14 Dopisi Iz Aleksandrije v Egiptu 28. dec. 1865. — J. — Z veliko zadovoljnostjo sem v „Novicah" in v Triglavu" bral obravnave kranjskega deželnega zbora o zaupnici in nezaupnici. Jako me veseli, da ste vrli moji rojaki, ki ste sicer v manjšini ostali s svojo zaupnico , vsaj pokopali Auerspergovo nezaupnico, kteri zdihuje po Schmerlingovem februarskem patentu, kakor so Izraelci hrepeneli po egiptovskih loncih. Nikakor se nočem spuščati v pretresovanje o tej stvari, toliko pa vendar rečem, da Francozi in Angleži veliko veče zaupanje stavijo v avtonomnega Belkredija, kakor so je kedaj imeli v centralističnega Schmerlinga. Očite,n dokaz tega je sedanje državno posojilo, ktero so večidel prevzeli Francozi. Ko se Ogri in Hrvatje dogovori z vlado, o čemur jez ne dvomim, odkljenkalo bo ne le ažiju, ki se že zdaj vedno znižuje, ampak, če Bog da, tudi nogubivnemu Schraerlingovemu centralizmu in njegovemu geslu: „wir konnen warten." S srčno radostjo so me napolnili in skoro pomladili pretehtni govori vrlih prvakov in prevrjen sem, da so bili z veliko zadovoljnostjo brani tudi na cesarskem prestolu in tudi v tujih deželah; tako morejo govoriti le oni, ki so si svesti svetega prava, ki gre narodu slovenskemu, in čistega domoljubja do avstrijskega carstva in svojega naroda. Bog daj vam in mojemu narodu kmali doživeti boljših časov in pričakati milejših zvezd. V „Novicah" sem tudi bral, da je kranjska kmetijska družba iz Dunaja dobila pavoljnega semena, ktera je večidel poslala v ipavsko dolino. *) Kolikor je meni znano, je res tudi ta dolina najugodnejši kraj na Kranjskem, kjer bi se dala pridelovati pavola, zlasti ob potoku, kajti voda in gorkota ste jej bistveno potrebni. V ta namen kmetijski družbi pošiljam nekoliko semena egiptovske pavole*), da je razdeli, ter dostavljam, da je seme, ktero sem bil lani poslal v Gradiško, letos ondi dozorelo in dalo pridelek prve vrste. — Gospod Trpinec je v svojem govoru res pravo zadel z zlatim svetom, naj bi si kmetovavci pomnožili živinsko krmo,, ktera bi jim več dobička donašala, kakor raznovrstna žita. Zakaj nek ima letos živina tako nizko ceno na Kranjskem in v sosednih deželah, in še za to ni zadosti kupca? Zato, ker je preveč prodajavcev in premalo kupcev. In zakaj to? Premalo klaje je, kmet vse svoje živine ne more prerediti skoz zimo, toraj jo vsaki stavi na prodaj. Živina bo imela in mora imeti dobro ceno že zavoljo tega, ker je mnogo mnogo potrebuje Egipet, kjer je za letošnjo kugo skoraj popolnoma počepala ; vrh tega mora pa Egipet veliko več živine kupiti, kakor je potrebuje, ker je na poti veliko konec vzame. Na parniku, s kterim se sem jez meseca decembra vozil, bilo je 200 lepih volov, večidel štajarskih, al še polovica jih ni zdravih stopila na egiptovsko zemljo, bliža 90 jih je celo poginilo na morji. Pomislite, da se že zdaj 600 do 800 repov vsaki mesec dovaža v Egipt, toraj 7200 do 9600 na leto. Pač lepo število! In tako se bode godilo morebiti kakih 20 let, dotlej namreč, da se Egipet priredi domače živine toliko , kolikor je potrebuje. Torej, ljubi rojaki, zboljšujte si travnike, se-jajte več detelje in žlahne trave in ne puščajte, da bi se vam odtekala gnojnica iz hlevov in gnojnišč. Konec svojega dopisa si ne morem kaj, da ne bi vam še nekaj svetoval. Prav dobro bo opravil, kdor bo fižol in grah v stročji o svojem času pošiljal v Egipet. Poskusite. Srečno in veselo novo leto^rojakom in vsem Slovencem! Iz Celja 6. jan. — Ce sem prejel danes za pero, zgodilo se je to iz rodoljubnega namena, da razglasim slovenskemu svetu dozdaj še malokod znanega narod-skega umetnika Načeta Oblaka, cerkvenega podo-barja, ki že blizo 2 leti v Celji stanuje. Večidel le sa- *) Vsled poročila gosp. predsednika ipavske poddružnice se je ta skušnja menda zavoljo velike lanske suše prav slabo obnesla. *) Prejeli. Hvala lepa! Vred. 15 uli v svoji umetnosti izuril se je po prirojenih mu m osebnostih tako visoko, da ga sedaj smemo prištevati S^iboIjiiB slovenskim umetnikom te vrste. Al da ne kv&rnno veliko prostora le s golimi besedami, naj go-or6 dela njegova, izmed kterih le veča tukaj naštevamo: Kdor je videl njegovega sv. Viktorina in sv. Mar-,. v cerkvi sv. Maksimilijana v Celji, pritrditi nam „.*a da je obedva kipa vstvarila umetniška roka. Iz jk veje mogočno oni mikavni car, oni visoki duh, kterega le pravi umetniki svojim delom udahniti morejo. Njegovo delo je dalje gotiški tron žalostne device Ma-rj'je v farni cerkvi celjski, in gotiški kor v isti kapeli. Delal je dalje oltar v poddružnico sv. Eozalije pri sv. Jurju blizo Celja, tri oltarje v farno cerkev sv. Pavla v savinski dolini — vse in povsodi v občno zadovolj-cost in pohvalo. Krona njegovega dosedanjega delovanja pa je gotiški oltar in gotiška prižnica za novo cerkev v Dobovi. Obedvoje izpostavil je bil v minolem tednu na ogled. Iz srca čestitamo Dobovčanom, da do-bodo tako lepo delo v svojo cerkev. Vam pa slovenski duhovniki in rodoljubje, ki zlajšate cerkve in božje veže, priporočamo prav živo, da mesto tajim rajši prepuščate dela poštenim domačim umetnikom, ki bodo, ako se marljivo podpirajo, čedalje bolj napredovali v umetnosti svoji. Kdor ne verjame, naj pride in se sam prepriča. *) Iz Celja. — Po določilu odborovem so 14. 21. 28. januarja veselice v čitavniči, 2. febr. je beseda v spomin Vodniku, potem 11. in 13. febr. ples, 25. febr. igra in tombola, ravno tako 19. marca, 15. aprila pa igra in ples. Iz Laškega trga na Staj. — 16. januarja t. 1. zvečer na predgod našega preljubljenega nadžupnika častitega gosp. Antona Zuža-ta bode se v našem trgu narodna veselica obhajala. Načrt nam kaže mnogo zanimivih reči, kakor: „Nagovor. Pesmi. „Slo-venija oživljena"; „Županova Micika", igra v dveh aktih; po besedi pa ples. Ustopni listi se bodo razdajali pri kaši po 40 in 20 kr.; čisti znesek je namenjen ustanovi]'en ju tržanske bolnišnice v našem trgu. Gotovo lep namen! Vabijo se k tej veselici vsi udje vseh slovenskih čitavnic in drugih narodnih društev , in sploh vsi domorodci. Pokažimo, da narodna početja morejo ustanoviti nove blage naprave. Odbor. Iz slovenske Bistrice 7. jan. J. V. — Danes smo poslali g. Feirer-ju in Lešnik-u, dež. poslancema za mariborski, slov. bistriški in šent-lenarški okraj nezaupnico za njuno obnašanje v deželnem zboru, ki je podpisana od več ko 250 kmečkih posestnikov gori imenovanih treh okrajev; med njimi jec100 občinskih predstojnikov in večina volilnih mož od leta 1861. Glasi se ta nezaupnica tako-le: „Bla-gorodna gospoda! Skoro bo minulo pet let, odkar smo Vaji volili kot naša zastopnika v deželni zbor. Nečemo pretresovati, kar sta v teh petih letih svojega poslanstva v deželnem zboru storila ali prav za prav kaj nista storila. Vendar je vajino obnašanje v deželnem zboru tako, da re smemo dalje molčati, sicer bi svet res mislil, da ravnata po volji svojih volilcev, kar pa nikakor ni res! Vadva gospoda bi rada nazaj klicala tisto vlado, ktera je v zadnjih petih letih tako slabo gospodarila, da smo skoro že vsi in z nami država vred prišli na kant. Mi pa smo veseli, da smo se saj srečno znebili te vlade, kajti pod njo so se državni dolgovi strašno narastli in tudi davki s prikla-dami se zmirom povekševali. Obrtnija in kupčija ste *) Tudi drugi slovenski časopisi vstregli bi slovenskemu napredku, ako bi hoteli svojim bravcem razglasiti našega kiparja. Pro- simo i Pis. pešale, naši gospodarski pridelki pa skoro nimajo nobene cene. — Kadar se deželanom slabo godi, so temu saj večidel krive slabe vlade, ktere se nočejo ravnati po željah in potrebah narodov. Zato smo z veseljem slišali, da so presvitli naš Cesar/ odstavili poprejšnje ministre in v svojej modrosti^/z razglasom od 20. septembra t. 1. odprli prosto pot vsem svojim deželam in narodom, naj se sami pogodijo med seboj in s presvitlim cesarskim prestolom. Ker sta pa Vadva gospoda v deželnem zboru se potegovala in glasovala zoper ta ces. razglas od 20. septembra, in ker sta tako očitno pokazala, da sta še vedno prijatla in privrženca tistih mož in tiste politične sisteme, ki je kakor mora nad nami ležala in nas tiščala, Vama mi tukaj očitno izrečemo, da ne ravnata po naših mislih, da tedaj ne zastopata več nas, Vajinih volilcev, ampak le svoje osebe, in da bi po takem najbolje storila, ako bi prostor napravila drugima možema, ktera se bota zve-stejše držala mnenja in želj svojih volilcev. Mi, gospoda, Vaju ne spoznavamo več za svoja poslanca! Iz mariborskega St. Lenarskega in slovensko-bi-striškega okraja meseca decembra 1865." Tako se glasi nezaupnica. — Kjer je beseda tako jasna, ne more pošten mož več mandata obdržati, ako vidi, da se njegovo obnašanje več ne sklada s toliko večino njegovih volilcev. Pričakujemo tedaj, da stopita iz zbora. — Naj bi tudi drugi volilni okraji, pa tudi na Kranjskem posnemali to možato, hvalevredno postopanje naših kmetov, da vidi vlada, kje ima iskati svojih prijatlov, in kje svojih protivnikov. Iz Zagorja na Notranjskem 7. jan. D. — Letošnje novo leto se je začelo za nas Zagorce posebno veselo; prineslo nam je v resnici novo in jako imenitno reč na svitlo. Škoda, da nimamo topov; zakaj pokati bi morali, kolikor bi le za-nje smodnika dobiti mogli, in to v čast in zahvalo našemu prečastitemu gosp. fajmoštru AntonuMlakarju. Osem let je končalo, kar so oni pričeli se pravdati s šnepersko grajščino zavoljo gozda, in glejte, vsemu temu so oni naredili konec: na novega leta dan dobili smo od si. minister-stva iz Dunaja razsodbo, v kteri stoji: „Zagorec ima pravico v gozdu se drvariti, kar potrebuje za kurjavo in hišo svojo." Dragi bravci „Novic", ako poznate borega Pivčana dosedanji žalostni stan, gotovo, da vsi zakličete slavo in hvalo takemu gospodu, ki so si toliko truda vzeli za potrebe in pravice kmetove, pa s tem tudi les pridobili vsem cerkvam našega vikarijata in tudi za farovž. Bog jim povrni toliko dobroto! — I ta vesela dogodba zopet se je zgodila pod novim mini-sterstvom! — Konečno naj „Novicam" še povem, da smo iz Notranjskega na sv. treh kraljev dan poslali našim deželnim poslancem Bleiweisu, Kostu, To-manu in Svetecu zaupnico, ktero zaslužijo možaki, ki se v deželnem zboru tako krepko in neprestrašeno potezajo za narod naš in blagor njegov. Slava jim! Z vipavske doline 8. jan. Da se nihče ne moti, treba razjasniti, da neka „družbiea" v vipavskem trgu udom vipavske čitavnice k velikemu plesu v „ Taboru" za 14. dan t. m. vabila pošilja, sl ta naprava ne izvira od odbora čitavničinega. Citavnica bo, kakor hitro bo mogoče, častitim svojim udom poslala svoja^ vabila. En čitavničar. Iz Kranja 6. jan. — Potolaženi smo! Plezavnica na tukajšnem telovadišču, na kteri vihra včasih zastava slovenska, zavoljo strele (!!) ni več nevarna. Te dni namreč je naznanila naša c. k. okrajna gosposka tukajšnim telovadcem, da je si. deželna vlada v Ljubljani odobrila rekurs, kteri je bravcem „Novic" gotovo še v dobrem 16 spominu. Vsi smo že mislili, da je si. vlada djala vso to reč ad acta, a smo zdaj zadovoljni, da smo dobili vladini odlok v roke, ki opravičuje našo pritožbo. V citavnici smo imeli meseca decembra „besedo." Igralo se je v občno zadovoljnost „Dobro jutro." Na novega leta dan pa bil je letni občni zbor. Iz letnega sporočila povzamemo, da je imela čitavnica konec leta 66 domačih in 46 zunanjih udov. Društvenih veselic je bilo 8, med kterimi je bilo 6 giediščinih iger. Ena beseda je bila za stradajoče reveže na Notranjskem. — Za branje je bilo v citavnici pripravljenih 19 listov, kakor tudi druge slovenske knjige. Gospod denarničar naštel je natanko vse dohodke in stroške, in volili so se, da pogledajo račune gg: dekan Res, prof. Pajk in trgovee Sajovec. Pri volitvi odbora za leto 1866 je ostalo skorej vse pri starem; na novo v odbor je bil po izrečeni želji dosedanjega odbornika, voljen le gosp. prof. J. Pajk. — Načrt veselic pred pustom (v nedeljo 14. januarja: velik ples družnikov „južnega Sokola" v Kranj i, v nedeljo 28. januarja: obletnica čitavnična, slovenska beseda Vodniku v spomin, v sredo 7. febr.: beseda in ples; v nedeljo 4. marca beseda; v nedeljo 18. marca beseda) obeta nam marsiktero pošteno veselo uro. — Vidite tedaj iz vsega, da ne bodo se izpolnile želje onih, kteri so citavnici obetali le kratko življenje, da jim tedaj lahko zakličemo z našim Prešernom: „Pojte rakom žvižgat lažnjivi vi preroki! Iz Ljubljane. Zopet lakota z vsemi svojimi nasledki žuga naši deželi in sicer dolenski strani: v kantonu t rebniškem, zatiškem, žužemberžkenr, pa sem ter tje tudi v novomeškem, krškem in kosta-njeviškem. Z gorko besedo kliče v „Laib. Zait." Njih eksc. deželni glavar baron Bach na pomoč siromakom, zavoljo kterih se je obrnil tudi do deželnega zbora. Mi-lošnje sprejemajo c. k. deželno predsedništvo, mestni magistrat, vredništvo „Laib. Zeit." in „Novic" v Ljubljani, — po deželi pa kantonske gosposke in fajmoštri. Naj bi se stekale obilo! — V poslednji seji mestnega zbora 5. dne t. m. je bil za uboge ljubljanskega mesta mnogozasluženi gosp. dr. Schiffer za mestjana izvoljen; gosp. Močniku, ravno tako izvrstnemu kakor neutrudljivemu učitelju pri mestni St. Jakobski šoli, je bila slaba plača za 50 gold. zboljšana. — Sv. treh Kraljev dan je bil veliki zbor tukajšnje kupčijske bolniške družbe, ki se je že pred 30 leti ustanovila in ima zdaj 234 udov in 19861 gld. 69 kr. čistega premoženja, ktero donaša 1152 gld. 77« kr. letnih obresti; gospod predsednik Jože Pleiweis je v začetnem ogovoru naznanil veseli napredek te družbe, omenil neutrudljive delavnosti družbinih odbornikov ter posebno hvalo in zahvalo izrekel g. protektorju te družbe, mestnemu županu, gosp. dr. E. H. Kostu, ki se je udeleževal vsake odborove seje in koristno to družbo podpiral s svetom in djanjem. Dalje smo iz predsednikovega govora zvedeli, da se je preteklo leto enemu udu 100gold. in enemu 25 gold. dalo nenavadne podpore, da se toraj ta družba čedalje bolj bliža blagemu namenu, da se ustanovi zaloga, iz ktere bodo obnemogli trgovski pomočniki dobivali letno mrtvo plačo ali penzijo. 47 udov je bilo pri velikem zboru ? v kterem se je namesti g. Trinkerja volil nov odbornik; s 26 glasovi bil je izvoljen trgovski pomočnik g. Pavle Drašler, za pre-gledovavca računa preteklega leta pa g. J. C. Majer in Treven. Družbinemu zalogu na korist bode tudi letos ples, in kakor slišimo 29. t. m. V posebne nasvete, ki so se obravnavali, se ne spuščamo, ker tičejo le notranje družbine zadeve, vendar pa moramo družbi na čast omeniti, da je pretresovanje, akoravno sem ter tje ostro, vendar zadevalo zmiraj le stvar, nikakor pa oseb. — 7. jan. bila je prva odborova seja, v kteri je bil za predsednika zopet izvoljen g. Jože Pleiweis, g. Kamilo Baumgartner pa za podpredsednika. — V poslednjem občnem zboruje tukajšnja družba zdravniška za prvomestnika izvolila dr. SchifFer-ja, Erof. dr. Valenta potrdila za tajnika, gosp. Finca za lagajnika. Enoglasno je bil c. k. ministerski svetova-vec, slavni dr. Lošner za častega uda izvoljen. — Marljiva družba šteje zdaj 55 udov, izmed kterih jih je v Ljubljani 30. — V petek so veliki posestniki po večini glasov izvolili g. L. viteza Guttmannsthal-a, graj-ščaka na Dolenskem , za deželnega poslanca namesto grofa Gustava Auersperga. — V tukajšni citavnici bodo letošnji predpust te-le veselice, in sicer: 14. januarja beseda s plesom, — 21. januarja ples, — 4. februarja v spomin V. Vodnika beseda s plesom, 11. februarja ples, — 13. febr. (pustni torek) „Sokolova" veselica. Začetek bo vselej ob 8. uri zvečer. — Gosp. Luka Cerar, župnik pri^ sv. Petru v Ljubljani, je včeraj umrl. — Prvi letošnji sneg — 9. dne t. m. — moramo zapisati v „Novice", kterim je — skor da — njih dopisnik v 51. listu lanskem pravo povedal rekši, da bo letos malo snega, malo zime.