mora priznati, naj reče sedanji svet o njih, kar mu njunega pokojnega gospoda očeta. (Zal 1 da o uri ko je drago, da cerkva niso le znali lepih zidati » ampak jih tudi krasno olepšavati. To se vidi pri vseh po imenovanih redovnikih so- zidanih svetiščih. Posebna znamenitost omenjene cerkve ki je v počeščenje postav- pišem pričujoče vrstice, počivata že oba v grobu.) Nočem sicer spravljati lastne hvale v javnost, a toliko pa vendar smem reči, da morebiti je ravno mojemu tedanjemu osebnemu poklonu pripisati, da sta se pozneje, ker sta bila je stari veliki lesni „Krucifix" » ljen na njenem velikem altarji. O njem piše že Valvazor v svoji XII. knjigi, str. 100, pod naslovom: „Krvaveči Krucifix" naslednje: seni Krucifix, kateri je cerkvi oo. Jezuitov videti le- stai poprej pred cerkvijo sv. Vida, ki jo imajo omenjeni redovniki v lasti. Pred kakimi 300 pripravljati na odhod, ker vlak je odhajal med 4 leti (sedaj že pred 500 leti) je neki N. Lončarič ki je oba zelo imovita, ubožnega zavoda mojega rojstnega kraja spominjala tako bogato, kakor pred, in tudi za njima dozdaj še nihče enako ne. Bog naj, jima poplača to v večnosti s rajskim blagrom! Skončevaje ta moj obisk treba se mi je bilo zdajci in 5. imel popoldansko uro. Dobro, da od kraja kjer se bil ves svoj denar zaigral s kartami, šel mimo križa na shranjeno svojo prtljago, ni bilo daleč do kolodvor in svoj dom med strahovitim rotenjem in bogokletjem in kmalu nastopil sem zadnji oddelek mojega 6 dnevnega jel podobo Križanega tudi kamenjati. En kamen zadel je popotvanja. kip na prsi, na kar je pritekla živa kri iz rane, katere kapljice so pod čez vravnanim steklom še zdaj viditi. XI. iz Reke v Ljubljano. Kamen skrbno podolgast ) in se je o Valvazorjevem času še Vožnja od Reke proti postaji Matulje-Opatija je shranjeval. Zraven križa nahajal se je latinski napis: „Iz tega Krucifixa, v katerega je bil vržen kamen, pritekla je kri". Dogodba je mej ljudstvom še vedno znana, in zoper pričakovanje najdel sem pred velikim altarjem prav veliko klečečih vernikov. Škoda, da je lepa stavba glede snage viditi nekako zanemarjena. Poleg svetišča stoječi nekdaj ni samostan je sedaj menda vojaška bolnišnica. jako prijetna. desni se je svet sicer kmalu pričel vzdigovati v gričevje » levi pa bil razgled na Kvar nerski zaliv in na kraje to- in onostran njegovega obrežja res sprelep. Zlasti migljanje mirnih morskih valčkov, zlatenih od žarkov zatonu se pri bližajočega solnca, bilo je nedopovedljivo krasno, res prava rajska lepota. Ker Čas mi je bil potekel, da se bi bil zamogel zanimati v še za kake druge reške posebnosti. Sploh mi je bil tudi res prekratko odmerjen. Opoldan sem bil na domu sojih gg. znancev prav gostoljubno postrežen. (Bil je petek, in V krčmi bi bil komaj dobil kaj postnega jedila, kar je po Hrvatskem itak že precej močno razširjeno. Saj že zdavnej velja pregovor, da je ondi „majhen Bog. je železnična proga ves čas nekoliko kvišku napeta, hlapon tudi prenaglo ne vozi, in si toraj človek lahko okolico nekoliko bolj natančno ogleduje. To, se ve, sem delal tudi jaz, in napajal si duha s slastjo in užitkom prijet- katere ponuja popotniku bivanje v teh lepih po- ) nostij morskih okolicah. Le škoda, da smo prekmalu dospeli na postajo: „Matulje-Opatija! (Dalje sledi.) « Popoldan je bilo en čas vkljub srede oktobra tako vroče j y Intronizacija — m « vrtna veselica pri Kosíerji se ni mogla vršiti, ker je pričeio deževati. Uprizoril se je v nadomestilo tega v redutni dvorani tekmovalni koncert, pri katerem so nastopala posamna pevska društva. Vrtna veselica pri Koslerji vrši se sedaj v nedeljo novega zagrebškega nadškofa dne 15 t. m V pondeljek izleteli so Hrvatje in ž njimi p rev t. v pr dr. Juraja Posiloviča se je vršila dne 7 in julij več Ljubljančanov na divni naš Bled. Na večer priredila so najsijajneje v hrvatski prestolici V mesto odelo se je pa pevska društva „Sloboda" iz Zagreba in Sloga u iz Siska • v obleko, da dostoj dušnega pastirj sprejme svojega vrhovnega ter „Slavec" pokroviteljici cele slavnosti gosp. dr. Tavčarjevi Na kolodvora je pozdravil nadškofa župan Mošinsky, pevska društva pa so skupno zapela „Liepa naša a naroda pa mu je klicala pri- domovina nebr množic serenado. Lepo slavnost, zapiše si lahko pevsko društvo „Slavec" z zlatimi črkami v svojo kroniko. Ustanove. Deželni odbor kranjski je sklenil usta- srcni v • n zivio u Nadškof se je na prelepem pozdravu zahvalil, noviti več ustanov za učence na oddelku za pletenje košaric, Mej špalirjem zagrebških društev in meščanstva pomikal se se bode ustanovil na ljubljanski strokovni šoli za lesno |e sprevod z m nadškofom v mesto. Pred stolno cerkv duhovšči prevzv. škofa Strossmaye je pozdravil nadpastirja vikar Grugler v imenu Novega nadškofa spremljanega od obrt. Za učence iz Krope in Kamnegorice se bodo ustanovile še posebne ustanove. Sklep šolskega leta. Na mestnem slovenskem in nadškofa dr. Stadlerja, je na vsem sprevodu nebrojn srčno pozdravljal. Po cerkvenih obredih v stolni cerkv narod podal otroškem vrtci bode sklep tekočega šolskega leta v ponedeljek dne 16. julija t 1. s sv. mašo v farni cerkvi sv. Petra ob se je sprevod v nadškofovsko palačo. Zvečer priredili so me- polosmi uri zjutraj. ščanje, korp in društva novemu nadškofu velikansko bakljado in serenado. V nedelj dne Iz Železnikov. (Javna zahvala ) Tukajšni rojak, julija dopoludne vršila visokorodni gosp. Ant. Globočnik Sorodolski, vitez c. k Franc Jožefovega reda. c k umirovljeni vladni svétnik. državni se je v stolni cerkvi slovesna intronizacija, kateri so prisosto-vali razni civilni dostojanstveniki in nebrojno pobožnega ljudstva, poslanec itd. bil je tako dober, podariti tukajšnji šolski knji- Slavčeva« desetletnica Dne in julija t praznovalo je slov. del. pevsko društvo „Slavec" v Ljublj žnici (oddelek za učitelja) jako dragoceni dar: 114 slovenskih, 52 nemških, skupaj 166 knjig in brošur raznovrstnega in po- ensim načinom desetletnico svojega obstanka Le žal, da učnega in zabavnega obsega, ter 14 slovenskih zemljevidov. se lepa slavnost vsled slabega vremena ni mogla tako kakor se sicer bila Koncert se je vršil dne V • J • rrsiti, julija Takega znamenitega daru se ne veseli le krajni šol. svet, vsak učitelj, bo tukaj zvečer v dež. gledišči ie pel prav lepo. Solista Meden sta žela obilo pohvale, istotako močni bor Noli Slavi in hrane, pouka Dne julija udeležila so se k slavnosti došla društv ampak veseliti se ga bo zamogel služboval, ker ne bo mu manjkalo doma dušne in zabave. Sveta dolžnost nas toraj veže, izreči s temi vrsticami visokorodnemu gospodu rojaku in dobrotniku najtoplejšo, maše, ob 1/29. uri v Št. Jakobski župni cerkvi. Ob 1 2 11 uri najprisrcnejšo zahvalo. vršil se je po mestu slavnostni sprevod, katerega so se z godbo na čelu udeležila nastopna društva po deputaciji ali pa kor- Jos porativno 1 Dolenjski Sokol Ljubljanski Sokol z zastavo Kr. šol svet Železniki 6. julija 1894. Levičnik, učitelj in načelnik kr. šol sveta. Otvoritev električne razsvetljave v Skolji Loki Pevsko društvo „Sloboda" iz Zagreba z zastavo društvo društvo v Sloga Trstu 4 iz Siska z zastavo, 5. Slovansko Pevsko društvo ..Nabrežina". Pevsko pevsko , Slov. hočejo slovesno praznovati dne 5. avgusta t 1 Kresov na čast sv. Cirilu in Metodu žgalo se pevsko društvo v Ptuji, Bralno društvo na Bledu, talnica v Kamniku z zastavo, 10. Pevsko društvo Lira" v • Cl- V je tudi letos prav veliko. V ljubljanski okolici videl se je najlepši veliki kres. ki je Kamniku z zastavo, 11. Pevsko društvo v Litiji, 12. Dolenjsko pevsko društvo v Novemmestu, 13. Čitalnica v Postojni, 14. nikoma kresovi. gorel na Janjčem. S Koroškega^ se javlja, da je ondi gorelo čez-200 kresov. Tudi na Spod. Štajarskem, v Istri in drugod so se žgali v čast slov. blagovest- čitalnica v Spodnji Šiški z zastavo, 15. Bralno društvo v Že- zastavo, 16. Glasbena Matica v Ljubljani, leznikih z Pevsko društvo „Ljubljana4 , 18. Pevsko društvo Slavec 17. z Družba sv. Cirila in Metoda je od 25 maja do junija prejela te-le darove : Prvomestnik moške podružnice v Starem trgu pri Ložu g. Franjo Peče je podaril velik zavoj 28 zastavo. Po ulicah obilo zbrano občinstvo je navdušeno po- knjig; prerojena „Mariborska podružnica nam je poslala 205 zdravljalo sprevod, ki se pred mestno hišo došel ustavil, gld. in sicer 100 gld. pokroviteljine g. veleposestnika in zdrav- dr. Tavčarjevo na nika Feliksa Ferka in 105 gld. udnine in darov: večje vsote z gospo Tu so pričakovale narodne dame čelu, da pozdravijo čestite goste. Gospa dr. Tavčarjeva pripne so darovali: preč g. kanonik dr. Ivan Križanič 12 gld , g. dr. s primernim nagovorom krasne trakove na „Slavčevo" zastavo, Jernej Glančnik 10 gld., preč. g. zlatomašnik Jožef Muršič v domoljubne dame pa so ovenčale ostale zastave z lipovimi venci. Gradci in dva neimenovana narodnjaka po 5 gld., ranji preč. Predsednik „Slavca" se rodoljubnim damam iskreno zahvali kanonik Herg, prec. g. stolni dekan Fr. Kosar, preč. g. I ^ř * f i \ i f « ___ g. semeniški ravnatelj K. Hribovšek; čč. gg. kateheta Jožef na lepem daru in jim zakliče prisrčni živio, ki je našel krepek -odmev pri navzočih. „Slavec" na to zapoje pesem „Naša za- Zagajšek in Jakob Kavčič, g. B. Jentl po 2 gld. itd. slavno ------w stava", na kar se je pričel sprevod nadalje pomikati. Povsod, uredništvo „Slovenskega Naroda" je poslalo devetnajsto zbirko kjer je sprevod šel, bil je burno pozdravljen in iz oken sipale kroninih darov v znesku 135 gld. 15 kr.; za višje vzore so dame šopke in cvetice. Po sprevodu bilo je slavnostno zborovanje v redutni dvorani. Pri tem zborovanji položil se vedno v zgledno delavne „Litijske in Šmartinske Slovenke" so nas razveselile s 5. pokrovitelj ino v znesku 100 gld., peta temelj zavezi slovenskih pevskih društev. V pripravljalni odbor, zastopnica jim bode gdč učiteljica Kristina Demšarjeva, rajni naj izdela načrt, pravil so bili izvoljeni gg. : koncertni svečar in posestnik v Ljubljani g- Joâip Bernard je družbi mojster Hubad, prof. Stritof, dr. Hudnik, Dražil predsednik volil 100 gld. Po vč. g. župniku K. Miklavčiču so darovali: n Slavca" in Gutnik predsednik „Ljubljane". V ožjem slav- vč. g. A. Petek, župnik pri sv. Križi pri Litiji, in vč. g. Ign. \ nostnem zborovanju „Slavca" imenovani so bili Častnim članom „Slavca" Mjjfe ■ mjjM HM ■ baron Winkler. Salehar župnik v Dolih, po 10 gld., č g. kapelan Alojzij Ant. Foerster, dr. B. Ipavić, Fr. S. Vilhar in Kreiner, č. g. kapelan Franc Juvan, g. nadučitelj Janko Jeglič; Skupnega obeda pri Virantu udeležilo se g. nadučitelj I. Perko in gdč. učiteljica Amalija Tome po 1 je čez 150 oseb. Pri obedu vrstile so se lepe napitnice. po- gld. ; g. Zalika Miklavčič 10 gld. ; drugi domoljubi 1 gld. sebno bratom Hrvatom in vrlim Nabrežincem, ki so v tolikem 80 kr. skupaj 36 gld. 80 kr. Dalje so nam še naklonili : številu došli, bilo jih je 50, se je pridno nazdravljalo. Velika si. hranilnica in posojilnica v Velikovci za 1894 1. 30 gld. ; 2Ï6 ormoška posojilnica za 1894 15 gld Slovenskega Gospodarja" v Maribora 25 žili čč Kozjem 23 čč. gg kanije, 40 20 duhovniki zbrani upravništvo so jih zlo- vč i dekanijski konferenciji v Fr. Mihi. župnik v St Lipši pri Dobrlavesi nabranih pri vmešČenji vč župnika Štefana Bayer Bila je tudi preiskava pri Caseriovi materi pri Mi lanu. Pobrali so vsa pisma, ki jih je pisal Carnotov morilec. Poslednje pismo je s februvarja, v katerem prosi matere za denar. Poslala mu je tedaj 80 lir. Mej papirji duhovniki tinjske dekanije in gostje iz sosednje de- našli so tudi Caseriovo fotografijo. Dognalo se je tudi zbrani 18. t. m. na vč > koníerenciji v Grabštanju 20 g Ptujski gospodje po č. g. kapelanu Andreju Plečnik Stritar, prof. na Dunaji 10 gld. ; si. obrtno po- ; vč. g župnik v Vuhredi in denarničar tamošnje podružnice da je Caseriova rodbina malo slaboumna. Njegov oče je bil božjasten, strijc mu umrl v bláznici in teta nje možno društvo v Ljubljani vsakoletni dar 10 gld Černko. poleg doposlane udnine še gld niči in hišni c. kr marenberškega beležnika posestnik v Ljubljani, 5 gld gova je tudi že dve leti v bláznici. Pravda proti Caseriu začne se v ponedeljek. Morilca Bandijevega v Livornu baje ve policija, ali Fran Jakopič, veletržec ga še ni dobila. Neki znan anarhist Luchessni je tedaj 62 kr. nabranih v nabiral g. dr. Friderik podtajnik v finančnem ministerstvu Ploj in Strašek notar v Loži Franj o izginil. Policijsti se nadejajo, da ga dobe, ali seveda ni Za slovensko šolo v Velikovci smo prejeli 40 zlatih kron z napisom : Neimenovani štirideset-letnik daruje o kresu 1894.1 štirideset zlatih kron zlati družbi sv. Cirila in Metoda za velikovško šolo. SI. hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah je darovala za prepotrebno velikovško šolo 50 gld. ne gld je po tiskovni pomoti poročalo v jednem časniku kakor se Spomin gotovo. Morda bode tako kot je z znanim Pavi. Reclusom. poslednjem se splošno misli, da je glavni vodja anar histov, ali policija nič ne ve, kje je sedaj. Po Vaillan-tovem atentatu je izginil. Reclus je izobražen mož, in-žener, je torej jako nevaren, ko se je pridružil anarhistom. Tudi v Avstriji že imamo anarhiste. Minole dni je sv. Cirila in Metoda častimo najlepše, če nadaljujemo delo slo- v Plznu se razletelo več dinamita pred neko veliko go- vanskih apostolov. Zahvaljujoč se letos ob imendanu sv. bratov stilno, ko je bilo ravno na vrtu zbranih več ljudij. požrtovalnim in naklonjenim domorodcem in, ozirajoč se na te Dve današnje darove, zlasti slovenski duhovščini daljni ter priporočajoč se vsestranski naklonjenosti, imamo tolažilno zavest viši naša soče družba delo blagovestnikov ske dece veri in domovini. Vodstvo družbe ker da ohranila že ti- osebi so lahko, jedna težko ranjena. Okna so se razletela gostilnici in vseh sosednih hišah. Dinamit je bil pri Cirila Metoda Slovensko planinsko društvo otvorilo bo slo- menda ukraden v sosednem rudniku, ali storilca dosedaj niso mogli izvedeti. Državniki si sedaj glave belijo, kako bi zatrli anar- vesnim načinom dne 15 t. m prvo slovensko planinsko kočo pri hizem. V Italiji sklenili so zakon, ki določuje hude kazni V predvečer zažgal se bo na Črni prsti nad Bohinjem koči kres in umetni ogenj, zjutraj "na vse zgodaj je odhod na vrh Crne prsti, za vse, pri katerih bi našli razstrelila. Vpeljali bodo ob tudi postavo, da se sme vsaki sumljivi osebi odkazati uri dopold. pa je slovesna otvoritev koče. kraj> kJe naj prebiva, naj se tudi nobena krivda do Vodopivca, dne 8 Strela je ubila v Trnji na Pivki čvrstega fanta t pod je Vedril je v družbi treskom neke hiše. Kar je udarila strela v to hišo še treh drugih kazati ne more. Podobno uredbo imajo v Rusiji. Rusom se druge to že večkrat očitalo, ali sedaj pa začenjajo po omamila, Vodopivca pa je ubila, katerega vkljub nagli pomoči ni bilo moč več oživeti. snemati v Zapadni Evropi ruske državne uredbe. Nesreča iz Trzina, peljal je dne Na Francoskem se določijo hude kazni za proslav-Osemnajstletni J. Dime, posestnikov sin ljanje anarhizma po časopisih in se celo prepove poročati t. m s konji drva iz gozda Pri tej priliki, pa je tako nesrečno prišel pod kolesa, da mu je s tri o prsi in da je revež še isti dan umrl. Anarhisti. o anarhističnih pravdah, ker mislijo, da se ljudstvo naleze anarhizma, ako čitaj o poročila o anarhističnih pravdah. Preosnovati mislijo vso policijo in jo podrediti jed-nemu policijskemu ravnatelju. Sedaj v francoski policiji manjka potrebne jednotnosti, prave zveze ni mej policijo raznih krajev. V bodoče se bode pa ves policijski aparat Po vsej Evropi se je začela borba proti anarhizmu. vodil neP°sredno iz Pariza. Policija ima polno dela. Posebno so pa na Francoskem - jako delavni. Po vseh mestih zapirajo anarhiste in preiskujejo njih stanovanja. Tako so jih zaprli že več stotin, tudi našli več anarhističnih pisem. Največjo pozornost seveda obračajo Caserriovim tovarišem Kdor slednje čase ž njim občeval Ne gotovo so ga že deli po Francoskem, temveč tudi kje po ječo Strajk v Ameriki. Skoro neverojetna se zde kacemu Evropcu poročila, prihajajo o štrajkih v Ameriki. Začeli so štrajkati po ameriških železnicah delavci in nekateri uradniki Tukaj že zaprli več ljudij, o katerih se trdi, da so bili v zvezi Caserriom. Marselju je neki vojak izpovedal v ječi, da ve za Caseriove zarotnike. Povedal je več oseb, katere so res zaprli, ali zaradi tega stvar ni jasneja postala, ker se dvomi, da Italiji in Španiji so pa moramo omeniti, da v Ameriki ni tako določna meja mej uradnikom in delavcem kakor pri nas, bodi si glede na plačo, bodi si glede na socijalno stopinjo. Tudi se vedno dogajajo slučaji, da sposobni delavci postajo urad- niki pa tudi Ameriki niti kaj redkega, niti kaj sra - " " JT------1--- — » bil vojak resnico izpovedal. Naloga po- za delavca licije je težka. Prigodi se dostikrat nalaže, da jo tako zapelje motnega, ako uradnik, ki zgubi svojo službo, zopet pojde Za to pa je ložje mogoče, da v Ameriki da jo kak anarhist uradnik in delavec vzajemno postopata Štrajk se je razširil zlasti po zapadnih državah " ® / * "'^Ě, ' »"F t L. - ' T Štrajkovci požigajo vagone in železniške magacine, ropajo, Nekoliko je to precej pomagalo. Nekatera delavska dru- IL ' l'ii" ^ ň^» • «i — . ' ^aui razdirajo železniške mostove. Na dveh tretjinah ameriških štva se pa na poziv predsednika republike razšla. Druga železnic je ustavljen vsak promet. Tako so v Blue-Islandu se pa napravljajo na upor. Posebna razburjenost je zadnje požgali 12 vagonov, v Blomingtonu so ustavili 14 vlakov. Na Antlanski pacifiški železnici uničeni so vsi mostovi. Povod temu štrajku je to, da so Pullmanove tovarne dni zavladala v illinoiskih rudnikih in premogovnikih, kar tudi vladi že beli glavo. Težko bode hitro napra viti red. za vagone ponižale plačo delavcem. Te tovarne izdelujejo spalne vagone za vse Zjedinjene države. Neposredno se to ne tiče sicer druzih delavcev, ali vsi železniški de- Zaradi aljenja cesarja je bil v Trstu obsoj v 2 mesečno ječo 141etni Herkul Ercolessi. Ercolessi je učenec lavci so se izrekli solidarne ž njimi in začeli štrajk, da 7. razreda ljudske šole Ker je Ercolessi italjanski podložnik, tako prisilijo železniške družbe, da vplivajo na Pullma- ie državni pravdnik predlagal, da bi ga iztirali iz Avstrije, novo tovarno. Ravnatelji železnic pa nečejo se udati de- kar pa lavcem, in so hoteli najeti druge delavce, kar povod izgredom. dalo odišče ni sklenilo Nesreča na morji. Nadvojvoda Ludovik Salvator se je te dni peljal iz Majorke adno stanuje, na ladiji N v Algier Nadvojvoda je sam zapovedoval ladij V Čikag i požgali so tudi večino poslopij bivše sve- Ladija je pa zašla mej dve skali in obtičala. Nadvojvoda tovne razstave in več druzih hiš. Jedni sami železnici mornarji so se srečno rešili na suho. Ladijo bode težko spra so že prve dni napravili blizu 1 i 2 milijon dolar, škode. viti dalje. Kriv nesreči je pa da kapitan imel svetilni stolp Ker delavci ne puste prihajati v Čikago nobenega na nosu Ca za algierskega vlaka, je v mestu nastala že silna draginja. Pomanjko- je te dni Zakon iz ljubezni. V Losovi ču na Ogerskem se poročil glasbenik Hubay z grofinjo Rozo Cebrion Tati je jelo premoga in so vsled tega skoro vse tovarne Že Oče se je branil dati dovolj tej ženitvi ko je bila gro morale ustaviti delo, kar je nevarnost Ie povekšalo. 6. t. m. začela so se nasilstva v mestu, požigali so vlake, pretrgali električno luč, bili boji s policijo, ki jih je šest ubila, in več ranila. Zvečer je hotel vlak odpeljati proti fica polnoletna, ni mogel več oporekati. Ko je oče videl, da poroke ne more prepreči, dal je naposled tudi svoje dovoljenje. Velik požar v Bečkeredu. Te dni je v Beckeredu je ogenj zanesel na na Ogerskem se vnela zaloga lesa. Veter Ohiu, ali so ga ljudje napali in zdrobili. boju so bili drugi breg vode in zgorela je cela vrsta hiš. zaman trudili, da bi ogenj ustavili. Slavnostni vsprejera roparskega gla Gasilci so se sariju na Sardiniji so z veliko slavnostj štirje mrtvi in več ranjenih. Dne 7. t. m. so poskusili odpraviti vlak iz Čikaga. Na kolodvoru se je sešlo vse polno policije in vojakov. Razdraženi delavci so pa prišli rojstno vas. Na bližnjo postaj V Sas prejeli nekega ro- parskega glavarja se je po 251etni ječi vračal v svojo se pelj eč vaščanov, da s koli in drugimi stvarmi oboroženi iz mesta, pali po so ga v slavnostnem sprevodu spremili v voz V vojakih in policiji. Vojaki so jeli streljati in štiri osebe se je v zbralo, da pozdravijo glavarj Prv î sto ljudij dni so ne- ubili, še več pa težko poškodovali. To pa bilo, kakor bi smole vlil na žarjavico. Vedno večje množice so se valile na vojake, ki so bili naposled umakniti přestáno prihajali obiskavati roparskega glavarja. Oblastvo je za vse to dobro vedelo, pa ni ničesa storilo, da bi preprečilo proslavljanje roparskega glavarja. Izdaja vojaških tajnostij. V T se v mesto tem so pa ljudje razbili ves vlak Drugi zapr so ne- kega zasebnega uradnika je dvema baj neznanima I dan so pa požgali nad 2000 vagonov in železniška skla- cozoma prodal model italijanske nove vojaške puške. Pri njem dišča sto v. Napali so vlak, na katerem je bilo polno policij Policijsti so streljali in 12 oseb ranili, so našli več kompromitujočih pisem in tov, iz Česar se ubili. sklepa da se že casa peča z ohunstvom in izdajanjem Skoro nič bolje nego v Čikagu ni v Hammondu. vojaških tajen tujim državam Ustrelil se je član ogerske gospodske zbornice Gab je v tem mestu bil boj z vojaki. Štiri osebe so ri)el Beniczky, o katerem se je zadnji čas govorilo, da postane Dne bile mrtve, dvanajst pa ranjenih. Ljudje so razrušili br zojavni urad, vrgli več vlakov s tiru, več železniških slu žabnikov poškodovali. Indijanski guverner poslal je vo poljedelski minister. Beniczky kot mlad mož bil spoznal svojo sedanj ženo hčer ministerskega predsednika 1848 leta grofa Ludoví ka Batthyanyja. Bila je tedaj že poročena z grotom XV eglevichom. Grofinja se je zaljubila v Beniczkega jakov v podkrepljenje po pensilvanjski železnici. Veliko ločila od svojega moža in vzela Beniczkega. Ta je z njenim razburjenje je bilo v Spohanu, kjer so tudi razrušili že leznico. premoženjem, 160 000 gld poplačal dolgove na ojih po Popolna ustaja je tudi v Kaliforniji, kjer 9 desetin sestvih Pet let ?em pa ta zakon ni več srečen. Beniczky je menda imel znanje z neko drugo žensko. Grofinja je dobila ljudij simpatizuje s štrajkovci. O Sakramentu vojaki niso neko pismo hoteli na štrajkovce streljati. Bratili se ž njimi in jim celo oddajali streljivo in orožje. Velik strah je bil v San Frančišku, kjer je vlada dala celo vojne ladije pripraviti. bila, nimo, zbornici se je tikalo tega znanja in posledica tega da se je Beniczky ustrelil. O samomorilci naj še to ome-da je glasoval za civilni zakon v ogerski gospodski Zbláznil zaradi ioo gld. V Trstu v hotelu Tako hude borbe mej delavci in delodajalci še ni bujem sto goldinarjev!" Garni" je zbláznil neki Puljčan, ki je kričal tekajoč po sobi: „Potre- bilo. V nedeljo se je v Čikagi sklenil občen štrajk. Štrajkati začeli so tudi peki, mesarji, zidarji, tesarji, ključarji, sploh z jedno besedo vse kardela. Štrajkovci simpatizu-jejo vse nižje prebivalstvo. Vlada pa podpira podjetnike. Nesreča na železnici. Na železnici Bilbao-Lozama je skočil vlak s tiru. 11 ljudij je mrtvih, 6 ranjenih. Dinamitna patrona. Rožici na Moravském se je razletela dinamitna patrona pred nekim gostilniškem vrtom, V devetih državah dala je razglasiti obsedno stanje. Ljudje so se samo prestrašili. na katerem je bilo več ljudij. K sreči ni nobeden poškodovan. Požar lesnega skladišča. Na Dunaji je te dni Princezinja v nevarnosti. -Meininska dedna prin pogorelo lesno skladišče Weinzingerjevo. Zgorelo je nad 400 cezinja Karolina peljala se je te dni iz Eisenacha na leto kvadratnih sežnjev lesa. višce Liebenstein v spremstvu pl. Roderja in neke dvorna Brata Turteltaub. Na Dunaji je v neki banki dame. Služabnika niso imeli nobenega seboj. Pl. Rôder je sam. dobil neki Henrik Rocher službo praktikanta. Kmalu je pa vodil konje. Konji so se splašili in voz se je zvrnil. Prince- izginil in vzel več kuponov seboj in vsa policijska poizvedo- zinja in njena spremljevalka so se samo nekaj pretresli, pl. vanja so bila zastonj. Te dni sta pa prišli na Dunaj na po- Roder se je pa nekaj poškodoval. Vrnili so se potem vsi trije- licijsko direkcijo fotografiji dveh židovskih tičkov bratov Tur- v Eisenach teltaub. Ta dva. sta si jako podobna, se po obrazu vje- mata z Rocherjem in takoj Rocher identiČem z jednem se teh je dognalo, da je omenjeni Tajnosten strel. V Trstu je te dni neka gospa Bader prišla na zdravniško postajo zahtevajoča nujno pomoč, dveh. Jakob Turteltaub je češ, da se je z revolverjem ustrelil njen mož Prihitivši zdravnik sedaj zaradi goljufij zaprt v Budimpešti. Njegov brat Henrik je našel samomorilca popolnoma zdravega Povedal je pa zdrav je pa pred pol letom izginil iz Budimpešte. Policija je pa niku, da je njegova žena ustrelila nanj, pa ga ni zadela. preiskala stanovanje očetovo v Budimpešti in našla povrnivšega Našli so res sled kroglje. Razburjenega Baderja odpeljali sa se na dom Henrika in ga odpeljala v zapor. Sleparja zaprli. Na Reki zaprli so znanega sle- V bolnico. Policija pa stvar preiskuje. Grozen umor. Ravnatelj neke tovarne blizu bo- parja 211etnega Eduarda Steiningerja z Dolenjega Avstrijskega, sensko-hrvatske meje Anglež Walter C. Mliller si je prereza! ko je poprej v Opatiji več ljudij osleparil. Dunajska policija vrat skoraj do tilnika, da je obvisela glava ga je tudi iskala zaradi neke velike goljufije, švicarska pa mesa. Sodi se, de se mu je zmešalo v glavi, zaradi tatvine v tamošnjem avstrijskem konzulatu. na koščektt Poskušen samomor. 371etna žena nekega kuharja Volkovi na Francoskem. Lani so na Francoskem pri Lloydu v Trstu se je te dni poskusila vrat prerezati z brit- ubili 327 volkov, za kar je država plačala 25 580 frankov vijo. Hitro so poslali po zdravnika, ji je obvezal rano in nagrade. Največ so jih ubili v departementu Dordogne 63, so jo potem odposlali v bolnico. Ker so sosedi trdili, da ima potem Charente 59, Haute-Vinne 44. Maas 41, Vienne 14, žena zaklad, je policija preiskala njeno stanovanje, našla pod Marne 14, itd 59 partementih že od 1892. leta niso opa- nekim pepelom cekinov za 300 frankov in več dragocenosti j. žili nobenega volka. Nagrad za pobite volkove se je od 1882. Dobljene stvari shranile so se pri policiji in stanovanje do konca 1893. leta plačalo 543.790 frankov. Zaprli so v Trenčinu na Ogerskem zdravnika dr. zapečatili Umor svoje ljubice. O svojem času smo poročali, Emilo Frieda, ker je sumljiv, da je sokriv pri goljufijah nje- da je na Dunaji delavec Ludovik Sternad na ulici počakal in govega brata. Poslednji je zaprt, ker je ponaredil menic za umoril svojo ljubico Marijo Liebold. Te dni se je imel zaradi 30.000 gld. tega zagovarjati pred porotniki, ki so pa spoznali ga umora Nesreča na železnici. Pri Raubaixu v Belgiji nekrivega, pač pa jednoglasno krivega uboja in obsodili so ga zadela sta vkupe dva vlaka. Štirje potniki so mrtvi, 20 ra- v osemletno ječo. njenih, in 11 voz je zdrobljenih. imeli Mlada, ali poučljiva. V Zagrebu sta se te dni zagovarjati pred sodiščem 251etna Marija Augustin in Tržne cene. njena desetletna sestrica. Nekemu prodajalničarju je bilo ukradenih 28 metrov blaga in kmalu je zapazil, da ima Marija V Ljubljani dne 27. junija 1894. Pšenica gld.{8 50 kr. Augustin iz tega blaga obleko. Prijeli so jo in je priznala, da jej je prinesla blago njena sestra Anka, ali ne ve, kje ga je dobila. Pri sodišču je pa Anka izpovedala, da sta s sestro leča gld. 12 rž gld. 6*40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7- kr., ajda gld kr proso gld. 5* kr turšica gld. 5*70 kr kr., grah gld. 10. kr., fižol gld. kr. videli blago pred prodajalnico in ji je sestra rekla, naj ga (Vse cene veljajo za 100 kgr.) ukrade. To je tudi storila. Marija Augustin je bila obsojena v tritedenski zapor, Ano bode kaznoval magistrat. Obsojen vohun. Dne 6 t. m. so v Dignu na Francoskem odsodili italijanskega častnika Falto v lletno ječo. Veliki viharji so bili na Ruskem in Poljskem. Te- legrafiČne zveze je bilo večinoma potrgalo. Iz Lodtza so samo Loterijske srečke. V Lincu dne V Trstu dne julija t. julija t. jeden dan 500 zastalih telegramov odposlali po pošti. Jezdeci so prinesli cel kup telegramov iz Lodtza v Varšavo. Neposredna zveza je bila več dni pretrgana mej Varšavo in Peterburgom. Brzojaviti so morali preko Moskve in Odese. Eksplozija v pisarni. V pisarno nad „Ivanovo" premogovno jamo v Karvinu, se je bilo nabralo iz jame več vnetljivih plinov in dne 7. t. m. so se ti plini vneli. Pri tem je močno počilo in tri paznike je močno obžgalo. Umor in samomor. Visok uradnik Viselske železnice v Varšavi je ustrelil svojo ženo, ko je ležala V Pragi dne 11. julija t. 6, 25, 50, 59, 24 11, 31, 69, 59, 33 37, 49, 54, 28, 35 še v stelji, potem pa še sam sebe. po- Pred malo časom se je bil oženil in živel v ugodnih premoženjskih razmerah. Povod ome- Kumrovicu na njenemu dejanju je baje ljubosumnost. Trojni umor in samomor. Moravském je soproga železniškega služabnika Karolina Ma-tevšek po noči, ko je bil mož v službi, dva svoja otroka in jednega otroka svoje sestre z nožem zaklala, potem se pa v kuhinji obesila. Povod temu je bilo pomankanje. Prve vrste namiz rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt prosto proti povzetji. 100 ko- nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr. ; 40 komadov rakov prve vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: j Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (i) Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki