TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice Prvotni namen izida te øtevilke Lipnice je bil, da na nekaj straneh opozorimo na avgustovsko in septembrsko dogajanje v okviru 11. obœinskega praznika in 19. Koøiœevih dnevov kulture: res objavljamo programa obeh prireditev, posamezne dogodke skuøamo na kratko predstaviti. A glej ga, zlomka: na »posestvu« v Motvarjevcih zabrnijo stroji, ogorœeni obœani zahtevajo odgovore, pojasnila, iøœejo krivce ... Mar nasprotujejo bioplinarni za vsako ceno ali si æelijo, da jo investitor zgradi zunaj naselja? Eden od razlogov za tovrstne nesporazume je na dlani: nove obœine so bile v ne tako daljni preteklosti izloœene iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja (lokacijska informacija je nekaj drugega!); s svojimi »zoprnimi« pripombami so verjetno preveœ zadræevale postopke in motile birokratsko idilo ... In zdaj nastaja, kar nastaja! Povsem nedopustni posegi v prostor ... Tudi v Motvarjevcih! Obœinska øportna zveza letos praznuje 10-letnico delovanja – o tem govori njen dolgoletni predsednik Branko Recek. In øe veliko, veliko se je nabralo, saj se œuti poletni prireditveni utrip. Ludvik Soœiœ, urednik JUTRANJI POKLON SONCU – Sonœnice, za marsikoga »najlepøe roæe poletja«, so preplavile naøa polja, tokrat za industrijsko predelavo. Pa ste opazili, da ne naredijo polkroga za soncem? Gre za njihovo nevednost, neprilagojenost ali kar za upor? MORAVSKE TOPLICE: PODPISAN DOGOVOR O MEDOBŒINSKI MORAVSKE TOPLICE: ODLIŒNJAKI PRI ÆUPANU – Æupan INØPEKCIJI IN REDARSTVU – Æupani desetih prekmurskih obœin Franc Cipot je ob zakljuœku øolskega leta sprejel uœence vseh treh so s podpisom dogovora o pravicah in obveznostih storili øe zadnji osnovnih øol v obœini, ki so øolanje konœali z odliœnim uspehom, korak do ustanovitve medobœinske inøpekcijske in redarske sluæbe. njihove razrednike ter ravnatelje. FOTO: Arhiv KS FLOVCI FOTO: Ella TOMØIŒ PIVAR MOTVARJEVCI: DOMAŒINI OSTRO NASPROTUJEJO GRADNJI BIOPLINARNE – V Motvarjevcih so gradbeni stroji zabrneli prej, kot so se domaœini zavedli, da na zemljiøœu Panvite, v neposredni bliæini kalvinske cerkve in kulturne dvorane gradijo bioplinarno. Ko so to izvedeli, so se na zboru gradnji silovito uprli. FILOVCI: PETI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI – Z veœ prireditvami (dobrodelnim koncertom »EURO za laæjo pot v øolo«, festivalom vina in pesmi ter javno radijsko oddajo »Pod brajdami«) je KS Filovci proslavila svoj 5. praznik. Razveseljiva je mnoæiœna udeleæba, saj se je na njih zbralo veœ kot tisoœ obiskovalcev. ŒIKEŒKA VAS: GASILCI Z NOVIM VOZILOM –V Œikeœki vasi so BOGOJINA: Z VELIKIM TRUDOM DO NOVEGA AVTA – Novo slovesno predali namenu novo, sodobno opremljeno gasilsko vozilo, vozilo, opremljeno za potrebe gasilcev, so v juniju prevzeli tudi iveco daily, letnik 2002. Vrednost naloæbe je 32.744 evrov. bogojinski gasilci. Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 16. avgust 2007 Sobota, 25. avgust 2007, 1600 MORAVSKE TOPLICE – lovski dom ADIJO, POLETJE – festival za mlade in mlade po srcu Nedelja, 26. avgust 2007, 1000 MARTJANCI – øportno-rekreacijski center VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Sobota, 1. september 2007, 1400 IVANCI – gasilski dom ZELENJADARSKI DAN Nedelja, 2. september 2007, 1100 MORAVSKE TOPLICE – Brzinøœek OTVORITEV NOVEGA LOVSKEGA DOMA LD MORAVCI Petek, 7. september 2007 MORAVSKE TOPLICE – hotel Livada, 1330 SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA s podelitvijo obœinskih priznanj in nagrade OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL »Slikarska kolonija Primoæ Trubar Moravske Toplice« MORAVSKE TOPLICE – ØRC Terme 3000, 1630 NOGOMETNA TEKMA ÆNK LEN FILOVCI : ELITA Sobota, 8. september 2007 MORAVSKE TOPLICE – igriøœe Livada, 1000 GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE MORAVSKE TOPLICE MORAVSKE TOPLICE – ØRC Terme 3000/lovski dom, 1100 MINI OLIMPIJADA MORAVSKE TOPLICE – lovski dom, 1700 KOMEDIJA »CINCO IN MARINKO« Nedelja, 9. september 2007 MORAVSKE TOPLICE – ØRC Terme 3000 / lovski dom, 1030 KOLESARSKI MARATON MORAVSKE TOPLICE – lovski dom, 1400 OSREDNJA PRIREDITEV Nedelja, 16. september 2007, 900 SEBEBORCI AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA« Œetrtek, 20. september 2007, 1300 BOGOJINA – osnovna øola PREVZEM PRIZIDKA IN IGRIØŒ PRI OSNOVNI ØOLI VLJUDNO VABLJENI NA PRIREDITVE! PROGRAM PRIREDITEV OSREDNJE PRIZORIØŒE DOGAJANJA LOVSKI DOM MORAVSKE TOPLICE je prireditveni øotor ob starem lovskem domu v Moravskih Toplicah, na vzhodnem robu naselja, ob cesti Moravske Toplice-Teøanovci. SEJEM DOMAŒE OBRTI Veœ prireditev bo spremljal sejemski vrveæ. Na stojnicah bodo turistiœna in druga druøtva ter zasebniki ponudili pestro paleto izdelkov domaœe obrti, odliœna vina z Vinske turistiœne ceste Goriœko ter prekmurske kulinariœne dobrote. PROGRAM sobota, 18. 8. 2007 Koncert domaœih pevcev 20.00 Vaøko-gasilski dom, Filovci nedelja, 19. 8. 2007 Hubertova maøa 11.00 Lovski dom, Bogojina nedelja, 26. 8. 2007 GAJ proøœenje z blagoslovitvijo 10.00 kriæevega pota Kapela Kraljice druæine, Filovci sobota, 1. 9. 2007 Zelenjadarski dan 14.00 Gasilski dom, Ivanci nedelja, 2. 9. 2007 LIKOS otvoritev razstave 9.00 Verouœne uœilnice, Bogojina 18.00 Okrogla miza o Pleœniku in cerkvi Æupnijska cerkev, Bogojina 20.00 Otvoritev stalne razstave izbora del økofa dr. Joæefa Smeja Turistiœna kmetija Puhan, Bogojina 311 petek, 7. 9. 2007 Vinogradniøki veœer 20.00 Kmeœki turizem Gutman–Zver, Bogojina sobota, 8. 9. 2007 Pohod po poteh kulturne dediøœine 12.30 Zbiraliøœe pri æupniøœu, Bogojina nedelja, 9. 9. 2007 Folklorni veœer 20.00 Kulturna dvorana, Bogojina V ZNAMENJU PLEŒNIKA 16. avgust 2007 SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA OTVORITEV NOVEGA Hotel Livada, petek, 7. september 2007, ob 13.30 LOVSKEGA DOMA Slavnostna seja obœinskega sveta bo seveda na dan praznika, 7. septembra. Nagrajenci, svetniki in gostje se bodo zbrali v hotelu Livada v Moravskih Toplicah. Osrednji del seje bo namenjen slovesni podelitvi priznanj in nagrade. V kulturnem programu LD MORAVCI Moravske Toplice-Brzinøœek, nedelja, 2. september 2007, ob 11.00 bosta nastopila obetavna mlada glasbenika, flavtistka Sandra Gjerek in kitarist Aleø Namenu bodo predani prostori novega Vitez, odprli pa bodo tudi izbor iz bogate bere slik, ki so jih udeleæenci slikarske ko lovskega doma LD Moravci, ki je v za lonije Primoæ Trubar v Moravskih Toplicah ustvarili v zadnjih desetih letih. dnjih mesecih zrasel v gozdiœku med Mo ravskimi Toplicami in Zgornjimi Moravci. Dom je nadomestni objekt, saj namerava obœina na lokaciji dosedanjega doma ure diti sodoben in prepotreben øportno-zaba viøœni center. Œlani lovskega druæine so s tem pri dobili nove, sodobno urejene prostore: veœ jo sejno in prireditveno dvorano, veœ pro storov za delo, vkljuœno s hladilnico, kuhi njo in sanitarijami. SLIKARSKO OBŒUTJE PANONSKEGA SVETA Od leta 1995 se v Moravskih Toplicah zbirajo ugledni slovenski akademski slikarji na likovni koloniji, ki jo organizira Protestantsko druøtvo Primoæ Trubar, podpirata pa Obœina Moravske Toplice in Evangeliœanska cerkev v Sloveniji (umetniøki vodja je akademski slikar Nikolaj Beer). Po lanskoletni izjemno uspeøni razstavi v Murski Soboti bo izbor slik v œasu praznovanja obœinskega praznika predstavljen øe v hotelu Livada. OTVORITEV PRIZIDKA IN IGRIØŒ PRI OØ BOGOJINA Osnovna øola Bogojina, œetrtek, 20. septembra 2007, ob 13.00 Vodstvo OØ Bogojina se je v lanskem letu lotilo nadzidave, s katero bodo pridobili dve novi uœilnici, nujno potrebni za nemoteno delo devetletke. Letos sta bili izgrajeni øe zunanji igriøœi za rokomet in koøarko s pomoænimi objekti. Izjemno pomembna pridobitev tako za øolo kot za kraj Bogojina! Mladi glasbeni zanesenjak na kitari Aleø Vitez iz Moravskih Toplic je star 15 let in je konœal niæjo glasbeno øolo v Murski Soboti. Na osrednji prireditvi na prizoriøœu ob Tisto popoldne se bo v øotoru in ob starem lovskem domu bo zbrane poz-njem dogajalo veliko vsega: delavnica za dravil in nagovoril æupan Franc Cipot ter otroke, trænica domaœe obrti – turistiœna s pred stavniki TIC podelil priznanja naj-in druga druøtva se bodo predstavila z izlepøe urejenim krajem v obœini, s pred-delki in domaœimi dobrotami, voænja s stavniki Druøtva upokojencev pa dobitni-koœijo ... In øe in øe, recimo, zabava s kom priznanj za najlepøe urejene do-skupino Plamen in – oh, saj ne boste maœije upokojenskih druæin. verjeli! – nastop ansambla Lojzeta Slaka. 16. avgust 2007 PRAZNIŒNI ØPORTNI UTRIP Øtirje øportni dogodki bodo zaznamovali letoønje obœinsko praznovanje: NOGOMETNA TEKMA ÆNK LEN FILOVCI : ELITA ØRC Terme 3000, petek, 7. september 2007, ob 16.30 Mojstrice usnjene æoge, zbrane v Æenskem nogometnem klubu Len Filovci, sodijo v sam vrh slovenskega æenskega nogometa, saj so æe okusile slast dræavnih ligaøkih prvakinj in pokalnih zmagovalk. Nasproti jim bo stala ekipa, sestavljena iz podjetnikov, gospodarstvenikov, svetnikov in ob œinskih funkcionarjev iz naøe obœine. Gorje slednjim, œe bodo dekleta pokazala vse, kar znajo! Da so spretnost in znanje, borbenost in zagrizenost lastnosti, ki jih krasijo, so æe velikokrat dokazala. GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE Igriøœe za golf Livada Moravske Toplice, sobota, 8. september 2007, ob 10.00 Golf ni le igra, temveœ tudi moænost za druæenje igralcev in ljubiteljev tega vse bolj priljubljenega øporta, prav tako pa je to tudi priloænost za prijeten oddih od naglice vsakdana in obilice obveznosti. Na zelenih planjavah golfskega igriøœa Livada v Moravskih Toplicah bo tako letos æe øestiœ odigran turnir za pokal Obœine Moravske Toplice. Najboljøi v igri z belo æogico bodo prejeli nagrade. KOLESARSKI MARATON ØRC Terme 3000 / Lovski dom, nedelja, 9. september 2007, ob 10.30 Obœinska øportna zveza v okviru prireditev obœinskega praznika vsako leto organizira kolesarski maraton na treh razliœno dolgih progah. Udeleæuje se ga veœ sto ljubiteljev kolesarstva (leta 2005: 478, v slabem vremenu leta 2006 pa 351), ki so vedno znova navduøeni nad lepo urejenimi kraji in slikovito pokrajino, po kateri so speljane proge. Priporoœamo, da se na najdaljøo (pribliæno 50-kilometrsko progo) podajo le dobro pripravljeni kolesarji. MINI OLIMPIJADA ØRC Terme 3000 / Lovski dom Moravske Toplice, sobota, 8. september 2007, ob 11.00 Prireditelj – Obœinska øportna zveza Moravske Toplice je k sodelovanju na Mini olimpijadi povabila uœence vseh osnovnih øol v obœini. Olimpijsko gibanje skuøa z organiziranimi akcijami æe pri øolski mladini privzgajati spoøtovanje med udeleæenci øportnih tekmovanj, spodbujati zdravo tekmovalnost in pozitivno vzdu øje. Udeleæenci se bodo pomerili v igrah z æogo (koøarka, nogomet, odbojka, med dvema ognjema), tekih, risanju na asfalt, rolanju in nekaterih druæabnih igrah. Predstavili bodo tudi znano øportno osebnost in pri nas malo znano panogo floorball. RAJ IN RAJANJE NA OSREDNJEM PRIZORIØŒU Lovski dom Moravske Toplice, sobota, 8. september 2007, od 16.00 dalje Golfisti in udeleæenci Mini olimpijade se bodo do 16. ure zbrali na osrednjem prizoriøœu, kjer bodo najboljøi in najprizadev nejøi prejeli nagrade. Priœakujemo, da se uœencem, ki bodo sodelovali na Mini olimpijadi, pridruæijo tudi starøi in si skupaj ogledajo komedijo Cinco & Marinko. Po komediji bodo za zabavo skrbeli skupina Plamen in obiskovalci, ki bodo premogli pogum in svoje pevske talente pokazali v karaokah. KOMEDIJA O NORIH IDEJAH IN VSEM, KAR JIH USTAVLJA Mate Matiøiå: CINCO & MARINKO Lovski dom Moravske Toplice, sobota, 8. september 2007, ob 17.00 Komedija o dveh gastarbajterjih, ki æe enajst let opravljata pomoæna dela na razliœnih nemøkih »bauøtelah«, hrepenita pa po domu in svojih bliænjih. Prvi, Cinco, se odloœi, da si bo s podkupninami zdravnikom pridobil potrdilo o svoji smrti. V krsti ga bodo prepeljali domov, kjer bosta z æeno Marico uæivala penzijo pod øtajerskimi brajdami. Marinko je politiœni emigrant. Æe enajst let ni videl æene Stane, tudi javil se ji ni zaradi strahu, da bi ga izsledila udba. S Cincovim potnim listom bo konœno, kljub strahu, odøel v svojo ljubo dolenjsko vas, k svoji dragi æeni ... Komedijo izpod peresa zagrebøkega pisca Mate Matiøiåa so uprizorili sloviti mariborski gledaliøœniki: igralca Vlado Novak in Konrad Piæorn ter reæiser Branko Kraljeviœ. ADIJO, POLETJE festival za mlade in mlade po srcu Lovski dom Moravske Toplice, sobota 25. avgust 2007, ob 16.00 Sobotno popoldne bo minilo v razposajenem razpoloæenju, ob zabavnih in druæabnih igrah, nadobudni pevci bodo lahko preizkusili svoje sposobnosti v karaokah, v veœernem delu prireditve pa bodo nastopile mlade glasbene skupine, nekatere s prvimi javnimi predstavitvami. 12. VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Øportno-rekreativni center Martjanci, nedelja, 26. avgust 2007, ob 10.00 Vaøke igre s svojo 12. ponovitvijo izpriœujejo svojevrstno trdoæivost, letos pa so se prviœ znaøle v koledarju prireditev obœinskega praznika. Organizator, svet krajevne skupnosti Martjanci, je k sodelovanju povabil posamezna naselja, z eno ekipo lahko sodeluje tudi veœ naselij iz obœine. Ekipe se bodo merile v naslednjih igrah: vleœenje vrvi, sestavljanje voza, luøœenje koruze, balinanje, æaganje, skakanje v vreœi, tek s plavutmi, prenaøanje vode, tek s smuœmi; finalna igra prinaøa dvojno øtevilo toœk. AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA« Prometno-varnostni center / Sebeborci, nedelja, 16. september 2007, ob 9.00 Tradicionalni avto moto rally pripravljata Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov ter Druøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije – rally velja kot dræavno prvenstvo paraplegikov. Smisel rallyja – sodelujejo tudi vozniki-veterani – je vzgojni: varna voænja v cestnem prometu ob upoøtevanju cestnoprometnih predpisov; udeleæenci se namreœ po spretnostni voænji na poligonu podajo na veœ deset kilometrov dolgo voænjo po cestah Prekmurja. 16. avgust 2007 PLEŒNIK V PREKMURJU Bogojinska æupnija in z njo Koøiœev odbor za pripravo XIX. Koøiœevih dnevov se letos pridruæujeta vseslovenskemu praznovanju Pleœnikovega leta. Æe na dan Pleœnikove smrti, to je bilo 7. januarja letos, smo se v »njegovi« cerkvi, to je v æupnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda, s slovesnim bogosluæjem, ki ga je vodil murskosoboøki økof dr. Marjan Turnøek, spomnili 50. obletnice konca njegovega tuzemskega æivljenja in poœastili njegov spomin. V verouœnih uœilnicah je bila odprta razstava Pleœnikovih zgodnjih del, ki jo je pripravil dr. Damjan Prelovøek, dober poznavalec Pleœnikovega æivljenja in dela. Obe ti dve slavnosti, skupaj seveda s postavljeno razstavo in letoønjimi Koøiœevimi dnevi, ki bodo nosili naslov Pleœnik v Prekmurju in ob katerih bo ena od najpomembnejøih prireditev tudi okrogla miza na to tematiko, so tudi izraz naøe globoke hvaleænosti in zahvale mojstru arhitektu za vse, kar je postoril za naøega œloveka in prekmursko pokrajino. In tega ni bilo malo, prva in najveœja njegova stvaritev v versko-duhovnem, simbolnem in umetniøkem pogledu pa je bogojinski boæji hram (zasnovan 1924, zgrajen med 1925 in 1927). Vse Pleœnikove »prekmurske« arhitekturne in oblikovalske stvaritve so po svoje pomembne in zanimive, sploh pa priœajo o Pleœnikovi ljubezni do ljudi in pokrajine na levem bregu reke Mure, ki je vzplamtela takoj po njegovem prvem obisku v njej in ki ni ugasnila do konca njegovega æivljenja v letu 1957. Zato je prav, da se njemu in njegovemu prekmurskemu »ciklu« poklonimo tudi z XIX. Koøiœem in z naøo broøuro, z naøim zborniœkom. XIX. Koøiœevi dnevi, del katerih tudi letos sovpada s prireditvami ob prazniku Obœine Moravske Toplice, se bodo zaœeli æe tradicionalno v Filovcih s koncertom ljudskih pevcev, in sicer v soboto, 18. avgusta zveœer (za organizacijo je odgovorno KTD Filovci). Na uvodni prireditvi se bo øestim osebnostim, ki so æe prejele Koøiœeve zahvalne listine (dr. Joæef Smej, Ivan Camplin, prof. Joæe Vugrinec, dr. Stanislav Zver, Øtefan Pucko in dr. Franc Horvat) pridruæil sedmi – Izidor Camplin. Z vzornim vodenjem pripravljalnega odbora kar nekaj let v zadnjem obdobju in z vsem, kar je storil dobrega ljudem v naøih krajih, si je priznanje prav gotovo zasluæil. Naslednjega dne ob 11. uri bo pri lovskem domu, ki stoji v gozdu ob cesti Bogojina – Bukovnica, prav tako æe tradicionalna Hubertova maøa z lovskimi obiœaji in z veselim druæenjem v popoldanskih urah (pripravljajo œlani LD Bogojina). Druæina Gutman iz Filovec in œlani æupnijskega pastoralnega sveta Æupnije Bogojina pripravljajo za nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri v vinorodnem filovskem Gaju pri Gutmanovi kapelici Kraljica druæine proøœenje in blagoslovitev kriæevega pota, katerega 14 postaj bo postavljenih na levem poboœju asfaltne poti v Gaj, od njenega vznoæja do kriæiøœa z omenjeno kapelico in s starim kriænim znamenjem. Najbolj zanimive, pouœne, bogate, skratka – osrednje kulturne prireditve bodo nato sledile konec naslednjega tedna: v soboto, 1. septembra, bo ob 14. uri najprej potekal t. i. zelenjadarski dan na Ivancih s predavanjem in z razstavo zelenjave ter pokuønjo kulinariœnih dobrot iz nje (pripravijo ivanske gospodinje, pridelovalci zelenjave, œlani TD Selenca in KO), dan zatem, v nedeljo zjutraj ob 9. uri, bo najprej otvoritev likovne razstave œlanov Druøtva LIKOS iz Murske Sobote, zveœer pa okrogla miza z naslovom Pleœnik v Prekmurju, na kateri bodo sodelovali poznavalci Pleœnikovega æivljenja in dela. Za pripravo razstave so odgovorni œlani LIKOS-a, za okroglo mizo pa ÆPS in Koøiœev odbor v celoti, oboje pa se bo dogajalo v Bogojini. Razstava, ki bo na ogled dalj œasa, bo odprta v veliki verouœni uœilnici, okrogla miza pa v prostoru stare cerkve. Le-to bo spremljala tudi razstava grafiœnih izdelkov uœencev OØ Bogojina, ki so jih na témo Pleœnik v Prekmurju pripravili uœenci te øole pod vodstvom likovnega pedagoga Joæeta Gutmana. Koøiœeve dneve kulture XIX bodo v zadnjem tednu prireditev zakljuœili vsaj navidez bolj veseli dogodki od prej naøtetih. Tako bo v petek, 7. septembra, zveœer ob 20. uri na Kmeœkem turizmu Gutman-Zver najprej vinogradniøki veœer s predavanjem in podelitvijo priznanj vinogradnikom za njihova dobro ocenjena vina letnika 2006; v soboto, 8. septembra, ob 12.30 bo pohod Po poteh kulturne dediøœine, ki bo vkljuœeval postanke z zanimivimi dogodki na Bukovnici, v Strehovcih in Filovcih, zaœel in konœal pa se bo pri Pleœniku v Bogojini (za oboje so odgovorni predvsem œlani TD Bogojina, za pohod øe KO Bukovnica in Vinogradniøko druøtvo Strehovci); konec Koøiœevih dnevov pa bo ponovno v znamenju tradicije – v nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri bo namreœ v kulturni dvorani folklorni veœer z mednarodno udeleæbo (pripravlja KUD »Joæef Koøiœ« Bogojina). V organizacijskem odboru smo letos najbolj veseli tega, da so se nam ponovno pridruæili Strehovœarje, pravzaprav œlani njihovega zelo uspeønega vinogradniøkega druøtva. Vas Strehovci spada namreœ v dobrovniøko obœino, a v bogojinsko æupnijo. Prihodnje leto bodo na vrsti jubilejni – æe XX. Koøiœevi dnevi. O njih v organizacijskem odboru razmiøljamo æe danes, œeprav øe nismo izvedli XIX. Zakaj? Zato, ker bo leta 2008 Bogojina praznovala 800-letnico svoje prve pisne omembe, kar je dolga doba. V nekem madæarskem dokumentu je med redkimi prekmurskimi kraji æe leta 1208 omenjena kot Bogma (nekateri etimologi zapisano ime berejo tudi kot Bogina). Oba jubileja – 800 let prve pisne omembe kraja in XX. Koøiœ – si zasluæita naøo posebno pozornost in øe bogatejøa kulturna dogajanja, kot smo jih prirejali v zadnjih letih, morda na cerkvi spominsko ploøœo Joæetu Pleœniku in drugo na zidovih kulturne dvorane v spomin na praznovanje omenjene obletnice. Pa tudi vsebinsko in oblikovno bogatejøo edicijo. Letoønja edicija Koøiœevi dnevi XIX je koncipirana tako, da ob vsakoletnih, æe veœ ali manj stalnih prispevkih prinaøa nekaj objav v zvezi s Pleœnikom in njegovim delom pri nas (npr. prispevki dr. Marjana Turnøka, Janeza Balaæica in Jelke Pøajd, esejœek Tineta Mlinariœa, celo eden od prispevkov mladih piscev je povezan s cerkvijo Gospodovega vnebohoda). Ker pa bodo jubilejni – XX. - Koøiœevi dnevi – kot æe reœeno – prihodnje leto v znamenju 800-letnice prve pisne omembe Bogojine, nekaj prispevkov v broøuri æe obravnava to ali podobno tematiko in tako nekako napoveduje praznovanje œastitljive staroæitnosti naøega kraja in njegove okolice (pisni izdelki – veœina jih je domiøljijskih – uœencev Osnovne øole Bogojina o Bogojini, potokih Ledavi in Lipnici, o Lukaœevcih itd.). Sicer pa, kako æe je zapisal Joæef Koøiœ? Tako: »Œednim stojí svejt!« Joæe Vugrinec 16. avgust 2007 Ivanci Bogojina 4. ZELENJADARSKI DAN LIKOSOVA SLIKARSKA KOLONIJA Leto je okrog, bliæa se jesen, na naøih po-Priporoœamo V okviru priprav na tradicionalno slikarskoljih pa raste zelenjava. Naø ponos in vir solato iz œrne redkve s fiæolom: razstavo v œasu Koøiœevih dnevov je Likopreæivetja. In prav zelenjava in naøi pridni 2-3 gomolji œrne redkve, 3 dcl kuhanega zelenjadarji so nam bili vodilna nit, da bovna sekcija (LIKOS) Murska Sobota konec fiæola, kis, buœno olje in sol junija organizirala tradicionalno likovnomo letos praznovali æe 4. zelenjadarski dan. Redkev olupimo, naribamo na rezance kolonijo Bogojina 2007. 16 ljubiteljskih li-Ta dan je praznik za naøo celo vas. in rahlo solimo, da se malo zmehœa, pri- Lepo je videti vaøœane in vaøœanke pri prikovnih umetnikov je v Bogojinskih goricah meøamo kuhan in ohlajen zrnat fiæol, oziroma v okolici znamenite Pleœnikovepravi razstavnega prostora z zelenjavo. Oœi okisamo in zabelimo z buœnim oljem. cerkve ustvarjalo na temo 50. obletnica razstavi. Ana Petroviœ smrti arhitekta Joæeta Pleœnika. pa nam kar zaæarijo ob bogati kulinariœni FOTO: Geza GRABAR Bukovnica 80 LET GASILSKEGA DRUØTVA Bilo je leta 1927, ko so se vaøœani Bukovnice odloœili, da ustanovijo svoje gasilsko druøtvo. V vasi, ki je takrat imela okrog 40 domaœij, so izbrali ustanovni in za tem tudi prvi upravni odbor, katerega œlani so bili: Janez Puhan, Joæef Horvat, Øtefan Glavaœ in Øtefan Zelenko. V zaœetku je bilo druøtvo opremljeno z majhno enobatno roœno brizgalno in roœnim orodjem za reøevanje. Leta 1934 so kupili novo dvobatno roœno brizgalno œeøke izdelave in postavili majhen orodni dom blizu vaøke kapele. Do leta 1974 so gasilci posredovali na nekaj manjøih vaøkih poæarih, tega leta pa se druøtvo s pomoœjo okolice opremilo z novo motorno brizgalno znamke Zigler 800L, pozneje pa tudi z orodnim vozom. S to brizgalno so gasilci skupaj z vaøœani gasili in reøevali na dveh veœjih poæarih v vasi leta 1983 in 1999, ko je ogenj opustoøil tri domaœije in uniœil gospodarska poslopja s kmetijsko opremo. Nekajkrat so gasilci pomagali tudi na poæariøœih v okoliøkih krajih. Naøe gasilsko druøtvo pa ne deluje samo na poæarno-preventivnem podroœju, ampak pomaga pri razliœnih potrebah naøega kraja, saj je edino druøtvo v vasi. Avgust Horvat Pot tradicionalnega Pohoda po poteh kulturne dediøœine se bo tudi tokrat priœela pri Pleœnikovi cerkvi v Bogojini in vodila mimo znamenitosti na Bukovnici, v Filovcih in Strehovcih, kjer se bodo udeleæenci ustavili tudi ob stari vinski kleti, »cimpraœi«. Strehovci »CIMPRAŒA« Œlani Druøtva vinogradnikov Strehovci smo staro vinsko klet preselili iz goric in postavili ob vznoæju Strehovskih goric avgusta 2005. Klet je bila zgrajena leta 1868 in bo prihodnje leto stara œastitljivih 140 let. Odstopil nam jo je Ernest Geren œer, domaœin iz Strehovec. Klet, takøno kot je bila v goricah, v pristnem, prvotnem stanju, smo preselili v dolino, na mesto, ki je nekako sredi poti med zaœetki vinogradov in vasjo. Poimenovali smo jo ‘cimpraœa’. Prvotna arhitektura, prava znamenitost, prava arhitekturna dragocenost je ohranjena naøim kasnejøim rodovom in nakljuœnim obiskovalcem naøega kraja in bo pripomogla k promociji vinogradniøkega turizma v Strehovskih goricah. Druøtvo vinogradnikov Strehovci øteje veœ kot 90 œlanov in œlanic, domaœinov in œlanov od drugod. Druøtvo uspeøno promovira svoja vina, saj œlani vsako leto organizirajo strokovno ocenjevanje vin. Alojz Slepec Kolonija se vselej zaœne z zajtrkom na æupniøœu. Formalni gostitelj kolonije je bil tudi letos Joæe Puhan oziroma njegova izletniøka kmetija. Prav Joæe Puhan, ki skupaj s kolegom Karlom Kosednarjem vodi likovno sekcijo LIKOS, je bil daljnega leta 1991 pobudnik kolonije. Udeleæenci skuøajo na slikarska platna prenesti motive iz okolice Bogojine, najveœkrat je to prav æupnijska cerkev Gospodovega vnebohoda. Geza Grabar Filovski Gaj KRIÆEV POT Postavitev Kriæevega pota v klancu filovskega Gaja je misel, ki je zorela in dobila svojo uresniœitev v osebi Joæefa Gutmana starejøega. Avtor podob je akademski kipar Marjan Drev. Blagoslovitev Kriæevega pota bo v nedeljo, 26. avgusta, pri kapelici Marije Kraljice druæine v filovskem Gaju. Slovesnost bo vodil vikar Soboøke økofije gospod Franc Reæonja. J. G. ml. 16. avgust 2007 7. REDNA SEJA 31. julij 2007 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 6. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi 3. Predlog za sprejem pravil za izvolitev predstavnikov Obœine Moravske Toplice v volilno telo za volitve œlana dræavnega sveta ter za doloœitev kandidata za œlana dræavnega sveta 4. Vloga Vrtcev Obœine Moravske Toplice za potrditev sistemizacije delovnih mest za øol. l. 2007/2008 5. Ponudba Hac Andreja za prodajo nepremiœnine (poti) v k.o. Lonœarovci obœini 6. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori: a) predlog za imenovanje œlana sveta zavoda Galerije Murska Sobota b) staliøœe Obœinskega sveta Obœine Hodoø o predlogu obmoœij pokrajin c) predlog za ureditev ene sobe druæini Kolariœ iz Sela 142 d) naœrt delovnih mest medobœinske inøpekcije in redarstva v letu 2007 7. Revizijsko poroœilo Raœunskega sodiøœa RS o smotrnosti poslovanja Obœine Moravske Toplice pri opravljanju nalog s podroœja turizma v letih od 2002-2005 8. Obravnava poroœil proraœunskih uporabnikov za leto 2006: a) Javni sklad Obœine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremiœninami b) Javno komunalno podjetje Œista narava d.o.o., Teøanovci c) OØ Bogojina d) OØ Fokovci e) DOØ Prosenjakovci f) Vrtci Obœine Moravske Toplice g) TIC M. Toplice h) Obœinska øportna zveza i) Obœinska gasilska zveza j) Pokrajinska in øtudijska knjiænica M. Sobota k) Pokrajinski muzej Murska Sobota l) Zdravstveni dom M. Sobota (poroœilo, finanœni naœrt in program dela za le to 2007) m) Center za socialno delo Murska Sobota n) Saubermacher – Komunala M. Sobota 9. Razno POROŒILA PRORAŒUNSKIH REVIZIJSKO POROŒILO UPORABNIKOV RAŒUNSKEGA SODIØŒA Svetniki so obravnavali zakljuœna poroœila Svetniki so se seznanili z revizijskim po(za leto 2006) zavodov, zdruæenj druøtev roœilom o smotrnosti poslovanja Obœine in drugih porabnikov proraœunskih sred-Moravske Toplice pri opravljanju nalog s stev ter se najdlje zadræali pri poroœilu podroœja turizma v letih 2002 do 2005, Centra za socialno delo. Nekateri svetniki ki ga je Raœunsko sodiøœe pripravilo v juso ga ocenili kot vzorno, ker pa kaæe na niju 2007. Sodiøœe ugotavlja, da je v tem socialni poloæaj prebivalcev obœine, ga bo-œasu obœina razpolagala z namenskimi mo v Lipnici razœlenili v naslednji øtevilki prihodki za turizem v skupnem znesku glasila. Razpravljalci so namenili pozornost 231.776.000 tolarjev (nekaj veœ kot 967 velikemu øtevilu mladih prejemnikov po-tisoœ evrov) oziroma 5,7 % vseh prihodmoœi in pojavom, ko se mladi, sposobni kov proraœuna obœine. Raœunsko sodiøœe dela, pasivno prepuøœajo toku in raje æivi-je presodilo, da je obœina pri opravljanju jo od skromne socialne podpore, kot da bi nalog s podroœja turizma delno uspeøna, iskali moænost zagotavljanja eksistence kot pomanjkljivost pa navaja, da obœina niprek zaposlitve. Na odsotnost samoinicia-ma dolgoroœne strategije razvoja turizma tivnosti je opozarjal zlasti æupan, nekateri ter da so bili nosilcem turizma v obœini v svetniki pa na nadvse skromno plaœilo za tem obdobju dodeljeni transferi brez javnih delo tistih, ki se zanj odloœijo. razpisov in ustreznih postopkov. POBUDE, MNENJA, PREDLOGI Za œlana sveta zavoda Galerija Murska Sobota je svet imenoval Joæefa Matisa, svetnika, upokojenega prosvetnega delavca iz Sebeborec. Svetniki so podprli predlog Obœine Hodoø, da se v bodoœi svet regije imenujeta 2 œlana iz vrst pripadnikov madæarske narodnosti (1 iz Lendave, 1 z obmoœja Goriœkega – upravne enote Murska Sobota). MNSS Lendava predlaga celo 3 œlane iz vrst narodnosti. Svet je sprejel sklep, da obœina pokrije stroøek izvajalca, ki bo za bivanje uredil eno sobo v novi hiøi druæini Kolariœ iz Se-la v viøini 2.320 evrov. Gre za namensko solidarnostno pomoœ obœine druæini v stiski. V skupnih medobœinskih sluæbah za letoønje leto naœrtujejo zaposlitev 1 redarja in 3 inøpektorjev, druga planirana delovna mesta (øe dveh redarjev, 1 urbanista) ostanejo za zdaj nezasedena. (Spomnimo: stroøki skupnih sluæb za obdobje julij 2007-junij 2008 bodo predvidoma znaøali 148.600 evrov, ki jih bodo obœine pokrile v razmerju øtevila prebivalcev. Za Obœino Moravske Toplice to pomeni 20,2-odstotni deleæ oziroma 30.000 evrov.) RAZLIŒNE TEME POD RAZNO Domaœini in gostje pogreøajo lekarno v ob œinskem srediøœu (najbliæja je v Martjancih). Svetniki so soglaøali, da se omogoœi eno lekarniøko mesto v Moravskih Toplicah. Æupan je svetnike seznanil z namero Ribniøkega sklada, da v septembru skuøa prodati prostore Art centra v Srediøœu. Sliøali smo razmiøljanje o ustanovitvi novega zavoda (»z novo vsebino in brez starih napak«), svetnik Tibor Vöröø st. meni, da bi morali prostor izkoristiti za druge namene. Svetniki so se strinjali, da se Kulturnoturistiœnemu druøtvu Vuœja Gomila odda v brezplaœni najem prostore stare osnovne øole. Druøtvo jih bo – potem ko jih obnovi – uporabljalo za vaje, nastope in razøiritev dejavnosti. Za odkup prostorov stare øole (od æupnije Bogojina) si prizadevajo tudi prebivalci Ivanec, ki nujno potrebujejo veœje prostore za delovanje, kot jim jih nudi sejna dvorana gasilskega doma. Svetnika Øtefan Bogdan in Tibor Vöröø st. sta opozorila na nezadovoljstvo in ukrepanje vaøœanov Motvarjevec ob gradnji bioplinarne v neposredni bliæini kalvinske cerkve. O tem obøirno piøemo na 10. in 11. strani Lipnice. 16. avgust 2007 OBRTNO PROIZVODNE IN STORITVENE CONE Naøa razvojna shema ob urejeni komunalni infrastrukturi, ki je bila predstavljena v prej ønji øtevilki Lipnice in zajema ceste, kanalizacije s œistilnimi napravami in vodovode, temelji predvsem na razvoju primarne in sekundarne dejavnosti realnega sektorja, se pravi proizvodnji, obrti in storitvah. V tej øtevilki Lipnice sledi predstavitev zamisli na tem podroœju. Ambicije obœine v obdobju 2007–2013 so v tej smeri relativno majhne v primerjavi z nekaterimi sosednjimi obœinami, predvsem in tudi zato, ker naøa obœina meji na velik kompleks obrtno-industrijske cone, ki je v pripravi v Murski Soboti in je dejansko za obœane naøe obœine enako zanimiv kot za obœane mestne obœine in drugih okoliøkih obœin, saj gre za t. i. regijski oziroma subregijski industrijski kompleks, ki ga bo tudi sicer do leta 2013 zelo teæko zapolniti z novimi investitorji. Pri tem gre posebej omeniti, da si Obœina Moravske Toplice tudi sicer na svojem podroœju ne æeli razvoja teæke industrije in industrije, ki zahteva velike posege v prostor oziroma neposredno ali posredno moœno onesnaæuje okolje, saj gre za izrazito turistiœno obmoœje, ki tovrstnih posegov v prostor ne dovoljuje. Ne glede na zgoraj zapisano pa v svojem razvojnem programu do leta 2013 in naprej æelimo oblikovati vsaj dva kompleksa manj øih obrtno-industrijskih con na obmoœjih, kjer je za to najveœ moænosti in kjer obstajajo za to posebni interesi. V naøi shemi »Oaza zdravja« zasledimo Obrtno cono Prosenjakovci in Obrtno cono Bogojina kot dve najbolj smiselni obmoœji za razvoj teh dejavnosti. Œe nekoliko podrobneje predstavimo eno in drugo, opazimo, da je ob podobnostih med njima tudi precejønja razlika. IV. Obrtna cona Prosenjakovci Na mestu, kjer je pred nedavnim delovala tovarna Pletilstvo Prosenjakovci, stojijo danes prazni proizvodni prostori in spremljajoœi objekti, ki bi se jih dalo z manjøimi rekonstrukcijami zelo hitro usposobiti za doloœene vrste proizvodnih dejavnosti. Kompleks, ki zajema 5646 m2, od tega 2246 m2 pokritih prostorov v obliki proizvodnih hal in skladiøœ ter upravnih in drugih poslovnih prostorov, je obœina prek svojega Javnega sklada za gospodarjenje z nepremiœninami odkupila od steœajnega upravitelja v letu 2006 in s tem postavila temelj za razvoj in oblikovanje proizvodne oziroma obrtno proizvodne in storitvene cone na tem obmejnem narodnostno meøanem in vse redkeje naseljenem obmoœju naøe obœine. Ob navedenih povrøinah je za razvoj dejavnosti na razpolago øe veliko nezazidanega stavbnega zemljiøœa, ki je tudi v lasti obœine in ga je obœina pripravljena pod zelo ugodnimi pogoji prepustiti v last oziroma posest novim investitorjem. Edini pogoj, ki ga obœina pri tem postavlja je, da investitor v prvih treh letih zaposli vsaj 50 ljudi iz tega konca Goriœkega oziroma iz naøe obœine, s œimer bi vsaj v doloœeni meri zmanjøali veliko brezposelnost in brezperspektivnost ljudi, ki æivijo v tem delu naøe okrogline. Zemljiøœe in objekti, ki jih obravnavamo kot obrtno industrijska in storitvena cona v Prosenjakovcih, pa je moæno pri spremembi prostorskih naœrtov, ki so pred vrati, øe bistveno poveœati, saj omejitev na tem podroœju skoraj ni. V. Obrtna cona Bogojina Bliæina dostopa do avtoceste na trasi ceste Bogojina-Ganœani je lahko zelo zanimiva za bodoœe investitorje, ki rabijo v prvi vrsti dobro logistiko ali so vezani na relativno teæja vozila oziroma prevoze. Obmoœje ob cesti Bogojina-Ganœani, tik ob izgrajeni komunalni infrastrukturi v Bogojini, je zato v prostorskih naœrtih smiselno spremeniti v zazidalno obmoœje, vsaj del, ki z vidika kmetijstva ni toliko zanimiv oziroma gre za objekte in povrøine, ki so dejansko v tem trenutku brez vsake vrednosti. Zaradi naravnih danosti – gre za raven teren – je obmoœje zelo primerno za logistiœni center za tiste investitorje, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo, teh pa je glede na potrebe po hitri dostavi blaga tudi na naøem obmoœju vse veœ. Ker gre za vpadnico v Moravske Toplice, bo na tej cesti v prihodnje tudi veliko turistiœnega prometa, zato je priœakovati, da se bodo na tem mestu razvile tudi druge obrtne dejavnost, ki raœunajo na moænosti prodaje svojih proizvodov in storitev turistiœnemu trgu. Ob teh obrtno-proizvodnih in storitvenih conah pa v obœini priœakujemo in predvidevamo dokaj pestro dogajanje in zanimanje investitorjev za storitvene, predvsem trgovinske in druge podobne vsebine na obmoœju med Moravskimi Toplicami in Teøanovci, kjer sicer ne predvidevamo izgradnje veœjih obratov, temveœ predvsem liœno urejenih trgovskih in obrtnih, turistiœnemu obmoœju primernih lokalov. V komplekse, ki so blizu obrtno industrijski in proizvodni dejavnosti, pa je moæno uvrstiti tudi bioplinarno v Motvarjevcih s suøilnico æit, ki jo gradi druæba Panvita v okviru svojega kompleksa, in bioplinarno v Mlajtincih, za katero so v teku postopki pridobivanja dovoljenj, ter razøiritev kompleksa pridelave zelenjave v okviru Gred v Teøanovcih. Za vse te investicije velja, da so za ljudi, ki æivijo ob njih, lahko tudi sporne do doloœene mere, saj æe zaradi svoje oblike v dobrøni meri spreminjajo in po svoje oblikujejo prostor. Zaradi tega v obœini priœakujemo, da bodo investitorji pri izgradnji teh kompleksov zelo pozorni na vplive na okolje in bodo upoøtevali vse okoljske standarde, predvsem in tudi takrat, ko bodo ti objekti v funkciji. Zelo pomembno pa bo, da se kompleksi po dokonœanju primerno uredijo z zelenicami in drevjem ter drugimi nasadi, ki blaæijo negativne vplive na okolje. Naloga obœine v tem smislu je, da bdi nad izvajanjem tovrstnih investicij in zahteva od investitorjev, da se priœakovanim vplivom na okolje œim bolj izognejo oziroma uredijo po dokonœanju objekt tako, da ne bo moteœ za najbliæje sosede. Seveda pa omenjeni objekti in prostorsko predvideni kompleksi niso edini, ki omogoœajo razvoj obrtnih in drugih dejav nosti v naøi obœini, saj je æe danes v slehernem naselju naøe obœine moæno najti razliœne obrtnike, podjetja in druge, ki se ukvarjajo z vsebinami, ki so podobne tem, ki jih predvidevamo v novih t. i. obrtno proizvodnih in storitvenih conah. Øe posebej pa je potrebno pri tem izpostaviti razvoj kmetijstva, ki sam po sebi sicer ne spada v to skupino, je pa primarna proizvodna dejavnost in je prisotno na celotnem terenu naøe obœine. Realno je priœakovati, da se bo prestrukturiranje na podroœju kmetijstva dogajalo øe bolj intenzivno, kar pomeni, da bo vse veœ velikih kmetij, ki so podobne proizvodnim in obrtnim dejavnostim in so na nek naœin cone za sebe. Smiselno bi bilo, da se tudi pri oblikovanju teh kmetij zgledujemo po tujini, kjer se vse veœ tovrstnih obratov gradi znotraj kompleksov, kar omogoœa manjøe stroøke proizvodnje in tudi manjøe vplive na okolje. Gotovo bo k temu v doloœeni meri pripomogla tudi komasacija kmetijskih zemljiøœ, ki poteka v veœ naseljih naøe obœine in je izjemnega pomena predvsem za veœje in razvojno usmerjene kmetije. Feri Cipot, æupan 16. avgust 2007 Motvarjevci GRADNJA BIOPLINARNE ZANETILA GOREŒ ODPOR KRAJANOV Kako malo je interesu kapitala – tudi ali pa predvsem v Sloveniji – mar, kaj si o velikopoteznih naœrtih mislijo krajani, ki jih investicija neposredno zadeva, dokazuje primer gradnje bioplinarne v Motvarjevcih. Skupina Panvita oziroma njena druæba Panvita Ekoteh d.o.o. je namreœ v zaœetku julija sredi kraja priœela z gradnjo kmetijske bioplinarne. Druæba si je po zatrjevanju vodilnih pridobila vsa potrebna dovoljenja, a kar je najbolj æalostno: krajanov ni nihœe vpraøal, øe veœ, niti obvestil jih ni o tem. Øele po skoraj dveh tednih, ko se je gradnja æe dodobra razmahnila, je izvajalec del, SGP Pomgrad – Gradnje d.o.o., izobesil srameæljivo malo gradbeno tablo, iz katere so domaœini tudi izvedeli, kaj pravzaprav nastaja v njihovem kraju tik ob nogometnem igriøœu, œez cesto pa je krajevna cerkvica in v stari øoli tudi kulturna dvorana z orodiøœem za gasilce. Zagnali so vik in krik in v protest sklicali zbor krajanov. KONEC IDILIŒNE GORIŒKE VASICE Prizadeti domaœini, vidno zaskrbljeni za svojo prihodnost, zlasti pa za kakovost æivljenja, so izrazili glasno nestrinjanje s poœetjem investitorja, zahtevali so takojønjo zaustavitev gradnje. Geza Puhan, predsednik KS Motvarjevci, investitorjem, ki so posredno prek svoje poljedelske druæbe tudi lastniki velike grad-bene parcele oziroma poslovnih prostorov druæbe, kjer gradijo bioplinarno, oœita, da vodstvo krajevne skupnosti ni imelo vpogleda, øe manj vpliva na izdajo gradbenega in drugih dovoljenj, krajanov ni nihœe vpraøal za mnenje. Puhan ne obsoja investitorja, paœ pa lokalno skupnost, ki je menda h gradnji mimo informiranja obœanov izdala lokacijsko informacijo. Glasno nestrinjanje z nastajajoœim objektom, ki da ne sodi v srediøœe kraja, øe manj v Krajinski park Goriœko, kamor so uvrøœeni tudi Motvarjevci, je izrazilo veliko jeznih krajanov. Ne verjamejo zagotovilom, da iz varnostnega razloga objekt ni sporen, prav tako ne, da se iz bioplinarne, ki bo kot osnovno surovino uporabljala koruzno silaæo in gnoj iz bliænje piøœanœje farme, ne bodo øirile neprijetne vonjave. »Za æupana, ki je dal æegenj za nadaljnje postopke za pridobitev potrebne dokumentacije, smo oœitno drugorazredni obœani, saj na obrobju svoje obœine dovoli gradnjo tudi tako ekoloøko spornega objekta, kot je bioplinarna. Oœitno smo smetiøœe za obœino.« Poteze æupana je obsodil tudi obœinski svetnik Tibor Vöröø iz Srediøœa, predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti v obœini Moravske Toplice, in zahteval celo odstop æupana in postopek za izloœitev tega dela (obmejnega in narodnostno meøanega) obmoœja iz obstojeœe obœine ter ustanovitev samostojne. »ZA BIOPLINARNO NAS JE RAVNO DOVOLJ!« Olga Bogdan se je spraøevala, zakaj v Motvarjevcih nimajo ne kanalizacije ne ploœnikov, niti ni v bliænjih Prosenjakovcih vsak dan odprta zdravstvena ordinacija. »Zatrjevali so nam, da nas je za vse to premalo. Oœitno nas je ravno dovolj za bioplinarno!« Tudi zdravnica Lidija Pustai Øafariœ iz Murske Sobote, ki ima korenine in poœitniøko hiøico v tem kraju, je prav tako ostra nasprotnica tega objekta v doslej idiliœni goriœki vasici. Spraøevala se je, kje bodo lastniki vozili koruzno silaæo za njeno obratovanje, prav tako se ji zdi sporna prometna varnost v kraju med gradnjo samo. »Ne bom vohala smradu in gnojnice, paœ pa øpanski bezeg, kot doslej!« Obœinski svetnik in kmetijski strokovnjak Øtefan Bogdan je dokazoval, da Panvita na poljih v Motvarjevcih ne more pridelati zadostnih surovin za normalno obratovanje bioplinarne. Prepriœan je namreœ, da s 500 hektarjev, kolikor jih znotraj Panvite obdeluje Posestvo Motvarjevci, ne bo mogoœe vsako leto zagotoviti dovolj surovin (43.000 ton!) za obratovanje bioplinarne. »Zaradi koruznega hroøœa je potrebno upoøtevati vsaj dvoletni kolobar. Bioplinarna v to idiliœno vasico ne sodi, zato naj se imenuje posebna komisija, ki bo imela vpogled v gradbeno dovoljenje in øtudijo vpliva na okolje, seveda œe je bila le-ta sploh izdelana.« Vso potrebno strokovno pomoœ jim je ponudil tudi priseljeni dr. Alojz Kralj, ki æeli upokojenska leta z æeno preæiveti v tem kraju, rekoœ, da bi se o bioplinarni morali Motvarjevœani izreœi na posebnem referendumu. O objektu, ki da sploh ni tako nedolæen, kakor morda kaæe na prvi pogled in kakor razlaga investitor, so dvome izrazili tudi Øtefan Molnar, Viljem Hari, Atila Horvat, Silvija Geci in øe kdo. BIOPLINARNA V KRAJINSKEM PARKU Podporo krajanom so izrazili tudi nekateri gostje. Stanka Deønik, strokovna sodelavka Krajinskega parka (KP) Goriœko, se œudi, da je bila dokumentacija za tak industrijski objekt izdana mimo njihove vednosti in da je bila o vsem informirana øele pred nekaj dnevi. Upala je in v to øe vedno verjame, da bo Panvita na njivskih povrøinah znotraj KP Goriœko priœela z ekoloøkim in ne intenzivnim kmetovanjem. Ker Motvarjevci niso samo na obmoœju krajinskega parka, paœ pa tudi Nature 2000, æeli videti øtudijo vpliva na okolje, njen sodelavec Kristjan Malaœiœ pa je prav zaradi intenzivnega kmetovanja izrazil bojazen, da bodo s tega obmoœja izginila travniøka rastiøœa, ki so edinstvena v Sloveniji. Tudi ekolog Slavko Øvenda, nekoœ priljubljeni terenski æivino zdravnik, je æalostno ugotavljal, da se navadni ljudje teæko zoperstavijo interesu kapitala. Strokovno je ugotovil, da je izkoristek energije koruzne silaæe pri govedu 43-odstoten, pri bioplinarni pa vsega 7-odstoten. Œe je podroœje odvzema elektriœne energije iz bioplinarne, za katero bo lastnik dobival subvencionirano ceno, sicer za gospodinjstva ne bo cenovno sprejemljiva, reøeno, je dejal Øvenda, pa pri drugem produktu – toploti, to po njegovem mnenju zagotovo ni. Imenovana je bila komisija, ki bo pregledala gradbeno in preostalo dokumentacijo bioplinarne. Ob strokovnjakih s podroœ 16. avgust 2007 ja prava in gradbeniøtva, ki bosta imenovana naknadno, jo sestavljajo: Øtefan Bogdan, Lidija Pustai Øafariœ, dr. Alojz Kralj in Tibor Vöröø. »PANVITA NI PISALA ZAKONOV, NITI JIH NE SPREJEMA!« Matjaæ Duriœ, direktor druæbe Panvita Ekoteh d.o.o., ki je investitor z zornega kota domaœinov »ekoloøko spornega objekta«, se je najprej zaœudil, da o vsebini gradnje domaœini niso bili informirani. Kot je dejal, so æe ob odprtju svoje prve bioplinarne v Nem øœaku pred dobrim letom javno napovedali, da bodo naslednjo bioplinarno gradili v Motvarjevcih. Dodal je, da bo bioplinarna v Motvarjevcih z letno zmogljivostjo 835 kilovatov elektriœne in od 900 do 1.000 kilovatov toplotne energije kmetijskega tipa, medtem ko je bioplinarna v Nemøœaku industrijskega tipa. Letno bodo za njeno nemoteno obratovanje potrebovali okrog 43.000 ton koruzne silaæe ter gnoj iz njihove bliænje piøœanœje farme, ki je urejena v prostorih nekdanjih govejih hlevov. V bioplinarni, ki se mu ne zdi sporna ne iz ekoloøkega ne varnostnega vidika, bosta dobila delo dva na novo zaposlena, raœunajo na domaœina; proizvedena elektriœna ener gija pa naj bi poleg njihovih lastnih potreb, zlasti v bioplinarni in na piøœanœji farmi, zadostovala za okrog tisoœ gospodinjstev. Toplotno energijo pa da bodo v prvi fazi uporabljali za lastne potrebe, v bliænji prihodnosti pa koristili tudi za suøilnico zbirnega centra, ki naj bi ga zgradili v Motvarjevcih. Duriœ je zagotovil, da imajo kot investitorji za gradnjo vso potrebno dokumentacijo in soglasja, sicer se je ne bi lotili. Negiral je tudi bojazen o njenem moteœem vplivu na okolje, kakor tudi neprimerno lokacijo. Reaktorji oziroma bazeni, kjer bo pod vplivom bakterij nastajal plin, bodo zaprti, zato moteœega vpliva na okolje ne bo. Moæne bodo edino vonjave iz depojev koruzne si- V zvezi z izdanim soglasjem obœine za novogradnjo v Motvarjevcih æupan Franc Cipot pravi: »Bioplinarna v Motvarjevcih je projekt, ki je enak, kot so projekti v tujini. Takønih projektov je tam veliko in so lokacijsko razliœno razporejeni: tudi v sredini naselij in tista bioplinarna, ki sem jo videl sam, celo tik ob øoli in vrtcu. S tega vidika ne more biti posebnih razlogov za spornost lokacije v Motvarjevcih. Se pa v nekem delu strinjam s krajani Motvarjevec, da je morda bodoœi objekt preveœ nasilen poseg v prostor, posebej, ker so v bliæini kapela, kulturni dom in nogometno igriøœe. Œe se bo objekt pravilno umestil v prostor – okrog zasadil z drevesi in se bo sicer uredila okolica, morda niti ne bo toliko moteœ, kot v tem trenutku izgleda. Je pa bila gotovo s strani investitorja narejena pomanjkljivost, da ljudi niso pravoœasno obvestili o vsebini gradnje. Obœina je izdala lokacijsko informacijo, ker drugih pristojnosti v tem smislu niti ni imela.« Na naøe vpraøanje, zakaj se lokalna skupnost pred izdajo lokacijske informacije ni posvetovala s krajani, je æupan zagotovil, »... da obœina takrat, ko je izdajala lokacijsko informacijo, ni imela vpogleda v to, kako bo izgledala bioplinarna. Obœina izdaja informacijo zgolj na podlagi vloge, ki nima predloæenega tlorisa objekta, paœ pa gre zgolj za opis objekta. Ker je ølo za gradbeno parcelo, je obœina lokacijsko informacijo morala izdati in jo v tem smislu izdaja vsakomur. Obœina bo zahtevala, da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, v skladu z zakonom pa bo za ta objekt zahtevala izvajanje monitoringa.« laæe, ta vonj pa za kmetijska obmoœja ni niœ neobiœajnega. Bioplinarna tudi ne povzroœa nobenega hrupa. Takønih bioplinarn – tudi z lokacijami pri øolah in vrtcih – je v Avstriji veœ kot sto, v Nemœiji pa na tisoœe. Povabil je krajane Motvarjevec, naj si ogledajo delovanje podobnih kmetijskih bioplinarn – nekaj jih je æe tudi v Sloveniji – in se prepriœajo o morebitnem moteœem vplivu na okolje. Svoje razmiøljanje je zakljuœil z besedami, da bi bilo morda res prav, da bi med pridobivanjem dovoljenj za gradnjo opravili tudi informativni razgovor s krajani, vendar jim zakonodaja tega ne nalaga. »Panvita ni pisala zakonov, niti jih ne sprejema,« je dejal, rekoœ, da so si po zakonodaji za gradnjo morali pridobiti edino soglasje obœine. In to so tudi storili. Gradnja se nadaljuje. Po visokih betonskih depojih za koruzno silaæo so sedaj na vrsti velikanski zemeljski izkopi za reaktorje. O za krajane ekoloøko spornem objektu smo se pogovarjali tudi s predsednikom uprave Skupine Panvita mag. Dejanom Æidanom, ki je ponovil, da ima Panvita za gradnjo bioplinarne vsa potrebna dovoljenja, zato gradnje ne nameravajo zaustaviti. »Tudi v tujini so podobni objekti locirani sredi urbanega okolja, v Motvarjevcih pa gre za obrobje vasi. Vpraøanje bioplinarne razumem na tri naœine: z njo v kraju prihaja do napredka in razvoja, tudi s tem objektom skuøamo samo izraziti voljo do kmetijske dejavnosti, to pa je tudi naø prispevek k celotni bilanci bionergije v Sloveniji.« Pravica do kmetijske dejavnosti je po njegovem prepriœanju osnovna pravica na podeæelju. V nekaterih dræavah imajo to opredelitev uzakonjeno in s tem zavarovano pravico do kmetijske dejavnosti, kjer ni, je ta pravica samoumevna. »Uzakonjanje pravice pravzaprav pomeni zavarovanje kmetijske dejavnosti.« 16. avgust 2007 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar KEDVES PÉTÖR SÓGOR! CSEKEFA – ŒIKEŒKA VAS TUZOLTÓGÉPKOCSIVAL GAZDAGODOTT AZ EGYESÜLET A csekefai önkéntes tΔzoltóegylet 2004-ben ünnepelte fennállásának 100-ik évfordulóját és három röpke év múltán újabb alkalom adódott az örömre, hiszen augusztus 5-én ünnepélyes keretek között átadták az új tΔzoltóautót. A Moravske Toplice köz ség egyik legkisebb településen jogossan vallják, hogy a tΔzoltóság és a falu egy, aminek tanúbizonységa a legújabb, 33.000 euró értékΔ beruházás, amit mindenki támogatott. Az átadás alkalmából rendezett ünnepélyen jelen voltak E√ry Ern√, a Szlovén TΔzoltószövetség elnöke, a Moravske Toplice község, a polgárvédelem, a sponzok képvisel√i, valamint a falu apraja és nagyja. Az egybegyΔlteket Anton Puhán, az egyesΔlet elnöke köszö ntötte és beszédében hangoztatta, hogy a község, a magyar nem zetiségi közösség, a sponzorok támogatása nélkΔl nem cserélhették volna le a régi tΔzoltókocsit. Kerœmar Vlado, Anton Puhan és Økrilec Géza, akik id√t és fáradságot nem sajnálva mindent megtettek, hogy a csekefai tΔzoltóegylet megvásárolhassa a korszerΔ tΔzoltógépkocsit Az egyesΔlet krónikájából kitΔnik, hogy 1950-ben a régi kézifecskend√ helyett megvásárolták az els√ motorfecskend√t, majd majd 1981-ben a teljes felszerelésΔ, nagyobb kapacitásu Ziglerfecskend√t. A tΔzoltók és a felszerelés gyors szállítására 1988ban egy használt gépkocsit vettek, amely mára elévΔlt, helyette mintegy 33.000 evro értékben szerezték be a augusztus els√ vasárnapján átadott korszerΔ tΔzoltóautót és a mai igényeknek megfelel√ felszerelést. Az egyesΔlet krónikájához tartozik, hogy a falu- és tΔzoltóotthont a múlt század hatvanas éveiben építették, harminc év után felújították, 2003-ban felszentelték az egyesΔlet zász laját, majd egy év múltán évszázados jubileumot ünnepeltek ... Az ünnepélyen E√ry Ern√, a szlovén tΔzoltóság elnöke méltatta a csekefai bajtársak eredményeit és törekvéseit. Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község Magyar Nemzetiségi Tanácsának elnöke, aki a polgármestert is képviselte, ünnepi beszédében rámutatott a tΔzoltóság faluformáló és összetartó szerepére, ami olyan kis közösségekben, mint a goricskói magyarság és ezen bel√l Csekefa, létfontosságu. Ez bebizonyosodott amikor a szΔkséges eszközöket gyΔjtötték a tΔzoltó-körzethez tartozó magyar és szlovén falvakban, valamint a környékbeli egyletek és a baráti kapcsolatot tartó kapcai tΔzoltók részvételével a díszfelvonuláson. Az átadási rendezvényt Tomaæ Rauch zenemΔvész és a helyi szavalók tették még Δnnepélyesebbé, az egyesΔlet elnöksége pedig elismerésben részesítette mindazokat, akiknek érdeme van abban, hogy Csekefának immár új és korszerΔ tΔzoltógépkocsija van. Bár a harakszok rád, de mas, hogy hallom, olvassom a zújságba, meg látom a televizijuba, hogy mi törtínyik tinálotok, elhatárosztam, hogy mellejítök állok. Nem tudom, hogy ebbü lesz-e valami haszony, me én csag egyszürΔ sógor vajok, akinek nincs nagy beleszólása a világ meg a magyarság politikájába. De úgy gondulom, hogy mas mégse köllöne engennΔnk, hogy Szenlász lún valami pinárnát, vagy mi a biju fészkes fenyit építönek. Ollan szép kis falu vót, ahun mi lendvajijak épΔletfát szoktunk vennyi, meg ha eakartam a Pista komámme szöknyi a feleségΔnkektΔ, akko aszt montok nekik, hogy mönΔk oda gombásznyi. Egy kilút szöttΔnk, azután meg befészket√k magankat a kocsmába, ahun akadott a fröcs melli sok goricskuji pajtás, akik még sunkára is meghíjtak. Ha mast föépΔl a krematórijum, akko a zasszony többet nem enged el gombásznyi, csak tihozátok möhetek. Ott meg, te is tudod, hogy neköm nincs nagy böcsΔletem, me egyrészt a zasszony ott még a jussát tartya, más részt meg teveled mindig összepörΔlök a nemzetíségi politikán. Mondom sógor, fére kö tennyi a viszált és ha tΔntettök, akko minket is híjatok meg, me hát mégis csag magyar falurú van szó. Mi a Nacáva bisztos emönΔnk, de aszt hiszöm leszΔnk többen is. Csag ne engegyetök, me a végén kΔtelepítönek bennetöket, mind negyvennyócba a naftások a petösházijakat. Így van ez sógor, amiko a pénz beszíl, a kutya meg ugat. De ne gondúd, hogy ha emönΔnk tΔntetnyi, akko szent lesz a béke. Nem, me harakszok rád, me epártutattok, nem akartok szótfogannyi a lendvaji vezetΔknek, hanem a magatok kemíny feje után möntök. Mút éjje nem birtam elalunyi, sokájig töp rengtem, amiko rágyöttem, hogy nektök millen jó vóna, ha Lendvára hagatnátok, semmi gondotok se vóna, csag gombász hatnátok, meg fát vághatnátok. Ja, mas jutott eszömbe, hogy ha a tΔntetísnek nem lesz haszna, meg föépítik aszt a bijupinárnárt, ahun ollan melegöt csinyának a tikszarbu, hogy a zegisz Góricskút melegíthetik vele, akko a fölösleges tΔzifádat add oda nekΔnk, me a zidin, úgy néz kΔ, még drágább lesz a villany, me mas má nem hidroncentrálisbú kaptyok, hanem tit√letök Goricskóbú. Pétör, fejíre állott ez a világ, én meg mindig azt hitttem, hogy csag a némöt Hanzi zunokaöcsim tud szarbú aranyt csinyányi, de úgy láccik, Szenlászlún is csoda lesz, me ott meg villanyt csinyának belΔle. Csag nagyon vigyázatok, hogy meg ne rázzon bennetöket. Irgyá, mit léptök, csag vigyázatok, nehogy úgy járgyatok mint a mΔvíszházotokke, amibΔ nagyobb hasznotok lett vóna, ha odaaggyátok valami hazaji fazíkasnak, nem városi élet mΔvészöknek. Mondom vigyázatok, me ti mindig ráfΔzettök a murajszombatiakke, csag mi lendvajijak akarunk nektök jót. Gondulátok meg. A zén családom üdvözli a te családodat. Lendvaji Sógor KIRÁNDULÁS PRÁGÁBA A Moravske Toplice község magyar nemzetiségi közössége az idén is megszervezi a hagyományos nemzetiségi kirándulást, ezúttal Csehország f√városába, Prágába. Az els√ alkalommal az alföldi Bugac pusztára, Villányba és Kecskemétre vezetett az útjuk, tavaly Észak-Magyarországon és Délvidéken, Szlovákiába töltöttek két napot. Az idén a nagy éedekl√dés miatt augúusztus 18ra és 19-re már két busszal indulnak el Európai leglátogatotabb f√városába. Svejk, a jó katona szül√földjén nem csak a száz fajta sört és knedlicskét kóstolhatják meg a gorickóiak, hanem mΔvészi élményben is részΔk lesz a Wencel tér, a Károly híd, a Szent Vid székesegyház, a 13-ik századi városháza megtekintésénél. Jelentkezni Vörös Tibornál, a magyar közösség elnökénél és a falvak nemzetíségi vezet√inél lehet. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 16. avgust 2007 TURISTAÚTON SZENTLÁSZLÓTÓL SZERDAHELYEIG Talán egyik el√z√ életemben valahol Kelet Góricskón éltem és feltehet√en a reformáció korában, mert másképp mivel lenne magyarázható az itteni táj iránti vonzalmam, a számomra is meglep√ múltbalátásom. Mondom is sokszor, hogy az itteni embernek ritkán akad párja, és ha mégis néha bíráló szót ejtek e vidékr√l, senki sem hiszi, hogy ezt komolyan teszem, mert rólam azt meggyΔz√dés él, hogy »nagyobb goriœkói« vagyok az is itteni lakosoknál és számomra szent ez a föld, erd√, leveg√, a buja növényzet, az állatvilág és f√leg az ember, akik az √sid√kt√l fogva a máig humán és természetbaráti szimbiózisban élt a természettel. Erdeivel észszerΔen gazdálkodott, földjeit kimél√en mΔveli és ezért talán sosem gazdagodott meg. A nagyt√ke egészen a 19ik századig elkerΔlte, földesúraik hagyták √ket élni kis falvaikban és természetközeli életformát alakítottak ki, amely a mai rohanó világban nagy érték lehetne a nyugalomra, feltölt√désre vágyóknak. Ezért nem nagy, ékes szállókra van szΔkség, hanem apró családias hangúlató vendégházara, egyszerΔ kinálatra. Az augúsztusi tikkadó hétvégén turista√rjáratot tartottam a Moravske Toplice község falvaiban Szentlászlól Kanœevciig. Kebe lénél a nyílt úton Szentlászló, a szlovéniai kálomista Róma felé fordítom kocsin kormányát, de vesztemre, hiszen forrong a falu a biogáztermel√ építése miatt, ami rút, rozsdás szög a göcseji falutípus testébe. Pedig a magyarlakta Goriœkón már közel húsz éve itt tették meg az els√ lépéseket az idegenforgalom irányába. A Puhán féle vendégház, amely az év szinte minden szakában fogadja a hazai és a már évente visszajáró külföldi vendégeket, f√leg vadászokat, egyetlen létesítmény, ahol egyszere tizenöt embert szállásolhatnak el teljes ellátás mellett. A másik legközelebbi panzió Ger√házán van, de még nem fedezték fel a turisták, pedig a korhΔen felújított Kocsis porta a falu szélén végtelen csendjével, mesés környezetével néhány napra ideális állomása lehetnek a természetbarátoknak az év akármelyik szakában. És itt pontot is tehetΔnk a vendégfogadók sorára. Marad a pártosfalvi, bár más bérl√vel, de a köztudatban már csak Jósár-kocsmaként ismert vendégl√, amely az útkeresztez√dénél némi küls√-bels√ ráfordítással szellemes, romantikus csárdáva alakulhatna át, ahova a kerékpározókat, gyalogturázókat lehetne csalogatni, hogy egy kiadós házias ebéd el√tt vagy után legyen erejΔk megtekinteni a falusi Matzenauer kastély romjait. Igaz, erre felé idegenvezet√ még a hét végén sincs, s legközelebbi a seloi körtemplomnál található, mert ez az egyedΔli mΔemlék, amelyet a Moravske Toplicei község idegenforgalmilag ezen a vidéken felkarolt. Az ivanjøevci Kozic Kálmán méhészetében és Celec Joæica mézeskalácsos Berkovcin arról panaszkodnak, hogy a község nem gondoskodik a megfelel√ útmutatókról, táblákról, pedig erre vezet a Mézes út. Kár, mert a községi idegenforgalom kezdete és vége nem a moravci gyógyfΔrd√... Csekefán, Szerdahelyen, Kanœevcin még egy pintes sincs, csak hétvégén a lonœarevci Moœvaraban, a tónál rendelhetnek friss halat a látogatók. Van is, nincs is, mondhatná most az olvasó úgyanazt, amit én is gondoltam falujárásaim során. Útközben néhány turázóval, kerékpárossal találkoztam, akik le sem térnek a f√útról, s legtöbben a pártosfalvi határátátkel√ felé veszík útjukat, hiszen a szomszédos Magyarszombatfán látogatott panzió, állandó fazekas bemutató, vadászkiállitás, Veleméren templom, falumuzeúm van ... Pedig mindez nálunk is lehetne, talán még több is. Kár, hogy nem tudjuk prezentálni, mert az itteni falvak jöv√je a nyított Európában nem a szΔk köröknek t√két hajtó, környezetromboló beruházásokban van. És apropó: az utóbbi id√ben magyar oldalról jelzik, hogy a kerékpározók csoportjai szívesen átbringáznának hozzánk egy-két napos kirándulásra TO R A FALU SZIVÉBEN A szentlászlóiak és velΔk egyΔtt a szélesebb térség lakói is saját b√rΔkon tapasztalhatják a vadkapitalizmus, a t√keéhes gazdálkodás és nem utolsó sorban a törvényhozás azon következményeit, amelyek a kisember, a lakosság érdekei mell√zík. A biogáztermel√ Δzemet szorosan a falu szívébe, a templom, a kultúrház és a tervezett új vallási központ mellett építik. A tiszta, humán környezet szószólóinak, a közvéleménynek a Panvita embere szemébe mondja, hogy nem √k hozták és fogadták el a törvényeket, de azt elfelejtette hozzátenni, hogy a jó tanácsadókkal még a legjobb paragrafusok között is meglehet találni az egérútat. Csak emberét√l (és a t√két√l) fΔgg, hogy mire esik a választás. Nem is olyan régen – minden bizonnyal, akkor már tervbe vették az Δzem építését – még lelkes egyetemistákkal tervrajzokat csináltattak a református, kétszeri másság jeleit magán visel√ falu szívének kiépítésére, ahol els√ helyen a vallási központ, mellette a lovarda, a turistaház, s sajnos, nyíltan kimondhatjuk, más egyéb mézesmadzag szerepelt. Ma pedig már állnak az Δzem falai, kiásták a hatalmas medencéket, de ha a nagyvállalat nem volna biztos a dolgában, teljes g√zzel nem építene tovább. A Panvita igazgatósága lépten-nyomom hangoztatja, hogy nincs szándékukban leállni a munkálatokkal, ami érthet√ is, hiszen így támogatási eszközök elvesznének. A t√ke logikája szerint pedig minden eurot minnél el√bb és minnél nagyobb mértékben kamatoztani szΔkséges, és nem elhasznáni némi földterΔletek átkategorizálására, f√leg nem ott, ahol a falu közepén már el√bbr√l beépített telek létezik. Igaza volt a tiltakozó közgyΔlésen azon dΔhös felszólalónak, akik a holding vezet√ségének szemére vetette, hogy csunyán, s√t megalázóan visszaéltek az itteni emberek jóhiszemΔségével, bizalmával, amikor még annyi fáradságot sem vettek, hogy ismeretették volna az építési terveket és szándékot. Kérdezem, tették ezt abban a meggy√z√désben, hogy minden kakas saját szemétdombján úr? Meglep√ a polgármesteri hivatal álláspontja, már csak azért is, mert a magyar falvak eddig bizalmukat vetették a község els√ emberébe, s √ érdemesnek sem tartotta, hogy részt vegyen a tiltakozó közgyΔlésen. Akár a Pilatus, a törvény nevében kiadott építési engedélyel – amelyr√l kijelentése szerint az sem érdekelte, hogy mire vonatkozik – mossa a kezeit. A létfontosságu dolgokban mindig legegyszer√bb a törvényekre, el√írásokra, engdélyekre hivatkozni és a t√ke iránti kapzsiságot azzal magyarázni, hogy a biogáztermelés a faluba fejlesztést, a mez√gazdaság fellendítését hozza. Mindig akad szakmeber, aki meggy√z√désb√l vagy érdekb√l nevét adja a kifogásolható projektumokhoz is, valahol a f√városba pedig egy-két instánción olyan bürokrata, aki még álmában sem hallott az √ szemszögéb√l istenhátamögötti Szentlászlóról és rávágja a pecsétjét az olyan engedélyre, ami nagy fejlesztést, energiaváltság megoldását igéri. És figyelmen kivΔl hagyva, hogy ebben a határmenti kis faluban emberek élnek, aki ha nem is székesegyházakat és Cankar-otthon fényes termeit látogatják, de van szellemi életΔk, humán viszonyuk a környzetΔk iránt és szeretik falujukat, a szül√földjΔket. Ha Panvita szakemberi nem csak pénzt látnának, akkor ravaszul nem hallgatnák el az intenziv növénytermeléssel bekövetkez√ talajszennyezést, a növényi kár- és kórtev√k terjedését és még száz megannyi veszélyt, beleértve a katasztrófális robbanás lehet√ségét is. Mindez mellett az esztétikai kérdések eltörpΔlnek, bár nem mell√zhet√ek. Terményszárító silókat igérnek, de kérdés, hogy ezeknek mekkora ára lesz. Álszentként az osztrák és német biogáztermel√kre hivatkozni szánalmas érv és kár, hogy a holding vezet√sége nem veti fel milyen bérért dolgoznak ott az agrámunkások és nem utolsó sorban hány új munkahely lesz aktuális. Az sem mell√zhet√, hogy nem az iæakovci biógáztermel√be viszik szemlét tartani a szentlászlóikat Az állam számára a legjobb mézesmadzag miszerint az ilyen biogáztermel√k hozzájárulnak a villamosenergia-válság megoldásához. Az lehet, de tény, hogy minden éremnek két oldala van, s az egyik haszna a másik kárával jár. A szentlászlói biogáztermel√ lehet, hogy megfelel minden törvénynek, követelménynek, el√írásnak és az itteni lakosság számára nem is lenne a tiltakozás tárgya, ha nem a falu szívébe épΔlne. Ami a földterΔletet illeti, abból itt nincs hiány és ha már a Panvita megvásárolta a több száz hektárnyi Mraz birtokot, akkor valahol a falu szélesebb határban is felépíthetné az olyan áldásosnak és megváltónak híresztelt létesítményét. De nem ez tette és marad a felel√ség, amely a holdingon kivΔl a polgármesteri hivatalt is terheli. 16. avgust 2007 Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella Turistiœne prireditve POLETJE V MORAVSKIH TOPLICAH xPo zelo uspeønem lanskem skupnem nastopu sta Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice in druæba Naravni park Terme 3000 tudi letos zdruæila moœi in ob koncih tedna æe vse od 5. julija pripravljata prireditve pod skupnim naslovom Poletje v Moravskih Toplicah s ciljem, popestriti poletno dogajanje v Morav skih Toplicah. Ciklus prireditev na vpadni cesti pred Termami 3000 se vselej priœne v œetrtek in traja do sobote. Uvod v veœerno dogajanje je trænica roœne obrti oziroma turistiœna trænica. Na liœno izdelanih stojnicah domaœi obrtniki in drugi ponujajo izdelke domaœe obrti s prikazom izdelovanja, domaœe dobrote in druge izdelke. Veœerne prireditve so razdeljene v tri sklope: v œetrtek pod naslovom »Kak je nekda fajn bilou« nastopajo folklorne skupine, ljudski pevci, tamburaøi in potekajo druæabne igre, v petek (»Ka vijdimo, pa œüjemo«) in soboto (»Sobotni veœer«) pa nastopajo mladi glasbeniki in plesalci. V petek in soboto je na sporedu tudi plesna glasba v æivo. Tudi letos je odziv na zares pestro veœerno dogajanje med obiskovalci – bodisi zdraviliøkimi ali drugimi gosti in domaœini – zelo dober, zato o tovrstni popestritvi dogajanja ob koncu tedna v Moravskih Toplicah razmiøljajo tudi za prihodnje poletje. Ker so med prodajalci na trænici roœne obrti in v zabavnem delu udeleæeni ponudniki in nastopajoœi iz celotnega Pomurja in tudi sosednje Madæarske, projekt Poletje v Moravskih Toplicah delno financira Evropska unija. Povezovanje obœin SKUPNE INØPEKCIJSKE IN REDARSKE SLUÆBE Po veœ kot devetmeseœnem usklajevanju so æupani desetih prekmurskih obœin (Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoø, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogaøovci, Øalovci in Tiøina) podpisali dogovor o pravicah in obveznostih obœin ustanoviteljic med obœinske inøpekcije in redarstva. Skupne redarske in inøpekcijske sluæbe s sedeæem v Teøanovcih so na obmoœju omenjenih obœin zaœele delovati s 1. avgustom letos. Naloge vodje tega organa bo zaœasno opravljal tajnik Obœine Moravske Toplice. V medobœinski inøpekciji so predvidena najveœ tri delovna mesta, enako tudi na podroœju redarstva. Æupan Franc Cipot je v imenu podpisnikov povedal, se bodo medobœinski inøpektorji in redarji ukvarjali z nalogami s podroœij oskrbe s pitno vodo, odvajanja in œiøœenja komunalnih in padavinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in œiøœenja javnih povrøin, urejanja javnih poti, povrøin za peøce in zelenih povrøinah ter drugih podroœjih (javna parkiriøœa, promet v naseljih in parkiranja, komunalne in turistiœne takse, zimska sluæba, javni red in mir ter naravna in kulturna dediøœina). Polovico predvidenih stroøkov bo refundiral proraœun Republike Slovenije. Sektorske vaje JE TUDI TO GASILSTVO? V odliœni organizaciji in izvedbi PGD Suhi Vrh je potekalo letoønje gasilsko tekmovanje sektorja Martjanci. Na njem je nastopilo 18 enot iz vseh druøtev sektorja, razen iz Norøinec, saj œlanska enota ni bila popolna. V konkurenci petih enot pionirjev so bili najboljøi mladi iz Martjanec pred vrstniki iz Moravskih Toplic. Tri enote – Teøanovci, Sebeborci in Suhi Vrh – so zaradi prekoraœitve ali nedoseganja starostne meje nastopile zunaj konkurence. Æe nekaj œasa je edina æenska œlanska enota v sektorju Martjanci enota iz Suhega Vrha, pri œlanih B pa iz Moravskih Toplic. V konkurenci œlanov A je v øtafetnem teku œez ovire in izvedbi hitre suhe vaje tridelnega napada gasilske veøœine merilo 11 enot. Po priœakovanju so slavili Sebeborci pred Krnci in Zgornjimi Moravci (PGD Moravci). Bolj kot tekmovanje samo pa so si oœividci in vpleteni letoønje sektorske vaje zapomnili po verbalnem in zatem fiziœnem napadu na Draga Ivaniœa, ki je na sektorskih vajah opravljal funkcijo predsednika ocenjevalne komisije. Domnevno zaradi slabega sojenja v økodo PGD Krnci je Ivaniœa najprej napadel Øtefan Hul, zatem pa øe Peter Hul, oba iz PGD Krnci. Neljubi dogodek, ki nikakor ni v ponos gasilcem in gasilstvu, tembolj, ker se je zgodil uniformiranim gasilcem, so oœividci obsodili æe na mestu samem. Z dogodkom so bili na seji predsedstva OGZ seznanjeni, vendar so sklenili, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe po preuœitvi izjav udeleæencev in morebitnih priœ. Z dogodkom in sprejetimi sankcijami bo seznanjeno tudi predsedstvo in poveljstvo Gasilske zveze Slovenije. Obœinsko razstaviøœe PORTRETI ALEKSANDRA VUKANA Aleksander Vukan iz Moravskih Toplic sodi v krog najmlajøih slovenski akademskih likovnih umetnikov, saj je nedavno diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri Zmagu Jeraju. Za svojo prvo samostojno razstavo kot akademski likovni umetnik je izbral Moravske Toplice in se predstavil v prostorih obœinskega razstaviøœa. Odloœitev ni bila nakljuœna, saj je mladi umetnik øtudij zakljuœil tudi ob podpori Obœine Moravske Toplice. Deset razstavljenih del sodi v œas priprave njegove diplomske naloge, torej so bila æe ovrednotena v strokovnih krogih, saj si je Vukan na osnovi njih pridobil akademski naslov. Glavni poudarek mladi umetnik daje portretu. Umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota, je na otvoritveni predstavitvi umetnika opozoril, da je Vukan pri portretiranju naredil korak naprej, saj pri upodabljanju nam znanih ljudi v sproøœenih potezah prevladujejo barvne kompozicije, manj pa pri njih pride do izraza prepoznavnost portretiranca, torej forma oziroma oblika. Umetniku je vse dobro na njegovi poti zaæelel tudi æupan Franc Cipot. Dogajanje ob odprtju razstave je z igranjem na harmoniko popestril mladi Aleksander Cifer iz Suhega Vrha. Besedilo: Geza Grabar, karikatura: F.M. 16. avgust 2007 OGZ Moravske Toplice ØESTI TABOR GASILSKE MLADINE Po nekajletnem premoru je komisija za delo z mladimi pri Obœinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice in z njeno podpori ponovno pripravila tabor gasilske mladine. Mladi so se tokrat sreœali pri lovskem domu v Ivanovcih. Na tridnevnem taboru se je zbralo 29 mladih iz PGD Moravske Toplice, Martjanci, Teøanovci in Andrejci. Odgovorni ugotavljajo, da je bil odziv poloviœen, saj je øe nekaj sredin, kjer dobro delajo z gasilsko mladino, zato je økoda, da mladih niso angaæirali in s tem nagradili njihovo prizadevnost. Mlade gasilke in gasilci v starosti 7 do 14 let so se seznanili z nekaterimi gasilskimi veøœinami in znanji, se udeleæili pohoda, pripravili druæabne in gasilske igre, veliko je bilo priloænosti za druæenje in sklepanja novih znanstev. Prireditelji so bili zelo zadovoljni, saj je tabor odliœno uspel. Najveœ zaslug za to moramo pripisati vodji tabora Joæetu Solarju in predsednici komisije za mladino pri OGZ Moravske Toplice Valeriji Horvat, œlanu komisije Robertu Janku ter øe osmim mentorjem, ki so ves œas bivali z mladimi. Potek in izvedbo tabora sta pohvalila tudi predsednik in poveljnik OGZ Øtefan Kuhar in Joæe Œarni. Kuhar je dejal, da so ves œas æeleli oæiviti tabor gasilske mladine. Hvaleæni so lovski druæini, da jim je odstopila œudovit prostor pri lovskem domu. Takøna oblika druæenja je tudi lepa priloænost za pripravo mladih na izpit (mlajøega ali starejøega) pionirja-gasilca oziroma za pridobitev bronaste in srebrne znaœke. Joæe Œarni je dodal, da je to ena najprimernejøih in najbolj naravnih poti za okrepitev gasilskih vrst, zato bodo gasilske tabore mladih organizirali tudi v prihodnje. Mladi udeleæenci so se s tabora vrnili z zelo lepimi spomini, zato so v en glas zatrdili, da se bodo vraœali tudi prihodnja leta in se izpopolnjevali v gasilstvu. Danijela Vaø (PGD Moravske Toplice) »Œeprav na podobnih taborih øe nisem sodelovala, sem se pogumno podala tudi tem izzivom naproti. Vœasih je bilo tudi malce naporno, a sem s samim potekom in izvedbo tabora zelo zadovoljna. Za moænost sodelovanja na taboru sem izvedela od gospodarja v druøtvu Emila Harija, ki je mene in moje vrstnike tako navduøil, da smo se ga masovno udeleæili. Iz naøega druøtva nas je kar 11.« Tadej Nedeljko (PGD Andrejci) »V gasilske vrste sem vkljuœen øtiri leta, zato nekaj veøœin æe obvladam. Kljub temu mi je dal tabor veliko koristnih informacij, z bivanjem z vrstniki, tudi ponoœi, pa je to predvsem pozitivna izkuønja. Najbolj zanimiv se mi je zdel prikaz opreme gasilcev iz Moravskih Toplic in rokovanja z gasilsko tehniko. Za tehniko pa smo lahko poprijeli tudi sami. Tekmovali smo v igri z vedrovko in tu smo bili z vrstniki iz Teøanovec najboljøi.« Ines Cifer (PGD Martjanci) »Tudi jaz sem novinka na taboru. Najbolj zanimiva mi je bila noœitev v øotoru, saj v takøni mnoæici øe nisem prenoœevala. Zelo dobre mentorje smo imeli, zato je bilo bivanje prijetno in pouœno. Po 5-letnem staæu v gasilstvu je to moja prva tovrstna izkuønja in priporoœam jo vsem mladim. Za tabor me je navduøil naø predsednik Joæe Lipaj in ker je bila gasilka tudi moja mama, doma ni bilo teæav, da se ga ne bi smela udeleæiti.« PGD Bogojina NOVO VOZILO Gasilcem Bogojine se je zadnji dan v juniju uresniœila dolgoletna æelja – namenu so namreœ sveœano predali novo opremljeno gasilsko vozilo GV-1. Kot je na sveœanosti povedal podpredsednik Franc Filo, so v vasi v ta namen zdruæili vrste in s skupnimi moœmi kupili vozilo, ki bo vselej na razpolago pri morebitnih nesreœah pomagati ljudem v nesreœi, pa tudi za druge prevoze. Zagotovil je, da dajejo v druøtvu velik poudarek mladim gasilcem, ki bodo œez leta prevzeli naloge gasilstva kot humanega poslanstva, novo vozila pa je tudi za njih dobra popotnica. Podpredsednik Filo je priznal, da je bila pot do nove pridobitve dolga. »Bili smo skoraj brez denarja. Toda æelja po novem vozilu, ki ustreza danaønjemu œasu, je bila moœnejøa. Øli smo na vse naslove, kamor je bilo mogoœe. Povsod smo naleteli na razumevanje in podporo. Vloæenega je bilo mnogo truda, prostih ur. Seveda pa brez sodelovanja vseh œlanov druøtva, ki so nemalo œasa vloæili v zbiranje finanœnih sredstev, in pomoœi krajanov Bogojine, ki so podprli akcijo, ne bi ølo,« je med drugim povedal Filo. Ob razmiøljanju, da sodobni œas gasilstvu z vedno veœjimi odgovornostmi in zahtevami, a z zmeraj manj denarja, ni naklonjen in da gasilsko poslanstvo nima take veljave kot nekoœ, je postregel z informacijo, da je novo vozilo z nadgradnjo veljalo 33 tisoœ evrov oziroma 7,9 milijona tolarjev. Æupan Franc Cipot je ob œestitki dejal, da œe se bodo povsod tako trudili za novo opremo, bo v naøi sredi vse veœ druøtev z novim vozilom. Predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar pa je spomnil, da se naglo pribliæuje leto 2009, do katerega bodo morala biti vsa druøtva opremljena po sprejeti zakonodaji. Dvomi, da bo v celoti izpolnjen kriterij glede osebne zaøœitne opreme na nivoju zveze, ki jo vodi. Ko je æupan predal kljuœe novega vozila, ga je v æelji, da bi œim manj kilometrov naredilo zaradi intervencij in œim veœ za izobraæevanje in izpopolnjevanje, blagoslovil domaœi æupnik dr. Stanislav Zver. Ob tej priloænosti je predsednik pobratenega PGD Sv. Ana v Slovenskih goricah Drago Ruhitelj bogojinskim gasilcem izroœil spominsko sliko v znak dobrega sodelovanja, kulturni program na sveœanosti pa so izvedli kvartet ljudskih pevcev pri KUD Joæef Koøiœ in uœenci bogojinske devetletke. Najzasluænejøim pri nabavi novega vozila so podelili zahvale. Melani Ferencek (PGD Teøanovci) »Izvedba in potek tabora sta bila na zelo visokem nivoju, zato sem pozitivno preseneœena. Tabora sva se udeleæili z mlajøo sestrico, da je bilo obema laæje. Ker sem v øotoru æe prenoœevala na morju, to zame ni bila tako velika novost, kljub temu pa je razlika, œe prenoœujeø z druæino ali v krogu svojih vrstnikov. Najbolj mi je ostal v spominu prihod gasilcev z vso razpoloæljivo tehniko.« Denis Gubiœ (PGD Martjanci) »Na taboru sem spoznal veliko novih prijateljev in prijateljic iz drugih krajev. Na mene je naredil najveœji vtis pohod po okolici in seveda noœitev v naravi, v øotoru. V gasilske vrste sem vkljuœen æe pet let in bom zagotovo vztrajal tudi v prihodnje, saj se vselej dogaja veliko zanimivega in pouœnega, pridobljeno znanje iz gasilstva pa lahko v veliki meri uporabimo tudi v vsakdanjem æivljenju.« 16. avgust 2007 Pripravil: Geza Grabar Pogovor z Brankom Reckom, predsednikom OØZ Moravske Toplice DESETLETJE – MEJNIK ZA ØE VEŒJO AFIRMACIJO ØPORTA V OBŒINI Letos spomladi je minilo 10 let od ustanovitve Obœinske øportne zveze (OØZ) Moravske Toplice. Danes je v zvezo vkljuœenih æe 22 øportnih druøtev z veœ kot 500 registriranimi øportniki in øportnicami, kar pomeni, da gre ob gasilski za najmnoæiœnejøo panoæno zvezo v obœini. Desetletje delovanja je tehten razlog za daljøi pogovor s predsednikom Brankom Re ckom, ki je na œelu zveze æe vse od njene ustanovitve. Spekter øportnih panog v obœini je zelo razvejan. Prav tako tudi razliœni nivoji tekmovalnosti øportnih klubov. Lahko predstavite panoge, ki jih gojijo klubi, kakor tudi najpomembnejøe ligaøe! OØZ Moravske Toplice letos praznuje 10 let delovanja. Ko smo ustanovili øportno zvezo kot krovno organizacijo za øport v obœini, si nismo predstavljali, da bo øport na zveza dobila takøno veljavo v obœini, regiji in, nenazadnje, tudi v dræavi. Øportna zveza v obœini je glavni nosilec øportne sfere, se pravi, da skupaj z obœinsko upravo in æupanom oblikuje øportno politiko v obœini. Res je, v OØZ je vkljuœenih 22 øportnih druøtev iz obœine in po øtevilu œlanstva smo za gasilsko zvezo najøtevilœnejøa organizacija. Pri nas je po tradiciji najbolj mnoæiœna panoga nogomet, imamo 4 moøke klube velikega nogometa, ki sodelujejo v ligah panoæne zveze, najbolj znana in uspeøna ekipa je Œarda iz Martjanec (drugi klubi so: Bogojina, Rotunda Selo in Motvarjevci). Prva tako imamo zelo dobro in uspeøno ekipo æenskega nogometa iz Filovec, ki sodeluje v prvi dræavni ligi. Ta je v preteklem letu osvojila naslov dræavnih pokalnih prvakinj. Klubi malega nogometa so organizirani v obœinski ligi malega nogometa (12 klubov iz obœine). Zelo uspeøno je organizirana tudi ekipa hokeja na travi iz Moravskih Toplic, ki ima æensko in moøko ekipo ter øtevilne mlajøe selekcije. Æenska œlanska ekipa je v preteklem letu osvojila tudi naslov dræavnih prvakinj. Uspeøno delujeta tudi obe strelski ekipi, iz Sebeborec in Andrejec, ki nastopata v regionalnih ligah. V Mlajtincih deluje modelarsko druøtvo Ftiœ, ustanavlja oziroma pred ustanovitvijo je ‘Floorball klub’ v Bogojini. Œlan øportne zveze je tudi øportno-kinoloøko druøtvo iz Sebeborec. Najpomembnejøi ligaøi oziroma prepoznavni klubi obœine in øportne zveze so NK Œarda, ÆNK iz Filovec in HK M. Toplice. Ne smemo pa pozabiti tudi na komisije, ki so ustanovljene in delujejo pri øportni zvezi (komisija za tek, komisija za kolesarstvo, komisija za mali nogomet, komisija za izbor øportnika in druge), kakor tudi na vse klube in njihove œlane, ki na kakrøen koli naœin sodelujejo v øportu, ter posameznike, ki nastopajo za klube iz drugih obœin in so pomembni za øport in øportno miselnost v obœini. Torej so v zvezo vkljuœeni vsi øportni klubi oziroma druøtva v obœini, katerih znaœilnost je gojenje kolektivnih øportov. Kako je v obœini s øportniki v individualnih øportih? V obœini je tudi kar precej posameznikov, ki pa ne sodelujejo v kolektivnih øportih, temveœ nastopajo v individualnih øportnih panogah. Te posameznike stimuliramo na veœ razliœnih naœinov (sponzoriranje za udeleæbo na mednarodnih tekmovanjih, pri nakupu øportne opreme, sofinanciranju zdravstvenega zavarovanja ...) tako, da v øportni zvezi skuøamo œimbolj enakovredno obravnavati individualne øportnike in druøtva oziroma klube. Nekje sem zasledil podatek, da je skoraj tretjina vseh prebivalcev obœine Moravske Toplice udeleæenih v øportni rekreaciji, kar je hvalevreden podatek. Ob izjemno pestri ponudbi skoraj desetih razliœnih pohodov med letom, dveh rekreativnih kolesarskih maratonov, dveh tekaøkih prireditev, nordijski hoji ... imajo obœani moænost, da se udeleæijo razliœnih organiziranih rekreativnih prireditev. Morda znotraj zveze pogreøate øe kaj, katerim podroœjem øportne rekreacije boste dali poudarek v bliænji prihodnosti? Ja, tudi v naøi obœini, kot tudi drugod v regiji, se je v zadnjem œasu zelo razmahnila øportno rekreativna dejavnost. Skoraj vsa øportna in tudi øtevilna druga druøtva organizirajo razne mnoæiœne øportne prireditve, katerih se udeleæuje œedalje veœ domaœih in pa tudi drugih rekreativcev. Mi-slim pa, da k temu prispeva vse veœja ozaveøœenost ljudi, da v tem hitrem æivljenjskem tempu storijo kaj za sebe oziroma z gibanjem skrbijo za svoje zdravo poœutje. Kaj storiti? Mislim, da bomo morali najprej skoordinirati vse te prireditve v obœini, jih dati na skupni imenovalec in jih kot take ponuditi øirøemu okolju. V prihodnje bomo morali veœ oziroma dosti œasa ponuditi øportu æensk oziroma njihovim øportno rekreativnim programom, prav tako moramo v akcije vkljuœevati invalide, posebno pozornost pa moramo nameniti mnoæici upokojencev in skupaj z druøtvom upokojencev iz obœine ponuditi øportne programe tej starostni skupini in, nenazadnje, aktivno vkljuœevati v akcije tudi naøo mlajøo generacijo, øoloobvezne otroke in mladino. Pomemben segment poslanstva øportne zveze se torej nanaøa tudi na øport mladih ... Kot sem æe prej navedel, je zelo pomemben segment v øportu øportna vzgoja otrok in mladine. Øportna zveza tudi na tem podroœju øporta skupaj z osnovnimi øolami iz obœine skrbi, da se vsi programi, ki zajemajo øportno vzgojo otrok in mladine, uresniœujejo, kot so zapisani v letnem programu øporta v obœini in v nacional nem letnem programu. Tako pomagamo pri izvedbi programov, kot so: Zlati son œek, Krpan, Nauœimo se plavati, panoæne øportne øole, øolska øportna tekmovanja in druge oblike øportnega delovanja. Pri tako razvejani øportni dejavnosti proraœunska sredstva zvezi brækone ne zadostujejo. Kako se zveza financira, koliko znaøa njen letni proraœun in kako se sredstva delijo med klube? Za øport je v letoønjem proraœunu namenjenih 40.323 € za dejavnost in 20.998 € za investicijsko vzdræevanje in amortizacijo øportnih objektov. Veœina sredstev, blizu tri œetrtine, gre za programe øportnih druøtev oziroma dejavnost, ostalo za programe øportne zveze (øport otok in mladine, rekreacija, razvojne naloge, øportno rekreativne prireditve, izbor øportnika, obœinska øportna tekmovanja, øport invalidov, izobraæevanje strokovnih kadrov ...). Vsa sredstva iz postavke investicijsko vzdræevanje in amortizacija øportnih objektov pa se na podlagi razpisa razdelijo med øportna druøtva. Øportna zveza za svoje delovanje in izvedbo vsega programa potrebuje med 20.000 € in 25.000 €, zato preostali znesek, kar ne dobi iz obœinskega proraœuna (10.000-15.000 €), poskuøa dobiti na druge naœine: dræavni razpisi, spon 16. avgust 2007 zorji, donatorji, nekaj pa tudi iz organizacije velikih øportno-rekreativnih prireditev. Posebno poglavje je vzdræevanje æe obstojeœih øportnih objektov, za katere je del sredstev mogoœe pridobiti tudi prek razpisov Fundacije za øport. V kolikøni meri klubi to moænost izrabljajo? Fundacija za financiranje øportnih organizacij Slovenije vsako leto razdeli kar zajetno vsoto denarja za razne øportne segmente, med njimi tudi za izgradnjo in adaptacijo øportnih objektov. Moram povedati, da se na razpis ne prijavlja veliko druøtev iz obœine. Morda zaradi preobseæne razpisne dokumentacije oziroma dokumentov, ki jih mora izpolniti prosilec. To opaæamo tudi pri razpisu na nivoju obœine, zato bomo poskuøali poenostaviti razpisne pogoje. Letos je na razpisu fundacije uspela NK Œarda (dobila je 26.000 €), v preteklem letu ØD Filovci. Tudi øportna zveza vsako leto dobi za organizacijo svojih øportno rekreativnih prireditve sredstva iz tega razpisa (letos 2.800 €). Tako na letni skupøœini kakor na zadnji seji IO OØZ pa zagotovo øe na kateri pred tem, je bilo najveœ pozornosti posveœeno nesoglasjem znotraj obœinske lige malega nogometa oziroma za nekatere nesprejemljivih meril komisije za mali nogomet okrog dvojne registracije oziroma igranja velikega in malega nogometa. Kakøno je vaøe staliøœe pri tem? Komisija za mali nogomet, ki vodi oziroma organizira tekmovanje klubov malega nogometa v obœinski ligi, deluje prav tako dolgo kot øportna zveza in katero prav tako po mojem mnenju uspeøno vodi njen predsednik Øtefan Ferencek. Kot mi je znano, sprejemajo vse odloœitve, kar zadeva tekmovanja in registracije igralcev, soglasno oziroma z veœinskim dogovorom predstavnikov klubov pred samim zaœetkom tekmovanja. Zato predvidevam in mi-slim, da bodo tudi to nesoglasje – œe je seveda to nesoglasje – odpravili na sestanku s potrditvijo pravilnika øe pred priœetkom letoønjega ligaøkega tekmovanja. Æe nekaj œasa se govori, naj bi na lokaciji sedanjega lovskega doma v Moravskih Toplicah nastal sodoben øportno-rekreacijski center, v prvi fazi pokriti veœnamenski øportni objekt. Projekt pelje obœina, OØZ Moravske Toplice pa je verjetno vpeta v oblikovanje njene ponudbe oziroma njene vsebine. Se vam ne zdi, da bi takøen zdraviliøki kraj, kot so Moravske Toplice, potreboval tudi travnat øportni objekt oziroma nogometno igriøœe z atletsko stezo? 16. avgust 2007 Tako je. Na lokaciji starega lovskega doma naj bi v bliænji prihodnosti stal sodoben øportno-turistiœni objekt, katerega vsebina oziroma uporabnost bo veœnamenska. To ne bo samo zaprt objekt, temveœ objekt, ki bo imel zraven tudi zunanje øportne in druge povrøine za raznoliko øportno in drugo dejavnost. Moravske Toplice bi æe zdavnaj morale imeti tak travnati øportni objekt oziroma nogometno igriøœe. Seveda bo nogometno igriøœe izgrajeno ob novem øportno-rekreacijskem centru. To ne bo samo eno igriøœe, temveœ dve ali tri, od katerih pa eno mora biti obdano z sodobno atletsko stezo ... Æe nekaj let deluje v Moravskih Toplicah Regijska pisarna za øport pri OKS-ZSZ Slovenije. Kako je pisarna zaæivela, kakøno je njeno poslanstvo ter kdaj je na voljo øportnim zvezam, druøtvom, posameznikom v regiji? Pisarna v Moravskih Toplicah deluje æe œetrto leto. Prva tri leta je OKS poskusno postavil øtiri regijske pisarne v Sloveniji in ena od teh je bila pri nas. Letos je bil na novo objavljen razpis za regijsko pisarno, na razpis se je prijavila OØZ Moravske Toplice s podporo vseh øportnih zvez v regiji. Tako je naøa øportna zveza zopet dobila mandat za vodenje regijske pisarne za øport. V Sloveniji deluje 12 pisarn in ena od njih je tudi v Moravskih Toplicah. Mislim, da je pisarna kar dobro zaæivela. Priœakujemo, da bomo nekje v obœinskem srediøœu dobili stalne prostore za øportno zvezo, v njej pa bo tudi sedeæ regijske pisarne. Njene naloge so med drugim: pomoœ obœinskim øportnim zvezam pri uresniœevanju dogovorjenih programov razvoja øporta ter prizadevanja za ustanavljanje øportnih zvez obœin, kjer jih ni; pomoœ øportnim druøtvom v obœinah, v katerih ni ustanovljenih øportnih zvez; øportne organizacije (druøtva in zveze) v regiji, ki jih pisarna pokriva, redno informiramo o aktualni statusnih zadevah, razpisih in drugih pomembnih informacijah s podroœja øporta in jim pri tem nudimo stalno podporo; vzpostavi se konkretno informiranje ljudi o øportno rekreativnih dejavnostih na regionalnem podroœju z uporabo informacijske tehnologije (spletna sporoœila, spletna stran, prenos informacij do medijev). Pri tem se pisarna obveæe, da bo redno informirala javnost o øportnih aktivnostih. Minimum je redno objavljanje vsebin na tipski spletni strani, ki bo izdelana posebej za pisarno in jo bo zagotovil OKS; vzpostavi se mreæa medsebojno povezanih øportnih organizacij v posamezni regiji in na nacionalni ravni. Regijska pisarna v letu 2007 zbere podatke o øportnih druøtvih in podatke v uporabo preda OKS. Øe posebej to velja za obœine, v katerih ni ustanovljenih øportnih zvez. S tem namenom se naredi register druøtvenih øportnih organizacij ... Kdaj in na kakøen naœin boste poœastili 10. obletnico? 10. obletnico ustanovitve OØZ praznujemo in jo bomo v obliki izvajanja razliœnih øportno-rekreativnih programov, ki jih organizirajo in izvajajo øportna druøtva v obœini, praznovali celo leto. Vrhunec bodo praznovanja dosegla v œasu letoønjega obœinskega praznika, od 7. do 9. septembra, ko se bodo zvrstile ekshibicijske nogometne tekme, ko bo golfski turnir in tradicionalni kolesarski maraton. Praznovanje bomo zakljuœili proti koncu leta s sveœano sejo. Morda øe kakøna misel ob prvem desetletju zveze, ki jo prav toliko œasa tudi vodite? Zahvalil bi se vsem øportnim druøtvom za izkazano zaupanje, da lahko vodim øportno zvezo æe polnih deset let. Prav tako bi se zahvalil vsem, ki so na kakøen koli naœin prispevali k prepoznavnosti naøe øportne zveze. In takih ni bilo malo. Hvala tudi vsem mojim sodelavcem, ki so mi pomagali pri vodenju zveze, sponzorjem, da smo lahko izpeljali marsikateri projekt, obœinski upravi in æupanu za podporo. KMN Teøanovci – zmagovalna ekipa v obœinski ligi KMN v sezoni 2006/2007. Pripravil: Geza Grabar Priznanja nogometnim trenerjem BELI DRAVCU ØE MEDALJA ZNTS Cenjenega nogometnega strokovnjaka Belo Dravca iz Moravskih Toplic ne kaæe posebej predstavljati, saj je s svojimi tekmovalnimi oziroma øportnimi ter tudi trenerskimi doseæki poznan v Pomurju pa tudi øirøe. Danes 61-letni Dravec je kar 30 let aktivno igral nogomet (27 let pri domaœem NK Vrelec!), 20 let je bil sodnik, z opravljenim izpitom za trenerja licence C ter kasneje øe licence B pa veœ kot 30 let tudi trener. Œeprav mu zdravje ne dovoljuje, da bi se øe naprej aktivno posveœal trener skemu delu na najviøjem nivoju, brez nogometa ne more. Sreœujemo ga na øtevilnih nogometnih tekmah, øe vedno pa kot trener bdi nad strokovnim delom KMN Moravske Toplice. Med øtevilnimi priznanji, ki jih je prejel zadnja leta, omenimo pohvalo Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) leta Ob koncu øolskega leta 2006/2007 ÆUPAN JE SPREJEL ODLIŒNJAKE Tudi letos je æupan Franc Cipot pripravil sprejem za uœence, ki so s øolskim letom 2006/07 osnov no izobraæevanje v osmih oziroma devetih letih konœali z odliko. Na sprejem so bili povabljeni tudi njihovi razredniki in ravnatelji vseh treh osemletk v obœini. Æupan je v priloænostnem nagovoru pred podelitvijo spominskih daril – odliœnjaki so prejeli roman Muriøa Ferija Lainøœka, letoønjega kresnikovega nagrajenca – poudaril, da je znanje najveœja œlovekova vrednota, ki nikoli ne doseæe konœnega nivoja, temveœ se nenehno dopolnjuje. Moravskotopliøka obœina na poti svojega intenzivnega razvoja potrebuje mlade in izobraæene kadre. Cilji slehernega mladega œloveka morajo biti visoko zastavljeni in ambiciozni, saj nas bo samo to vzpodbudilo k vedno novemu znanju in le tako bomo napredovali. Uœite se za sebe, je æupan ponovil obrabljeno, a vselej resniœno ugotovitev. Letoønji odliœnjaki so: Sandra Gal in Natalija Novak (DOØ Prosenjakovci), Natalija Sever, Larisa Lara Kolariœ, Mojca Kerman, Tjaøa Koœar, Dominik Lanjøœek in Gregor Nemec (vsi OØ Bogojina) ter Tomaæ Koltai in Doris Letina (OØ Fokovci). 2002, leta 2004 je dobil plaketo OØZ Moravske Toplice kot zasluæni øportni delavec, nedavno pa je od ZNTS prejel øe njihovo najviøje priznanje, medaljo. Iz naøe obœine je bil tokrat s pohvalo nagrajen tudi obetavni nogometni trener Bojan Malaœiœ, ki uspeøno vodi œlansko vrsto NK Œarda iz Martjanec. Nagrajena energetska projekta MANJØA EKOLOØKA OBREMENITEV OKOLICE Na letoønjih Dnevih energetikov v Portoroæu so med drugim podelili nagrade za energetsko uœinkovita podjetja oziroma energetsko uœinkovite projekte. Med nagrajence se je uvrstilo tudi zasebno podjetje FERing iz Murske Sobote, last univ. dipl. inæ. Franca Kuharja. Podjetje se z energetskim projektiranjem ukvarja æe veœ kot dve desetletji, priznanje pa je dobilo za uspeøno projektirane in izvedene projekte v Naravnem parku Terme 3000 Moravske Toplice in Termah Banovci. Inæ. Kuhar pojasnjuje, so v Moravskih Toplicah v okviru nagrajenega projekta rekonstruirali aplikacije geotermalnih voda in strojnice v hotelu Ajda za potrebe starih hotelskih in apartmajskih zmogljivosti in za potrebe novega hotela Livada Prestige. »Glavni cilj projekta je bil najti reøitev, kako dograditi novi petzvezdiœni hotel, saj so energetski viri geotermalnih voda in kotlovniøkih zmogljivosti komaj pokrivali toplotne potrebe kompleksa. Kljub poveœanim potrebam po toploti naj ne bi gradili nove kotlovnice ali novih vrtin. Obe rekonstrukciji smo z uvedbo akumulacij geotermalnih voda, frekvenœne regulacije vrtinske œrpalke MT 6 in duøilne regulacije tlaœnih vrtin MT 4 in MT 5 omogoœili variabilni od vzem geotermalne vode iz zemlje. S tem smo prihranili vodo in omogoœili manjøo ekoloøko obremenitev okolice,« pojasnjuje Kuhar. Zadovoljen je, da nagrajeni projekt vkljuœuje tudi izboljøanje rabe geotermalnih voda oziroma zmanjøanje preseækov bazenske vode in rabe komunalne sanitarne vode. S tem projektom so v Termah 3000 zniæali tudi stroøke za dodatni priklop na vodovod. »To smo dosegli z loœenim vodovodnim omreæjem za vse stare in nove bazene. Pri tem za zagonsko hlajenje bazenov v Moravskih Toplicah uporabljajo vodo iz lastnih virov in ne œiste komunalne vode iz Murske Sobote.« KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE AVGUST – SEPTEMBER 2007, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta Kratek opis Kraj Datum Organizator INFO prireditve prireditve izvajanja prireditve prireditve 10-letnica Hokejskega Slavnostna seja, turnir v hokeju Moravske Toplice 25.–26. 8. 2007 HK Alexander Vink kluba Mor. Toplice na travi s tekmo diplomatov Moravske Toplice 040 244 142 Kaj veø o prometu Predavanje o prometu Sebeborci september 2007 ØD Sebeborci Vlado Økerlak 02 / 548 11 01 Pohod Gostilne Mariœ Pohod po Sebeborcih Sebeborci z okolico 1. 9. 2007 Marjan Mariœ s.p Marjan Mariœ z okolico, dolæina pohoda 041 547 037 je cca 15 km 1. Pohod po Ivanovcih Pohod po kulturno – Ivanovci 2. 9. 2007 TD Ivanovci Angela Novak zgodovinskih znamenitostih 041 747 344 vasi Ivanovci Liœkanje koruze Liœka se koruza kot nekoœ, Selo 22. 9. 2007 Pevsko druøtvo Oskar Makari vmes poje, pleøe ... Selo 031 329 758 Besedilo in fotografija: Geza Grabar 16. avgust 2007 Ocenjevanje prekmurske øunke ZLATA ØUNKA ERNIØEVIH Druøtvo za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot, ki z namenom skupnih prizadevanj za izboljøanje kakovosti, zaøœito geografskega porekla in promocijo gastronomskih izdelkov, znaœilnih za Prekmurje, zdruæuje izdelovalce, ponudnike in ljubitelje prekmurskih dobrot, je pripravilo jubilejno, 10. ocenjevanje prekmurske øunke. Sodelovalo je deset ponudnikov tega suhomesnatega izdelka, ki je na dræavnem nivoju od leta 2004 zaøœiten z oznaœbo geografskega porekla. Komisija, ki ji je predsedoval prof. dr. Boæidar Ælender (Biotehniøka fakulteta, Ljubljana), je skupaj z domaœimi strokovnjaki na podlagi zbranih toœk odloœila, da en sam izdelek na ocenjevanju izpolnjuje pogoje za podelitev najviøjega, zlatega priznanja. 19 toœk je namreœ na ocenjevanju zbral in s tem izpolnil pogoj za dodelitev zlatega priznanja vzorec øunke Vinskega hrama-vinotoœa Marije in Mirana Erniøe s Suhega Vrha. Trije vzorci so prejeli srebrno priznanje, med njimi drugi vzorec Vinskega hramavinotoœa Erniøe, med dobitniki treh bronastih priznanj pa je bilo tudi Gostiøœe Mariœ iz Sebeborec. Na ocenjevanju je sodelovalo øe Gostiøœe Aleksander, Rumiœev breg v Moravskih Toplicah. Marija in Miran Erniøa ob øunki iz zmagovalne serije zadnje zime. Kot sta povedala Marija in Miran Erniøa, ki sta na kmetiji nosilca dopolnilne dejavnosti vinotoœa, imajo na domaœiji v Teøanovcih po predpisih urejen obrat za izdelavo suhomesnatih izdelkov (øunke, vratovine, salam ...) in namazov (paøtete in zaseke). »Za œimbolj kakovostno pripravo øunke je najpomembnejøa faza razsol. Brez hladilnice, ki omogoœa enakomerno temperaturo, kar je pomembno tudi v fazi zorenja, kakovostne øunke in drugih suhomesnatih izdelkov na veliko ni mogoœe izdelati. Tudi zato ne, ker zime niso veœ tisto, kar so bile vœasih,« je dejal Miran. Zaupal nam je, da za svoje potrebe vsako leto po receptu, ki se pri Eniøevih prenaøa iz roda v rod, izdelajo okrog 60 øunk ter veliko drugih suhomesnih izdelkov. Po konœanem toplem dimljenju, kar prav tako opravijo doma, sledi faza zorenja in suøenja. Pomembna je tudi hramba, ki ni veœ na podstreøjih kot nekoœ, paœ pa v posebnih hladilnih komorah, da obdræi sveæino. »Pot do kakovostne prekmurske øunke pa se zaœne æe v hlevu s kakovostnim pitanjem ustrezne pasme praøiœev, enako pomembno je tudi krojenje mesa ob zakolu,« pristavi æena Marija. Erniøevi namreœ veœino praøiœev za svoje suhomesne izdelke spitajo doma. Erniøevi v svojem vinotoœu ne ponujajo le izvrstnih domaœih suhomesnatih izdelkov, paœ pa tudi odliœne sorte belih vin. Kopici priznanj in medalj z najrazliœnejøih ocenjevanj so pred kratkim dodali øe dve: na mednarodnem vinskem sejmu v Splitu so za chardonnay prejeli srebrno medaljo, na druøtvenem ocenjevanju v okviru DV Goriœko pa je njihov sivi pinot postal prvak sorte. Naøi kosci na dræavnem prvenstvu GIZELA CIFER NAJBOLJØA Kdo bi si mislil, da imamo v naøi sredi tako odliœne kosce in kosice, ki se lahko enakovredno kosajo na dræavnem prvenstvu, øtevilni izmed njih pa se bodo 25. avgusta udeleæili celo evropskega prvenstva v Salzburgu v Avstriji? Za vse je »krivo« tekmovanje v roœni koønji trave, s katerim so pred tremi leti zaœeli v druøtvu pevcev iz Sela. Najveœ zaslug imajo predsednik Oskar Makari in njegovi somiøljeniki. Letos je bilo majsko tekmovanje v Selu prviœ organizirano kot regijsko in s tem izbirno za nastop na dræavnem prvenstvu v Dupljah pri Naklem na Gorenjskem. Pravico do nastopa so si pridobili trije prvo uvrøœeni v obeh kategorijah. Ekipa prekmurskih koscev – razen Janeza Korena iz Bratonec so bili vsi iz naøe obœine – se je tudi na dræavnem tekmovanju odliœno odrezala, saj so v ekipni razvrstitvi osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal. Zmagovalko pa smo dobili tudi v posamiœni razvrstitvi – najboljøa je bila Gizela Cifer iz Sela, ki si je na prvem nastopu na dræavnem tekmovanju prikosila naslov dræavne prvakinje. Valentina Horvat in Katarina Nemet, prav tako iz Sela, sta bili 4. oziroma 5. in vse tri so si izborile pravico do nastopa na evropskem prvenstvu. Med moøkimi, tekmovalo jih je kar 24, se je iz naøe ekipe najbolje odrezal (bil je 7.) prekmurski prvak Koloman Kozic iz Ivanjøevec, Oskar Makari je bil 11., njegov sin Martin pa 18. Na nadaljnje tekmovanje se je uvrstilo deset najboljøih koscev, torej tudi Koloman Kozic. Kljub velikim teæavam pri zagotovitvi finanœnih sredstev za odhod na Gorenjsko so prekmurski kosci med vsemi nastopajoœimi naredili najboljøi vtis, saj so bili enotno obleœeni, pa tudi potovali so organizirano. Tekmovali so s standardnimi, torej nekoliko krajøimi kosami. Makari obljublja, da bo v Salzburgu drugaœe, saj so si najboljøi æe zagotovili posebej za tekmovanja prirejena kosiøœa, prav tako tudi tekmovalne kose, katerih rezilo v dolæino meri okrog enega metra. FOTO: Oskar MAKARI FOTO: Oskar MAKARI Besedilo: Geza Grabar 16. avgust 2007 TD Bogojina obuja spomine na delo z lanom Pri Kozicovih v Ivanjøevcih PEŒNICA JE ZAÆIVELA! MLATITEV PO STAREM Æe lani so si v turistiœnem druøtvu Bogojina zamislili izdelavo peœnice – v zemljo pogreznjenega pravokotnega objekta, odprtega z vrhnje strani; œez stene so poloæili lesene drogove, na katerih se nad ognjem suøi lan in konopljo. Tokrat so prikazali suøenje in trenje lanu. S tem je zamisel podpredsednika Øtefana Puhana dobila konœno realizacijo. Promocija peœnice, kakor so poimenovali prireditev, je pritegnila veliko zanimanje domaœinov in gostov, ki so lahko spoznali nekatere faze na poti od lanu do platna. Osnovna kultura je bila lan – do pol metra visoka rastlina z moœnim vlaknastim steblom, ki je bila ob upoøtevanju posebnih faz obdelave voljna za pridobivanje sukanca, iz katerega so v konœni fazi tkali platno. Kot smo sliøali na prireditvi, se je lan vedno sejal 100. dan v letu, torej v prvi polovici aprila, 100. dan od setve pa je dozorel za spravilo. Lan so pulili, ga najprej suøili, potem se je »rlal« (od rastlin so loœili seme), sledilo je nekajtedensko namakanje v vodi in suøenje na travi. Naslednje faze priprave lanu za predenje na kolovratu so pred peœnico za mostom Øavlovega potoka ob regionalni cesti Martjanci-Lendava prikazale vrle domaœinke, ki so bile tega dela veøœe iz preteklosti. Marija Puhan, Emilija Elijaø, Pepka Gregorec, Rozalija Gregorec, Ivanka Vogrin, Slava Horvat in Ivanka Mauœec so se kljub skoraj polstoletnemu premoru odliœno znaøle pri delu z lesenimi »trlicami«, ko so »trle«, mehœale lan. Pavel Horvat je bil zadolæen za kurjaœa v peœnici. Paziti je moral, da ogenj ni bil previsok, sicer bi se lan, ki se je fino suøil na peœnici, vnel. Z delom nevsakdanjih gostov sta bila veœ kot zadovoljna tudi gostitelja prireditve, gospodar Drago in gospodinja Silva Ivaniœ, ki sta izdatno postregla z domaœimi poticami in vinom. Zmeœkan lan se je potem øe enkrat posuøil na peœnici, s œesanjem na »kvatrah« se je izloœila preveœ zmeœkana preja in se zatem povezala v »kodile«. Pozimi je sledilo predenje na kolovratu, zatem pa do konœnega izdelka, lanenega platna, øe tkanje na statvah. Prav Bogojinœani so bili vse do 50. let prejønjega stoletja daleœ naokrog poznani kot dobri tkalci. Le najstarejøi se spominjajo tkalcev Martina Loperta-Koœarovega, Joæefa Loperta ter Øömenovih. Po pripovedovanju Tonœeka Øömena, ki je spontano spregovoril tudi na pogostitvi po prireditvi, je tkal æe njegov dedek, pa oœe Øtefan ter brata Joæe in Øtefan. Do leta 1960 je tkal tudi neœak Joæe. Pri znamenitem Kozicovem œebelnjaku je gospodar Koloman, prijatelji ga kliœejo Kalmi, v krogu svoje druæine, Horvatovih iz Sela in Gergorcovih iz Sebeborec ter ob izdatni pomoœi prijateljev in znancev tudi letos prikazal mlatitev ræi na stari naœin. Z njo so œisto po nakljuœju zaœeli lani, letoønja mlatitev z mnoæiœnim obiskom – æal vnoviœ brez vsakr øne podpore pristojnih sluæb na nivoju obœine – dobiva nove razseænosti. Pri Kozicovih so z okrog sto let staro mlatilnico, ki jo je poganjal traktor oldtimer »wladimirec« omlatili blizu 300 snopov ræi, ki so jih roœno poæeli in pred mlatitvijo povezali ter zloæili v 15 kriæev. Bilo je kot nekoœ. »Maøinister« je veselo pognal mlatilnico, ki ji tudi na Goriœkem reœejo »maøin«, vsak od 20 ljudi mlatitvene ekipe je opravljal toœno doloœeno delo: »æakoøa«, vreœarja, ponavadi dva, sta pazila na zrnje, ki je teklo iz mlatilnice in ga pridno polnila v vreœe ter ga sproti tehtala, »slamarji« so slamo zlagali na kup, v »oslico«, »kazaloø« je skrbel, da je bila slama pravilno zloæena, »plevarce« so od mlatilnice odnaøale pleve, polagaœ je polagal snopje v mlatilnico, pri tem mu je pomagala odvezalka snopja, najbolj naporno pa je bilo delo tistega, ki je metal snopje z voza na mlatilnico ... Ernest Kuœan iz sosednjih Berkovec in gostitelj Koloman Kozic sta prikazala roœno mlatitev s cepmi. Œeprav je bil prah, ki se je øiril iz mlatilnice, zelo nadleæen in zaradi znoja øe posebej pekoœ, se nad njim mlatitvena ekipa, preteæno sestavljena iz starejøih ljudi, ki so to delo nekoœ æe opravljali, ni pritoæevala. Bil je paœ sestavni del vsake æetve in mlaœve. In tako je tudi danes, le da je ekipo 20 ljudi, kolikor jih je bilo potrebnih pri mlatitvi z mlatilnico, nadomestil kombajn, ki nek danje veœdnevno delo opravi v kakøni uri. Pri Kozicovih je bilo moœ videti tudi kombajn iz leta 1960 ter lepo restavrirane stare traktorje goriœkega Druøtva ljubiteljev stare kmetijske tehnika Oldteimer Abraham oziroma Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja. »Mlatci« so bili deleæni pristne æetvene kulinarike, ki so jo sestavljali: »æüjca«, navadne klobase, potice in bela kava zjutraj in ob kisli mleœni juhi øe perutnina ali kuhano prekajeno meso s krompirjem in posolankami za sladico za »maøinski obed«. Za organizirane prikaze nekdanjih kmeœkih opravil in ohranjanje stare kmeœke tradicije Kalmi razmiølja celo o ustanovitvi etno-turistiœnega druøtva. Imenovalo naj bi se Kolumpaœovi – po nekdanjem domaœem imenu Kozicovih. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – avgust 2007 • naklada: 2.600 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 16. avgust 2007