^TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XIX	Oktober 1978	Št. 5
Ocena gospodarjenja v občini Kranj -
I. polletje 1978
Ocena rezultatov gospodarjenja v prvem polletju 1978. leta v občini Kranj temelji predvsem na podatkih periodičnih obračunov.
Pri obravnavanju letošnjih polletnih rezultatov gospodarstva občine Kranj moramo upoštevati pogoje, v katerih so OZD sestavljale svoje polletne obračune. Gre predvsem za novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je uveljavil vrsto sprememb — možnost upoštevati v celotni prihodek polletja tudi vplačila za prodano blago oz. storitve, ki so prispele na žiro račun TOZD v petnajstih dneh po izteku obračunske dobe, seveda če je obveznost nastala v zadnjih 15 dneh obračunske dobe. Spremembe so nastale tudi pri vštevanju stroškov, ker je letos potrebno pokriti iz celotnega prihodka vse stroške, ki so nastali v delovnem procesu. Pomembne spremembe so nastale tudi pri vrednotenju zalog izgotovljenih izdelkov, med katere se osebni dohodki ne smejo več v celoti vštevati.
Vse to je vplivalo, da so letošnji podatki iz periodičnih obračunov težko primerljivi s podatki iz lanskega polletja. S korekcijami podatkov o celotnem prihodku, porabljenih sredstvih in dohodka smo te podatke skušali prikazati tako, da so vsaj delno primerljivi z lanskimi.
Celotni prihodek je v gospodarstvu občine v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim porasel za 27,6 odstotkov, porabljena sredstva pa za 19,6 s?, ekonomičnost kot razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi pa za 6,8%.
Po korigiranih podatkih — upoštevali smo tudi za prvo polletje 1977 plačano realizacijo do 15/7— 1977 — pa je celotni prihodek porasel za 23 %, porabljena sredstva pa za 20%, tako da se je ekonomičnost povečala za 2,1 %. Realni porast celotnega prihodka pa je ob upoštevanju porasta cen okoli 8,8%. Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku se je zmanjšal od lanskega polletja, ko je znašal 76,1 % na 74.5 %.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je v letošnjem polletju za 8,3 % večji kot v lanskem istem obdobju.
Rast celotnega prihodka je posledica povečane prodaje na domačem trgu in povečanih cen. Prodaja na tujem trgu pa je bila v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim zelo slaba, saj se je celo zmanjšala za 2,1 %. Kljub temu, da pričakujemo, da se bo izvoz v drugem polletju bistveno izboljšal, pa ne bo doseženo povečanje, ki ga predvideva srednjeročni družbeni plan občine Kranj — letno povečanje izvoza za 15 %.
Izvoz je torej nazadoval, bistveno pa se je povečal uvoz — kar za 15%. Planska predvidevanja za rast uvoza se v letošnjem prvem polletju slabo izpolnjujejo — po planu naj bi uvoz rasel z letno stopnjo 8%.
Gibanja v zunanjetrgovinski menjavi so torej dokaj neugodna.
Dohodek je po nepopravljenih podatkih porasel za 52 %, po korigiranih podatkih za 31 %, realno pa za 15%. Povečala se je tudi udeležba dohodka v celotnem prihodku in sicer od lanskega polletja, ko je znašala 23,9%, na 25,5%, v letošnjem polletju.
Družbeni proizvod, ki je vsota dohodka in amortizacije, je v 6 mesecih letošnjega leta realno porasel za 12,7%, kar je manj kot dohodek. Vzrok za počasnejšo realno rast družbenega proizvoda je v le 4,3 % rasti amortizacije po zakonsko določenih stopnjah.
V prvem polletju 1978 je število zaposlenih na podlagi vkalkuriranih ur v gospodarstvu občine poraslo kar za 3,5%, fizična zaposlenost pa za nekaj več kot 2 % . Rast števila zaposlenih na podlagi vkalkuriranih ur je dokaj visoka, medtem ko je rast števila zaposlenih na podlagi podatkov na koncu meseca — fizična zaposlenost — dokaj ustrezna.
Čisti dohodek je porasel za 36%. Še ugodnejši pa so podatki o delitvi čistega dohodka. Za osebne dohodke je bilo namenjega 73,3 % čistega dohodka, v lanskem polletju pa kar 80 % . Zaradi nižje udeležbe OD v čistem dohodku pa se je povečala udeležba sredstev za zboljševanje in razširjanje ma-
terialne osnove dela — od 9,8 % čistega dohodka v lanskem polletju na 12% v letošnjem. Bistveno, kar za 30 % so se povečale tudi sredstva za reprodukcijo.
V letošnjem polletju je v gospodarstvu občine Kranj 6 temeljnih oz. delovnih organizacij združenega dela poslovalo z izgubo. Skupni znesek izgube, izkazane v periodičnih obračunih je 11.392 tisoč din, lanski znesek pa je bil 66.473 tisoč din. V oceni rezultatov gospodarjenja so navedeni vzroki za nastalo izgubo, na podlagi katerih lahko trdimo, da izgube to polletje niso zaskrbljujoče.
Izplačila za investicije so bila v polletju 1978 za 7 % večja, kot v enakem obdobju lani, vendar predstavljajo le 20 % letošnjih planiranih investicij. Nekoliko so se poslabšali viri sredstev za investicije — več je kreditov kot lani — pa tudi po namenih vlaganja je več namenjenih sredstev za zgradbe kot za opremo, seveda primerjajoč te podatke z lanskim polletjem.
Sredstva za splošno porabo so se v letošnjem polletju povečala za 49,8 %. V skupno zbranih sredstvih za splošno porabo ima federacija 19,9% delež, republika 60,9 %. občina pa 17,9 % delež.
Sredstva za splošno porabo v občini so se v 6 mesecih letošnjega leta povečala za 35,7%. Poudariti pa je treba,
V maju letos so delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in Delovne skupnosti skupne službe obravnavali spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (prečiščeno besedilo). Prečiščeno besedilo tega sporazuma je bilo objavljeno kot priloga v časopisju, toda prenekateri le-tega po vsej verjetnosti ni pogledal.
da na to povečanje vpliva novi 0,5 % davek iz osebnih dohodkov. Zbrana sredstva iz davka na osebne dohodke se sicer prikazujejo v sredstvih splošne porabe, namenjena pa so bila skupni porabi oz. v občini Kranj za financiranje SIS in njihovih investicijskih programov, torej za splošno porabo.
Sredstva za skupno porabo so se v 6 mesecih letos po podatkih SDK povečala za 17%, po podatkih o bruto vplačilih, ki jih prikazujemo v oceni o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju pa so se celo zmanjšala — vzrok za to je v različnem prikazovanju podatkov letos in lani, ko se je del sredstev skupne porabe zbiral na računih občine Kranj za celotno Gorenjsko.
Po globalni oceni rezultatov gospodarstva občine Kranj lahko trdimo, da je gospodarstvo v 6 mesecih letošnjega leta poslovalo ugodno ter da so bili doseženi nekateri pomembni rezultati — rast dohodka, družbenega proizvoda in čistega dohodka. Se posebej je treba omeniti zelo ugodno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki je po večletnem zaostajanju za rastjo v SRS letos nad to rastjo.
Pomembna so tudi razmerja v delitvi čistega dohodka, saj je letos manj sredstev namenjenih za osebne dohodke, več pa za izboljšanje in razširjanje materialne osnove združenega dela.
Zato smatramo za potrebno, da vse zaposlene seznanimo z važnejšimi novostmi, ki jih ta sporazum prinaša in ki so pomembne za slehernega zavarovanca.
Sporazum ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev, pač pa korak k podružabljanju dejavnosti skupnosti v skladu z ustavnimi določili in Zakonom o združenem delu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novosti
za zavarovance in upokojence
VELIČASTNA PROSLAVA V AJDOVŠČINI
150-LETNICA SLOVENSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE
V soboto, 16. septembra 1978, je bila v Ajdovščini osrednja proslava 150-letnice slovenske tekstilne industrije, v proslavo pa je bilo vključeno tudi srečanje borcev bivšega goriškega vojnega področja ter krojačev in šivilj iz partizanskih delavnic. V Ajdovščini so se na dan slovesnosti že zgodaj zjutraj začeli zbirati delegati in gosti, vodilni predstavniki
nika ob 150-letnici slovenske tekstilne industrije. Spominsko obeležje predstavlja kolovrat, delo kiparja Rada Jelinčiča. Odkrila ga je 82-letna predica, nekdanja delavka Tekstine iz Ajdovščine, najstarejše tekstilne tovarne v Sloveniji, ki v letošnjem letu praznuje 150-letni jubilej. Osrednja proslava se je nato nadaljevala na Titovem trgu, kjer je imel slavnostni govor tovariš Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.
Po slavnostnem govoru je bilo Tekstini podeljeno odlikovanje predsednika republike, domicilnemu odboru komande goriškega vojnega področja pa listina o prevzemu pokroviteljstva Tekstine nad šiviljskimi in krojaškimi partizanskimi delavnicami na Primorskem. Slovenost se je nadaljevala nato z lepim kulturnim programom in nastopom pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Po končanem kulturnem programu je na odru nastopila folklorna skupina
Tine Rožanc iz Ljubljane, ki je izvajala narodne plese iz vse Jugoslavije.
Z jedačo in pijačo so domačini počastili goste in delegate na prostem za gradom, popoldne pa je bila v športnem centru skupna modna revija slovenskih tekstilnih kolektivov. V sklopu prireditev sta bili odprti v domu kulture tudi razstava izdelkov slovenskih tekstilnih tovarn in razstava o dejavnosti partizanskih šiviljskih in krojaških delavnic na Primorskem.	R. S.
Med odkritjem spomeni
Tekst mn
„rano NOVOSTI ZA ZAVAROVANCE...
družbenopolitičnega življenja Slovenije, delegacije vseh tekstilnih podjetij Slovenije, predstavniki teksilcev iz vseh republik in pokrajin, stari zaslužni tekstilci, direktorji vseh slovenskih tekstilnih organizacij združenega dela. skratka, Ajdovščina je bila domačin proslave, katere se je po skromni oceni udeležilo 2500 delegatov in gostov, med njimi tudi 50-članska delegacija iz naše delovne organizacije.
Slovesnosti so se začele malo pred 11. uro dopoldne pred predilnico Tekstine, kjer je bilo najprej odkritje spome-
Norundkriti spi im en /k
tekstilcem v A jdovščini
(Nadaljevanje s 1.
Tudi v bodoče Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja še vedno obstoja na nivoju republike, se pa nekatere njene dejavnosti prenašajo na ožja področja, to je na področja občine. Do sedaj se je o vseh vprašanjih s področja dejavnosti te skupnosti odločalo na nivoju republike — obstojale so konference delegacij, ki so delegirale delegate za posamezna zasedanja skupščine skupnosti. Izkazalo se je, da ta oblika dejavnosti ne ustreza, da je bolj prilagodljivo dejavnost skupnosti izvajati na ožjih območjih, to je v občinah. Zato se v občinah formirajo enote kot deli skupnosti. Pretežni del dejavnosti skupnosti ostane še vedno na nivoju republike, nekatere stvari pa bo le možno uresničevati v enotah skupnosti v občinah.
Organ upravljanja enote skupnosti v občini je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu. Skupščino skupnosti na nivoju republike sestavlja 90 delegatov in za vsako zasedanje skupščine delegira zbor delegatov enote določeno število delegatov, odvisno od števila zavarovancev, vendar najmanj enega delegata.
Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot izvršujejo funkcije prek svojih izvršilnih organov. Izvršilni organi so odgovorni za svoje delo skupščini skupnosti oziroma zborom delegatov enot. Vsi dele-
gati pa so odgovorni za svoje delo delegatski bazi, in sicer skupščina skupnosti je odgovorna za svoje delo zborom delegatov enot skupnosti, zbori delegatov enot pa so odgovorni za svoje delo delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili.
V	enotah skupnosti v občinah bo mogoče neposredno uresničevati za območje občine, za katero je enota oblikovana na primer:
—	pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov,
—	ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja,
—	pravice zavarovancev in upokojencev na svojem območju,
—	druge naloge v zvezi z določbami v samoupravnih splošnih aktih skupnosti oziroma v enotah skupnosti.
V	vseh primerih pa, ki je izvirna pristojnost ostala na nivoju republike, pa imajo enote v občinah, kot sestavni deli skupnosti, pravico in dolžnost, da razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča po teh vprašanjih. Pri zavzemanju stališč, ki so v pristojnosti celotne skupnosti, bodo morale enote v občinah sodelovati z družbenopolitičnimi dejavniki zunaj skupnosti ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Zavarovancem in upokojencem je omogočen nadzor nad
delom skupščine skupnosti, zborov delegatov enot, njihovih izvršilnih organov in strokovne službe skupnosti neposredno ali posredno po organu samoupravne delavske kontrole pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato imajo pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi dogajanji v skupnosti, kar jim je omogočeno prek svojih delegatov, glasila skupnosti in drugih sredstev javnega obveščanja. Odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti spremlja zlasti: uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavarovancev in upokojencev, racionalno porabo sredstev, gospodarnost poslovanja in preprečuje družbeno škodljive pojave. Odbor delavske kontrole izvolijo zbori delegatov enot skupnosti.
Zelo pomembna novost za vse zavarovance in upokojence je v tem, da jim je omogočeno reševanje vseh sporov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred posebnim sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je ustanovila ta skupnost in že posluje v Ljubljani od 1.1. 1978 dalje. Do ustanovitve tega sodišča so morali zavarovanci in upokojenci reševati takšne spore pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije v obliki upravnega spora.
H. Francelj
Poraba tekstilnih surovin v Jugoslaviji
Tovarni kemičnih vlaken »Incel« iz Banja Luke in »Viskoza« iz Ložnice sta v. Banja Luki organizirali posvetovanje o porabi kemičnih vlaken. Med domačimi in tujimi referenti je nastopil na posvetovanju tudi slovenski tekstilni znanstvenik prof. dr. Franjo Kočevar iz Instituta za tekstilno tehnologijo v Ljubljani. Obravnaval je sedanjo in perspektivno pora-
bo tekstilnih surovin v Jugoslaviji do leta 1985. Pri tem se je oslanjal na podatke iz leta 1976, pri prognozi pa iz strukture potrošnje tekstilnih vlaken v svetu. Ker so podatki zelo zanimivi — predvsem s stališča bodočega razvoja tekstilne industrije, povzemamo iz njegovih predvidevanj nekaj najbolj karakterističnih podatkov:
Vrsta vlaken		Poraba v 1. 1976	Strukt. v%	Poraba v 1. 1985	Strukt vf
Bombažna vlakna	ton	101.000	40,4	80.000	24.6
Volnena vlakna	ton	21.000	8,4	18.000	5.5
Konoplja	ton	10.000	3,9	6.000	1,9
Juta in trda vlakna	ton	19.250	7,7	10.000	3,0
Naravna vlakna skupaj	ton	151.250	60.4	114.000	35,0
Regenerirana celulozna vlakna	ton	45.000	18,0	65.000	19.9
Sintetična vlakna	ton	54.000	21,6	147.000	45.1
Skupaj tekstilne					
surovine	ton	250.250	100,0	326.000	100.0
Skupna poraba temelji na podatku, da bi v letu 1985 potrošili v Jugoslaviji 13,4 kg letno tekstilnih surovin na prebivalca. To je dokaj verjetno, ker je znašala v letu 1968 poraba v razvitih državah povpreč-
no že 14 kg na prebivalca. Struktura potrošnje pa temelji na povprečnih potroških na prebivalca v zapadni Evropi in v svetu, kar je razvidno iz naslednje tabele:
	Jugoslavija 1. 1985 %	Zapadna Evropa		Svetovna
Vrsta vlaken		(v %) 1. 1975	1. 19801	potrošnja . 1985 (v %)
Naravna vlakna Kemična vlakna iz	35,0	25,6	26,5	39.0
prirodnih polimerov	19,9	19,0	15,9	12,2
Sintetska vlakna	45,1	45,4	57.6	51,8
Skupaj tekst, vlakna	100,0	100,0	100,0	100.0
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je tudi struktura potrošnje med naravnimi in kemičnimi vlakni verjetna, posebno še, če bo realizirana zahteva, da se jugoslovanska industrija kemičnih vlaken pre-orientira s približno eno tretjino proizvodnje viskoznih vlaken na podalna celulozna
vlakna, katera imajo boljše uporabne in tehnološke lastnosti kot pa viskozna vlakna. Na področju sintetičnih vlaken je pa predvidena naj večja poraba na področju poliester-skih vlaken, za katere se tudi predvideva največja izgradnja proizvodnih kapacitet v Jugoslaviji.	Z. C.
Klimatizacija - kaj je to?
Na dobro počutje človeka vpliva več faktorjev, kot so temperatura, vlažnost in hitrost zraka v prostoru, jakost zvoka, vsebina škodljivih snovi v zraku ipd. Pravimo, da mora biti v prostoru ustrezna klima. Najbolj ugodno se človek počuti pri temperaturi 22 do 26 stopinj Celzija in relativni vlagi 40 do 60%. Odstopanja od teh vrednosti povzročajo funkcionalne spremembe celotnega organizma, kot so zaspanost, nezbranost pri delu, manjša storilnost itd. Poveča se tudi možnost nesreč pri delu. Ugodna prostorska klima
količino vode oz. vodne pare v zraku. Z večanjem relativne vlage se trdota in razteznost vlaken povečuje. Če v prostoru ni dovolj vlage, se vlakna sušijo in izgubijo na trdoti in razteznosti.
Sama klimatska naprava je sestavljena iz različnih elementov, kar je odvisno od zahtev in pogojev, ki jih moramo izpolniti. Popolna klima naprava je sestavljena iz filtra, sesalnega ventilatorja, ovlaževalnika, grelnika, hladil-
je torej predpogoj za dobro počutje in polno delovno storilnost. Najugodnejše razmere danes lahko dosežemo s klimatskimi napravami.
V industriji pa samo udobje v prostoru ne more biti edino izhodišče, saj različni delovni procesi zahtevajo posebne klimatske razmere, če hočemo doseči čim višjo kvaliteto proizvodnje. Prav v tekstilni industriji imamo pri posameznih fazah proizvodnje zelo specifične klimatske zahteve. Tako npr. za predelavo bombaža velja naslednja tabela:
nika in tlačnega ventilatorja. Posamezni elementi lahko odpadejo, če niso potrebni.
Klimatske naprave, ki jih imamo v Tekstilindusu, so v glavnem sestavljene iz sesalnega in tlačnega ventilatorja, ovlaževalnika, grelnika in filtra. Naloga sesalnega ventilatorja je odsesavanje segretega zraka iz prostora skozi odprtine v tleh nazaj v klima napravo ali pa na prosto. Tlačni ventilator tlači sveži zrak iz klima naprave po kanalin skozi odprtine v stropu v pro-
stor. Ovlaževalnik navlažuje zrak. V njem so šobe, ki razpršijo vodo v zelo drobne kapljice, zrak, ki teč^ skozenj, pa del teh kapljic odnaša s seboj v prostor. V ovlaževalniku se zrak lahko ohladi ali segreje, odvisno od temperature vode, ki jo razpršujemo. Grelnik ima nalogo, da zrak po potrebi ogreva in s tem regulira tudi njegovo vlažnost. Naloga filtra je. čiščenje svežega in povratnega zraka.
Naše klimatske naprave so grajene tako, da zagotavljajo konstantno vlago, temperature pa lahko precej nihajo. Ponekod je stanje že precej kritično, saj se v vročih dneh temperature dvignejo nad 30 stopinj Celzija, to pa zaradi močnejših strojev in boljše razsvetljave. Vedeti moramo,' da se vsa električna energija,
ki jo stroji in luči porabljajo, pretvori v toploto. Tako npr. motor moči 40 KW odda v prostor približno toliko toplote, kot je porabimo za ogrevanje enostanovanjske hiše. V posamezne hale je instalirano 200 ali celo 300 KW moči. Vso to toploto je v letnem času iz prostora treba odvesti, da dosežemo ugodno klimo. Z obstoječimi napravami pa je to ponekod že nemogoče doseči. Posodobitev in rekonstrukcija klima naprav pa predstavlja ogromno investicijo in zato tega problema v kratkem času ni mogoče rešiti.
Klimatizacija ima torej v
današnjem času vse večji pomen, saj vsi stremimo za tem, da bi delali udobneje, kvalitetneje in varneje in s tem dosegli čim boljše delovne rezultate.
Krč Andrej, dipl. ing.
Zahvala
Društvo za pomoč duševno prizadetih občine Kranj je v septembru obiskalo otroke osnovne šole Helene Puhar, ki so imeli 14-dnevno šolo v naravi v Novigradu. Društvo je povabilo s seboj tudi nekaj staršev.
Najprej smo si ogledali tovarno Mehanotehno iz Izole, potem pa smo se seznanili s programom dela naših otrok. Otroci so nam v Novigradu pripravili krajši program. Društvo jim je poklonilo nekaj praktičnih daril, katera so prispevale kranjske delovne organizacije. Tekstilindus je odstopil tudi nekaj hišic, v katerih so prebivali naši otroci in pa svinčnike ter nalepke z zaščitnim znakom. Otroci so bili daril nadvse veseli. Šola v naravi je popolnoma uspela in otroci so se zdravi vrnili domov.
Ob tem izkoriščam priložnost, da se v imenu učencev in učiteljev osnovne šole Helene Puhar, društva za pomoč duševno prizadetih Kranj in v imenu staršev najtopleje zahvalim Tekstilindusu za izkazano pozornost.
M. Gašperšič
Faza	Temperatura	Rei. vlaga (%)
luščenje	21 . .	. . 24	55 . .	70
kardiran je	28. .	. . 31	50. .	55
vlečenje	27		50. .	55
predpredenje	27		50 . .	60
predenje	27. .	. . 30	50. .	60
priprava za tkanje	26. .	. . 27	65. .	70
tkanje	26 . .	.. 27	70. .	85
skladiščenje	24		65 . .	70
Relativna vlaga je merilo za
SAMOUPRAVNI ORGANI
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
člani:	
Blaznik Stane	TOZD Predilnica
Galjot Franc	TOZD Predilnica
Legat Vili — predsednik	TOZD Predilnica
Lukič Stana	TOZD Predilnica
Petrovič Mirjana	TOZD Predilnica
Potrč Marija	TOZD Predilnica
Rak Marija	TOZD Predilnica
Ukovič Marija	TOZD Predilnica
Zekovič Danica	TOZD Predilnica
Žibert Anica	TOZD Predilnica
Jesenovec Vinko	TOZD Tkalnica
Suhadolnik Marjan	TOZD Tkalnica
Ajdovec Miha	TOZD Tkalnica
Fojkar Marija	TOZD Tkalnica
Kristanc F rane	TOZD Tkalnica
Bider Ana	TOZD Tkalnica
Nikolič Luka	TOZD Tkalnica
Tomac Elza	TOZD Tkalnica
Kotnik Ana	TOZD Tkalnica
Zakotnik Marjan	TOZD Tkalnica
Brajnik Vili	TOZD Plemenitilnica
Brlenič Nada	TOZD Plemenitilnica
Cugelj Edmund	TOZD Plemenitilnica
Dimitrova Rusena	TOZD Plemenitilnica
Kabaš Zenun	TOZD Plemenitilnica
Kopitar Boris	TOZD Plemenitilnica
Kodrič Zvone	TOZD Plemenitilnica
Likar Ana	TOZD Plemenitilnica
Oblak Benjamin	TOZD Plemenitilnica
Žvokelj Milan	TOZD Plemenitilnica
Likar Vida	TOZD Prehrana in oddih
Papier Miran	TOZD Prehrana in oddil
Porenta Bernarda	TOZD Prehrana in oddih
Belehar Ivan	DS skupne službe
Drglin Ivka	DS skupne službe
Marjančič Zlata — nam. preds.	DS skupne službe
Naglič Miro	DS skupne službe
Potočnik Anton	DS skupne službe
Slokan Milan	DS skupne službe
Tomažič Anton	DS skupne službe
UzarSašo	DS skupne službe
Vučko Peter	DS skupne službe
Zaplotnik Milena	DS skupne službe
namestniki:	
Burgar Marija	TOZD Predilnica
Jaskič Jusuf	TOZD Predilnica
Kristanc Ana	TOZD Predilnica
Štempihar Ana	TOZD Predilnica
Vidmar Ivana	TOZD Predilnica
Posedi Rezka	TOZD Tkalnica
Kalan Janez	TOZD Tkalnica
Vujinovič Branka	TOZD Tkalnica
Hafner Edvard	TOZD Tkalnica
Planinc Roman	TOZD Tkalnica
Kurat Vera	TOZD Plemenitilnica
Nograšek Janez	TOZD Plemenitilnica
Osredkar Betka	TOZD Plemenitilnica
Povšič Marija	TOZD Plemenitilnica
Stojiljkovič ing. Marija	TOZD Plemenitilnica
Dovidija Ivanka	TOZD Prehrana in oddih
Zupanc Marija	TOZD Prehrana in oddih
Mastnak Pavla	DS skupne službe
Novak Cvetka	DS skupne službe
Planinšek Vika	DS skupne službe
Štilec Franc	DS skupne službe
Zaplotnik Viktor	DS skupne službe
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE	
člani:	
Roženbergar Drago	TOZD Predilnica
Zorman Kristina	TOZD Predilnica
Belančič Jure — nam. pred.	TOZD Tkalnica
Flajnik Jure	TOZD Tkalnica
Božič Polde Zupančič Metka Blažič Pavla
Podgornik Adolf — predsed. Stalekar Alojz
namestniki:
Košir Marija Kotnik Janez Škofič Franc Komljanc Vesna Jenko Olga
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
Blaznik Jože — predsednik Belančič Jure — podpredsednik Nikolič Luka — član Škrab Franc — član Tomažin Marjan — član Valher Majda — član Kern Tone — član Humer Zlata — član Belehar Ivan — član
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plemenitilnica (pl. I) TOZD Plemenitilnica (grav.) TOZD Plemenitilnica (pl. II) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA KOORDINACIJO NAGRAJEVANJA
Zorman Kristina — član	TOZD Predilnica
Posedi Marjan — član	TOZD Tkalnica (tk. I)
Peranovič Pavla — podpredsednik TOZD Tkalnica (tk. II) Hrvanovič ing. Margita — član TOZD Plemenitilnica (pl. I) Kurat Anton — član	TOZD Plemenitilnica (pl. II)
Poljka Miha — član	TOZD Plemenitilnica (grav.)
Kern Cvetka — član	TOZD Prehrana in oddih
Podgornik Lea — predsednik DS skupne službe Lužoveclvan — član	DS skupne službe
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Pertot Boris — član Suhadolnik Marjan — član FlajnikJure — član Vilfan Stane — član Koporec Franc — član Hočevar Franc, d. ing. — preds. Černe Zvone — podpredsed. Jenko Polde — član Prigora Silvo — član
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plemenitilnica (pl. I) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
Janc Franc — član Zupančič Pavel — član Traven Ivan — član Božičevič Janez — predsednik Blažič Pavla — podpredsed. Oman Pavla, d. ing. — član Virčičlvan — član
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plem. (plem I) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU
Žibert Pavel — član Burgar Franc — podpredsed. Kalan Stane — član Virant Slavko — član Zebec Ivan — član Papier Miran — član Peternelj Anton — predsednik Vozelj Janez — član Rajgelj Ivan — član
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plemenitilnica (pl. I) TOZD Plem. (pl. II)
TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE
Rakar Justa — član Hudovernik Mato — predsednik Sladič Ivan — član Arhar Stane — član Hrovat Jože — član Udir Avguštin — član Mikelj Francka — član Jenko Peter — podpred.
Kozjek Janez
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plemenitilnica (pl. I) TOZD Plem. (plem. II) TOZD Plem. (gravura) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA INFORMIRANJE
Ječnik Sonja — podpreds. Varacha Marija — član Peranovič Pavla — član Žvokelj Milan — član Kreft Marica — član Srabočan Niko — član Skubic Brane — predsednik
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tklanica (tkal. II) TOZD Plemenitilnica (pl. I) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE
Urbanc Kati — član Jovanovič Drago — član Traven Slavko — član Krivec Marija — podpredsed. Arnež Danica — član Slabe Bojana — predsednik Eržen Slavko — član
TOZD Predilnica TOZD Tkalnica (tkal. I) TOZD Tkalnica (tkal. II) TOZD Plem. (plem II.) TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD »PREDILNICA«
DELAVSKI SVET
člani:
namestniki:
Alvijan Angela Koren Silva Šušteršič Pavla
Lipej Martin — nam. zunan. člana
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
Alibabič Ahmed Cegnar Tončka
Galjot Franc — namest. predsed.
Mali Kristina Pertot Boris Suhadolnik Cveta Štefe Jože — predsednik
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE
Dragosavljevič Olga Galjot Angela
Ječnik Sonja — namest. predsed.
Orehar Franc
Remic Pavel
Špehar Hermina
Traven Marica — predsednik
Brodnjak Jure Cviren Vinko Čater Ana Gubanec Anton Ivanuša Eva Ječnik Sonja Jovanovič Devka Kokalj Vida Majkič Ljubica Mrak Franc Bunič Dobrila Pekolj Tilka Pilar Marija Podgornik-Miselj Dana Potrč Jože Rak Ruža
Rakar Justina — predsednik
Rodič Dragojla
Sabljak Spasa
Stankovič Mira
Šešič Draga
Škrjanc Francka
Toporiš Marija
Uranič Anton — namest. predsed.
Verlak Marija
namestniki:
Cerviz Ranka Iličič Milka Jakara Dragica Justin Ana Kolar Slavica Mizerit Leon Plevel Kati Šestič Zora Vrhovnik Vinko
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
člani:
Delavec Zvonka
Frelih Tončka
Justin Ivanka
Mrak Franc — predsednik
Osterman Alojz — namest. predsed.
namestniki:
Jaskič Jusuf Milič Majda Štefe Stane
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Člani:
Ferkulj Alojz — namest. predsed.
Gorenc Marija Justin Ana
Mulej Miha — predsednik Pavlov Andon
Dukarič Miha — zunanji član
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Legat Vili — namest. predsed.
Mrak Franc
Pertot Boris — predsednik Urbanc Kati Zorman Kristina
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
Kapler Vera Markovič Francka Sušnik Lojzka — predsednik Šmid Anton
Vrhovnik Vinko — namest. predsed.
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD »TKALNICA«
DELAVSKI SVET
člani:
Bizjak Marjan — nam. predsed.
Benedičič Marija Golob Vida Antolič Ana Dagarin Franc Fujan Vinko Hudobivnik Milka Janc Pavel Lukanec Janez Mlinar Rajko Tomažin Jože Metelko Matilda Dolinar Pavla Jagodic Marija Belcijan Cilka Drobnjak Mara Gartner Marija Kopač Mato Ječnik-Sajovic Ana Sladič Ivan Zrimšek Janez Kalan Stane
Lambergar-Knific Marija — predsed.
Mlakar Marija Pucelj Vida
namestniki:
Ahačič Franc Delavec Franc Pečnik Marija Leban Pavla Cof Samuel Mede Danijela Prestor Jože Česen Marija Jalovec Mirjana Rozman Marija
(tkal. I) (tkal. I) (tkal. I) (tkal.I) (tkali) (tkal.I) (tkal. I) (tkal. I) (tkal.I) (tkal. I) (tkal. I) (tkal.I) (tkal. II) (tkal. II) (tkal II) (tkal II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II)
(tkal. I) (tkal.I) (tkal. I) (tkal.I) (tkal. I) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II) (tkal. II)
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE	
člani:	
Šoštarič Milan — predsednik	(tkal. I)
Jovanovič Drago	(tkal. I)
Dolinar Pavla	(tkal. II)
Kalan Janez — nam. preds.	(tkal. II)
Kalan Helena	(tkal. II)
namestniki:	
Zavrl Pavla	(tkal. I)
Mlakar Marija	(tkal. II)
Paunovič Uroš	(tkal. II)
DISCIPLINSKA KOMISIJA	
člani:	
Posedi Marjan — predsednik	(tkal. I)
Hudovernik Mato	(tkal. I)
Kalan Milena	(tkal. II)
Zrimšek Janez — nam. pred.	(tkal. II)
Lambergar-Knific Marija	(tkal. II)
Lacko Vladimir — zunanji član	
namestniki:	
Rojina Slavka	(tkal. I)
Knez Anton	(tkal. II)
Kalan Stane	(tkal. II)
Ječnik Sonja — nam. zun. člana	
ODBOR ZA GOSPODARSTVO	
Burgar Franc — nam. predsed.	(tkal. I)
Bider Anton	(tkal. I)
Bizjak Marjan	(tkal. I)
Valentinčič Saša	(tkal. II)
Kalan Stane	(tkal. II)
Traven Slavko — predsednik	(tkal. II)
Pogačnik Dana	(tkal. II)
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE	
Posedi Marjan — nam. predsed.	(tkal. I)
Vojičič Ratko	(tkal. I)
Pisovec Draga	(tkal. I)
Peranovič Pavla — predsednik	(tkal. II)
Strle Brane	(tkal. II)
Zrimšek Janez	(tkal. II)
Ajdovec Miha	(tkal. II)
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO	
IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO	
Flajnik Jure — predsednik	(tkal. II)
Primožič Stane — nam. predsed.	(tkal. II)
Sušnik Miha	(tkal. II)
Bizjak Marjan	(tkal. I)
Nikolič Luka	(tkal. II)
Belančič Jure	(tkal. I)
Zafirova Jordana	(tkal. I)
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA	
Cuderman Jože — nam. predsed.	(tkal. I)
Bogataj Jože	(tkal. I)
Sušnik Miha — predsednik	(tkal. II)
Sladič Ivan	(tkal. II)
Ramovš Ciril	(tkal. II)
SVET DELOVNE ENOTE »TKALNICA I«
člani:
Ahačič Franc Ajdovec Štefan Aleš Tončka
Bidar Anton — predsednik Cof Jože Grašič Bogomira Grujič Petar Hafner Ivan Mate Frančiška Mlinar Tončka
Pičman Janez — nam. predsed.
Prek Marjeta Prestor Tončka Vidic Marija Vrečar Jela Smolej Ivana Zajc Jože
namestniki:
Antolič Ana Bubanja Rajko Mlinar Rajko Pajič Dušan Rozman Franc
SVET DELOVNE ENOTE »TKALNICA II«
člani:
Krivec Marjan Perčič Stane
Ramovš Ciril — nam. predsed.
Medvešček Rozalija Knez Anton Primožič Ilonka Bajc Marija Čebašek Cilka Delavec Valentin Dugandžija Emilija Ločniškar Valentin Oman Milka Prišič Marija
Traven Ivan — predsednik Grubor Mira Stamenov Pavle Žižek Antonija
namestniki:
Pantelič Pava Veternik Štefka Andjelkovič Slavica Kondič Rajko Kondič Vida
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD »PLEMENITILNICA«
DELAVSKI SVET člani: Demoli Redžep	(plem. II)
Dolenc Alenka	(plem. II)
Dukarič Miha	(grav.)
Feratovič Ismet	(plem. I)
Ilov Ilče	(plem. I)
Jerala Jožica	(grav.)
Kamin Erika, d. ing.	(plem. I)
Kert Helena	(plem. II)
Keržič Anton	(grav.)
Klavžar Marjeta	(grav.)
Koglar Miha	(plem. I)
Komovc Stane	(plem II)
Mlakar Marjan	(plem. I)
Pejašinovič Radosava	(grav.)
Pestotnik Antonija	(plem. II)
Pipan Marjan	(plem. II)
Ropret Ivan — nam. preds.	(plem. II)
Škrab Franc	(plem. I)
Tisak d. ing. Metka	(plem. I)
Udir Avguštin	(grv.)
Verdir Jože	(plem. I)
Vrtačnik Franc— predsed.	(plem. I)
Zavašnik Brane	(grav.)
Zorko Regina	(plem. I)
Zveršen Jože	(grav.)
namestniki:	
Atanasov Stane	(plem. II)
Bečič Dževad	(plem. II)
Bukovec David	(plem. I)
Drinič Stevo	(plem. II)
Gabor Vlado	(grav.)
Kirn Majda	(grav.)
Oman Hilda	(plem. I)
Perčič Nada	(plem. I)
Razpet Marjeta	(plem. I)
Švab Slavica	(grav.)
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
člani:	
Dabič Nenad	(plem. I)
Gorjanc Dragica	(plem. II)
Grozdek Darko — predsed.	(plem. II)
Križaj Marjan — nam. pred.	(plem. I)
Švab Slavica	(grav.)
namestniki:	
Dabič Radovan	(plem. I)
Gorjup Polonca	(grav.)
Pernuš Irmina	(plem. II)
DISCIPLINSKA KOMISIJA člani:	
Humerca Jože	(grav.)
Jakopič Herman — nam. preds.	(plem. I)
Kabaš Zenun	(plem II)
Kruh Cirila, d. ing. — predsed.	(plem. II)
Sekne Miha	(plem. I)
Trobec Zdenka — zunanji član	
namestniki:	
Grilc Jože	(plem. II)
Mauser Ivan	(grav.) Ivan
Ramovš Anton	(plem. I)
Žakelj Janez — nam. zun. člana ODBOR ZA GOSPODARSTVO	
Arhar Stane	(plem. I )
Jenko Ivan	(plem. II)
Keržič Anton	(grav.)
Klavžar Marjeta \	(gravura)
Ramovš Anton	(plem. I)
Smrekar Anton — nam. preds.	(plem. I)
Valher Majda — predsednik	(plem. II)
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE	
Dermota Ana	(plem. II)
Casar Jože	(plem. I)
Drobnič Marinka	(plem. I)
Hrvanovič ing. Margita - pred.	(plem. I)
Fireder Darko — nam. predsed.	(plem. II)
Jerančič Marinka	(grav.)
Istinič Vida	(grav.)
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO	
Razpet Marjeta — predsednik	(plem. I)
Rupar Lado	(plem. I)
Štirn Franc	(plem. I)
Grilc Jože	(plem. II)
Sušnik Cveto	(plem. II)
Povšič Marija	(grav.)
Tomažin Marjan — nam. predsed.	(grav.)
ODBOR ZA DELVONA RAZMERJA	
Gabrič Poldka	(plem. I)
Seiko Jožica	(plem. I)
Kern Ivo — nam. predsed.	(plem. I)
Dolenc Alenka — predsednik	(plem. II)
Jerančič Marinka	(grav.)
SVET DELOVNE ENOTE »PLEMENITILNICA I«
člani:
Bider Miha Čebašek Franc Erjavec Vladimir Frantar Milan Križnar Anton Markelj Franc Marič Nedeljko
Oman Hilda — nam. predsednika Osterman Franc Popovič Marija
Ravnihar Francka Rupar Lado Sa vernik Vili
Sekne Franc — predsednik Škrvada Slavka Štern Franc Šubic Valentin
namestniki:
Dimitrov Dragan Komič Nail Lenart Pavla Pašič Nikola Pavlin Jože
SVET DELOVNE ENOTE »PLEMENITILNICA II«
člani:
Božič Leopold — nam. predsednika
Dermota Ana
Drinič Stevo
Janjič Stojanka
Jenko Ivan
Količ Mirko
Komič Enam
Krivec Marija
Mrak Marija
Stojanov Stojče
Štiglic Dušan — predsednik
namestniki:
Lapuh Marija Palič Safek Ribnikar Janez
SVET DELOVNE ENOTE »GRAVURA«
člani:
Gorzeti Vera — namestnik predsednika Hudobivnik Ljuba Lavrič Janez Mazi Niko
Poljka Miha — predsednik Slak Ivan Smrekar Dana
namestniki:
Kelbel Miro Komič Nada Lužan Pavel
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD »PREHRANA IN ODDIH«
DELAVSKI SVET
člani:
Likar Vida Ajdovec Milka
Sire Helena — nam. predsednika
Pirnaver Veronika — predsednik
Šilar Lojzka
Kern Tončka
Podgoršek Vera
Vrejsk Marija
Jerala Angela
namestniki:
Arnež Danica Pavlovič Terezija Novak Angela Sosič Jožica
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
člani:
Frantar Kristina — predsednik Slak Pepca — nam. predsednika Klinc Francka
namestniki:
Mikelj Francka Šturm Marica
DISCIPLINSKA KOMISIJA
člani:
Arnež Danica — nam. predsednika Kreft Marica — predsednik Pirnaver Veronika Šeruga Franc — zunanji član
namestniki:
Jerala Angela Zupanc Marija
Bitenc Lado — nam. zunanjega člana
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
člani:
Dovžan Branka — predsednik Sindičič Matej — nam. predsednika Slak Pepca Kreft Marica Klinc Francka
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE
člani:
Božič Danica — predsednik Mikelj Francka — nam. predsednika Dovidija Ivanka
namestniki:
Šprajcar Irma Podgoršek Vera
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
člani:
Koporec Franc — predsednik ŠunkarJanez
Blažič Pavla — nam. predsednika
namestniki:
Dovžan Branka Kreft Marica
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
člani:
Šunkar Janez — predsednik Ajdovec Milka
Lamovšek Marija — nam. predsednika
namestniki:
Šavs Lidija Pušavec Marija
SAMOUPRAVNI ORGANI DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE
DELAVSKI SVET		
člani:		
Dovjak Rozalija	—	kontr. sektor
Eržen Alojz	—	VESI
Gašperšič Marinka	—	ekonom, sektor
Gorjanc Angelca	—	kontr. sektor
Grohan Ivka	—	finančni sektor
Gros Kristina	—	komerc. sektor
Hafner Marija	—	tehnični sektor
Hlebec Rudi	—	komerc. sektor
Jenko Miha	—	VES II
Jurjevec Marjan	—	VESI
Kosi Albin	—	VESI
Lapuh Milka	—	komerc. sektor
Ogrizek Majda — predsed.	—	kontrol, sektor
Ojstršek Marjan	—	VESI
Pajič Gojan	—	VES II
Potočnik Tinca	—	finančni sektor
Sorčan Marinka	-	kadr. sektor
Tomažič Nada	_	VES II
Tramte Adolf	—	VES II
Urankar Marjan	—	VESI
Vidic Jelka, d. ing.	—	razvojni sektor
Vilfan Pavel	—	VESI
Zadražnik Alojz	- VES II
Zavašnik Hubert — nam. preds.	— kadrovski sektor
Žun Bogomil	- VES II
namestniki:	
Bauman Erika	— ekonom, sektor
Černilec Franc	— kontr. sektor
Dolenc Marjan	- VESI
Golob Alojz	- VESI
Gregorič Anica	— komerc. sektor
Grilc Franc	- VESI
Hudobivnik Milan	- VESI
Rupnik Anka	— kadrovski sektor
Urbanc Martinka	— finančni sektor
Šestič Mijo	- VES II
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE	
člani:	
Gros Marjan — predsednik	— komerc. sektor
Pretnar Filip	- VES II
Prigora Silvo — nam. preds.	— kadrovski sektor
Rogelj Franc	- VESI
Vombergar Mira	— finančni sektor
namestniki:	
Pelko Miro	- VESI
Ravnik Janez	— komerc. sektor
Vukašinovič Vid	- VES II
DISCIPLINSKA KOMISIJA	
člani:	
Bajželj Mirko — nam. preds.	- VESI
Kavčič Anton — predsednik	— komerc. sektor
Mali Anton	— kadr. sektor
Mesarič Srečo	- VES II
Zevnik Slavka	— kadr. sektor
Ančik Dragica — zunanji član	
namestniki:	
Šmid Silvo	- VESI
Šolar Jože	- VES II
Šumi Irena	— ek. sektor
Benedik Ivanka — nam. zunanjega člana	
ODBOR ZA GOSPODARSTVO	
Soklič Boris — predsednik	— teh. sektor
Valjavec Evgenij — nam. predsednika	— finančni sektor
Šolar Jože	- VES II
Ankerst Ervin	- VESI
Narat Danica	— razv. sektor
Zalašček Franko	— komerc. sektor
Friškovec Metka	— komerc. sektor
ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE	
Smodej Rina — predsednik	— kadr. sektor
Zajc Marija — nam. predsed.	— fin. sektor
Kržišnik Majda	— tehn. sektor
Draksler Janez	- VES II
Potočnik Anton	- VESI
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUBŽENO SAMOZAŠČITO
Markelj Stane — predsednik Prigora Silvo — nam. predsed. Loparnik Breda Šumi Irena Suhadolnik Leopold Omersa Marija Šmid Silvo
VESI kadr. sektor komerc. sektor ekonom, sektor VES II finan. sektor VESI
ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
Hafner Nande — predsednik Mohar Marinka— nam. predsed. Hostar Tinca Uzar Sašo
Letinič Alenka, dipl. ing.
VESI fin. sektor komerc. sektor VESI
kontr. sektor
Kljub slabemu vremenu jv biki na proslavi množična udeležba Marjan Strniša — »Red dela z zlatim vencem«
Odlikovancem je podelil odlikovanje predsednik Skupščine občine Kran j Stane Rožič
zaslužnim
delavcem
Visoka
odlikovanja
Ljudmila Hudobivnik — »Red dela s srebrnim vencem«
Ob 50-letnici Teksti lindusa
Ob proslavljanju 50-letnice obstoja naše delovne organizacije je bilo od strani odbora za splošne zadeve v sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami predlagano za odlikovanja z ozirom na dolgoletno, vestno in požrtvovalno delo v delovni organizaciji, aktivno sodelovanje v družbe-no-političnih organizacijah in samoupravnih organih, kakor tudi v krajevni skupnosti in drugih področjih družbenega življenja, 71 članov našega kolektiva. Z ozirom na kratek čas je od tega števila prispelo 51 odlikovanj, dočim je 20 predlogov za odlikovanje še v postopku in bodo podeljena kasneje.
Z ozirom na posebno prizadevanje posameznih odlikovancev, tako na delovnem, kakor na družbeno političnem področju, je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Maršal Josip Broz Tito z ukazom št. 79 z dne
19.	7. 1978 odlikoval predlagane člane našega delovnega kolektiva z naslednjimi odlikovanji:
Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM ROJINA Valentin STRNIŠA Marjan
Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM RAKOVEC Anton
Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO BELEHAR Ivan
Cerne zvone
HUMER Zlata JENKO Leopold KURAT Vera MARKELJ Stanislav OMAN Ana PUCELJ-ŠILER Vida UZAR Aleksander VRTAČNIK Franc
Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM BAJŽELJ Bogomir BIDAR Anton BLAŽIČ Pavla BOGATAJ Jože DRAKSLER Janez HAFNER Ferdinand HUDOBIVNIK-ZEVNIK Ljudmila JEŽ Vinko KAVClC Ivan KELBEL Miroslav KOPOREC Franc KREFT Marija MARTELANC Vladimir MAUSER Ivan MESARIC Srečko MRAK Franc OMAN Ljudmila PERTOT Boris PODGORNIK Adolf POSEDI Marjan PROJ Ivan REMIC Franc SLADIC Silvester SORČAN Marinka SUŠNIK Janez ŠOŠTARIČ Milan ŠTIGLIC Dušan TRAVEN Ivan VALHER Marija VIRANT Slavko VIRNIK Anton VRTAČNIK Julijana ZORMAN Štefan
Z MEDALJO DELA BIZJAK Marjan KAVClC Anton LEBAR Matija MIKEC Helena SLAK Jožefa
Odlikovanja je podelil predsednik Skupščine občine Kranj tovariš Stane Božič.
Vsem odlikovancem v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in celotne delovne organizacije, iskreno čestitamo!
Sašo Uzar — »Red zaslug za narod s srebrno zcezdo«
Pozdravni govor glavnega direktorja Franca ing. Hočevarja
Polde Jenko — »Red za
za narod s srebrno zvezdo
in k o Hafner, je imel na proslavi slavnostni govor
Ančka Oman — »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo«
Pavla Blažič — »Red dela s srebrnim vencem«
Civilna zaščita, pomembna sestavina SLO
Marca letos so predstavniki zveznega izvršnega sveta in republiških ter pokrajinskih izvršnih svetov podpisali dogovor o razglasitvi dneva civilne zaščite. Kot dan civilne zaščite je bil določen 20. junij v spomin na to, da je bil tega dne leta 1955 v Skupščini SFRJ sprejet zakon, s katerim je bila dotedanja organizacija protiletalske zaščite preimenovana v civilno zaščito, področje dejavnosti civilne zaščite pa z zaščite in reševanja ljudi in imetja v vojni razširjeno na tovrstne naloge ob naravnih in drugih nesrečah velikega obsega.
Posledice vojnih akcij vseh vrst so med prebivalstvom pa tudi v gmotnem pogledu v vsaki novi vojni vse hujše in v vse večji meri presegajo izgube v oboroženih silah. Tako je razmerje žrtev med civilnim prebivalstvom in pripadniki oboroženih sil v prvi svetovni vojni bilo 1:20, v drugi svetovni vojni 1:1, v korejski vojni 5:1, v vietnamski pa že kar 10:1. Vzrok temu je izredno hitro izpopolnjevanje orožja vseh vrst ter vse večja koncentracija ljudi in dobrin, ki so jim potrebne za proizvodnjo in in življenje, v mestih in drugih naseljih, ob hkratni vse večji odvisnosti uspeha operacij oboroženih sil od stanja in delovanja zaledja, kar je pogoj za intenzivnost vojnih akcij uperjenih nanj, kakor tudi dejstvo, da je z vojnimi operacijami zajeto celotno ozemlje vojskujočih se dežel.
Glede na strateški položaj Slovenije, pomembne stra-teško-operativne in operativ-no-taktične smeri, ki vodijo prek njenega ozemlja in na predvideni široki razmah splošnega ljudskega odpora, moramo predvidevati, da na našem ozemlju v primeru agresije ne bo neogroženega območja. Še posebej bodo vojnim akcijam vseh vrst, s tem pa tudi številnim žrtvam, požarom in drugim razdejanjem izpostavljena mesta, industrijska središča, prometna vozlišča in naselja vzdolž pomembnejših komunikacij.
Z zračnimi napadi in drugimi vojnimi akcijami tako v začetni kot v kasnejših fazah vojne bo napadalec skušal povzročiti čimveč žrtev med prebivalci, napraviti življenjske pogoje za prebivalstvo čim težje, onemogočiti delovanje gospodarstva in našega družbenega sistema sploh. Namen tega bi bil, streti moralnopolitično enotnost in čvrstino ter odločenosti ljudstva za boj proti napadalcu ter uničiti bazo splošne ljudske obrambe.
V takih razmerah sta dobro
organizirana zaščita in reševanje ljudi in dobrin izrednega pomena, in sicer tako za zmanjšanje žrtev med prebivalci kot tudi gmotnih posledic, s tem pa tuda za žilavost splošnega ljudskega odpora. Tako ima civilna zaščita kot najširša oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja zelo pomembno vlogo v sistemu splošne ljudske obrambe ter predstavlja njeno strateško sestavino.
Veliko nevarnost za ljudi in gmotne dobrine predstavljajo tudi naravne in druge hiude nesreče, in to tako v miru kot v vojni. Najhujše posledice na našem ozemlju lahko povzroči potres, saj ležijo številna mesta in druga naselja na območjih IX. stopnje po Mercal-liju (Ljubljana, Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Tolmin, Laško, Rimske Toplice, Brežice in druga) in VIII. stopnje (Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Ljutomer, Celje, Krško, Trebnje, Domžale, Vrhnika, Ilirska Bistrica in druga) in so torej na teh območjih možni tudi rušilni potresi. Razen tega so na ozemlju Slovenije možne tudi druge nesreče: obsežne poplave, zemeljski in snežni plazovi, obsežni gozdni požari in požari na objektih in druge. V povprečju povzročajo naravne nesreče v naši republiki, kljub zaščitnim in reševalnim ukrepom, letno 170 do 200 milijonov (novih) dinarjev škode, pogosto pa tudi znatno več (1. 1972 poplave v Pomurju in v vzhodna Štajerski, 1. 1974 potres na Kozjanskem, 1. 1976 potres v Posočju).
SKRB ZA DOBRO PRIPRAVLJENO CIVILNO ZAŠČITO JE DOLŽNOST VSEH SKUPNOSTI IN ORGANIZACIJ
Družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije organizirajo civilno zaščito z nalogo zaščite ter reševanja ljudi in imetja tako ob vojnih akcijah, kakor tudi ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ko je ogroženo zdravje ali življenje velikega števila ljudi ali imetja velikega obsega. V okviru tega so njihove naloge: skrbeti za graditev zaklonišč in za zaklanjanje prebivalstva pred vojnimi akcijami; organizirati evakuacijo ljudi in dobrin iz posebno ogroženih naselij ali predelov v vojni ter iz naselij ali predelov, ki so ogroženi zaradi naravne nesreče; reševati ljudi in imetje ob poplavah in iz nevarnosti, ki so jih povzročile
druge naravne nesreče ali vojne akcije; gasiti požare; reševati ljudi in imetje iz ruševin; dajati prvo pomoč poškodovancem in ranjencem; organizirati začasno namestitev in preskrbo ogroženega ali prizadetega prebivalstva, dokler preskrbe ne morejo prevzeti redne preskrbovalne organizacije; v vojni poskrbeti za zatemnitev naselij, prometnih naprav in vozil; skrbeti za zaščito pred neeksplodiranimi ubojnimi predmeti; organizirati radiološko, biološko in kemično zaščito ljudi in imetja; dajati prvo pomoč poškodovani ali ranjeni živini; skrbeti za pokop mrtvecev in za zakop poginjene živine, če njihovo števalo presega zmogljivosti ustreznih komunalnih organizacij; na pogorišču reševalnih akcij, z vzdrževanjem reda, omogočiti nemoten potek reševalnih del.
Civilna zaščita je v Jugoslaviji enotno organizirana v duhu doktrinarnih načel, ki jih je določilo Predsedstvo SFRJ. Obsega samozaščito delovnih ljudi in občanov, enote civilne zaščite, štabe za civilno zaščito, v njeno dejavnost pa se vključujejo tudi organizacije združenega dela in družbene organizacije, ki se sicer ukvarjajo z zaščito in reševanjem ljudi ali imetja. Vsi ti opravljajo že prej navedene ukrepe civilne zaščite.
V samozaščiti delovni ljudje in občani izvajajo ukrepe za osebno in kolektivno zaščito ter rešujejo ljudi in imetje v družini, stanovanjski stavbi, naselju, proizvodni organizaciji in drugod v neposredni okolici. Samozaščita delovnih ljudi in občanov je tako najbolj množična sestavina civilne zaščite.
Med organizacijami, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo z zaščito in reševanjem ljudi ali imetja in se v izjemnih razmerah ob vojnih akcijah ali naravnih nesrečah vključujejo v dejavnost civilne zaščite pod enotnim operativnim vodstvom štabov za civilno zaščito, moramo omeniti predvsem prostovoljne gasilske organizacije in enote, poklicne gasilske enote, Rdeči križ, Gorsko reševalno službo, zdravstvene, veterinarske in komunalne organizacije.
Enote civilne zaščite so posebej organizirane formacije civilne zaščite. Imamo splošne, specializirane in združene enote civilne zaščite.
Splošne enote, če upoštevamo njihovo organizacijo, tehnično opremljenost in strokovno usposobljenost, opravljajo manj zahtevna dela pri zaščiti an reševanju ljudi in dobrin.
Organiziramo jih v večjih stanovanjskih in drugih stav-
bah ali po ulicah za več stavb skupaj, v manjših vaseh, manjših proizvodnih organizacijah in majhnih krajevnih skupnostih.
Specializirane enote so namenjene za opravljanje posameznih vrst zahtevnejših zaščitnih in reševalnih nalog, ki jih ne more opraviti prebivalstvo v okviru samozaščite in splošne enote. Mednje spadajo enote za prvo pomoč poškodovancem in ranjencem, gasilske enote, enote za reševanje iz ruševin, za radiološko-biološko-kemično radiološko-biološko-kemično zaščito, za oskrbo prizadetega in ogroženega prebivalstva, za prvo veterinarsko pomoč, za uničevanje neeksplodiranih ubojnih predmetov ter za asanacijo. Specializirane enote organizira v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v občinah kot občinske enote.
Združene enote opravljajo vse vrste nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin, zato so tudi sestavljene iz enot raznih specaalnosti. Združene enote organizirajo občine.
Štabi za civilno zaščito delujejo v republiki, občinah, krajevnih skupnostih in proizvodnih organizacijah, ponekod pa tudi po naseljih.
V	miru štabi za civilno zaščito skrbijo za izpopolnjevanje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za nujne zaščitne ukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali posledice zračnih in drugih napadov v vojni. V vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah pa usmerjajo delovanje enot civilne zaščite, samozaščite ter družbenih in drugih organizacij pri opravljanju zaščitnih in reševalnih nalog.
CIVILNA ZAŠČITA SMO VSI
V	skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi imajo prebivalci naslednje dolžnosti do civilne zaščite:
V	civilni zaščiti so v okviru samozaščite dolžni sodelovati vsi za to sposobni prebivalci in delovni ljudje.
V	enote in štabe civilne zaščite so lahko razporejeni vsi jugoslovanski državljani, ki so že dopolnili 16 let, vendar niso starejši od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske).
Od te obveznosti so izvzeti: pripadniki Jugoslovanske ljud-ljudske armade; vojaški obvezniki, ki imajo vojno razporeditev; pripadniki milice; nosečnice in ženske z otroki, mlajšimi kot 7 let, in osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti.
V	vojni pa v civilno zaščito lahko razporedimo tudi zdravnice, inženirke, tehnice in
(Nadaljevanje na 12. strani)
Za pridne roke
CIVILNA
(Nadaljevanje z 11. strani)
druge nujne strokovnjakinje, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, če jim med opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti zagotovimo nego in varstvo otrok.
Osebe, ki so razporejene v enote in štabe civilne zaščite, so se dolžne udeleževati pouka in vaj ter sodelovati pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin tako v vojni kot ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Pouk enot civilne zaščite obsega osnovni in dopolnilni pouk. Osnovni pouk je enkraten in sme trajati največ 100 učnih ur, dopolnilni pa največ 30 ur na leto.
Poleg tega so prebivalci dolžni izpolnjevati tudi naslednje obveznosti v zvezi s civilno zaščito:
—	vsakdo si je dolžan preskrbeti osebno opremo za zaščito dihal in telesa, pripomočke za prvo pomoč ter pripomočke za osebno dekontaminacijo in dezinfekcijo;
—	vsakdo, ki opazi, da grozi neposredna nevarnost naravne ali druge nesreče, ali da se je taka nesreča zgodila, mora o tem takoj obvestiti najbližjo postajo milice ali štab za civilno zaščito. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali sredstvom za zveze;
—	lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih prostorov morajo v vojni, ob nevarnosti zanjo, z ogroženega ali prizadetega območja, če tako odredi pristojni štab za civilno zaščito;
—	lastniki motornih vozil, vpreg, orodja, strojev in druge opreme, ki je potrebna pri reševanju, so po nalogu občinskega štaba za civilno zaščito dolžni dati te pripomočke, skupaj z osebjem, ki upravlja z njimi, na razpolago za reševalna dela;
ZAŠČITA
—	vsi ljudje od 16. leta dalje ne glede na to, ali so vključeni v enote civilne zaščite ali ne, so v primeru hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer dolžni sodelovati pri zaščitnih in reševalnih delih in odpravljanju posledic, če tako odredi predsednik občinske skupščine;
—	lastniki nepremičnin morajo ob naravni nesreči ali drugih izjemnih razmerah dovoliti, da se na njihovih nepremičninah opravijo razna dela, na primer delno ali popolno porušenje stavb, sedanje dreves, odlaganje materiala in podobna dela, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito;
—	ob vojni akciji ter naravni ali drugi hudi nesreči se morajo prebivalci ravnati po navodilih pristojnega štaba za civilno zaščito, katera je izdal zaradi zaščite in reševanja njihovega življenja in premoženja;
—	ob neposredni nevarnosti vojne ali v vojni morajo prebivalci zatemniti stanovanja, gospodarska poslopja in vozila, evakuirati se iz ogroženih krajev in izpolnjevati še druga navodila in odredbe občinskega štaba za civilno zaščito in drugih pristojnih organov.
Prebivalci, ki niso vključeni v enote in štabe civilne zaščite, so po veljavnih predpisih dolžni udeleževati se pouka za obrambo in zaščito. Namen tega pouka je, da se vsakdo seznani z nevarnostmi v vojni ali ob naravnih nesrečah, da bi se znal zaščiti pred njimi in izpolnjevati svoje obveznosti do skupnosti, da to svojo dolžnost vsestransko izpolnjuje.
(po reviji Naša obramba)
Pletenine — vedno moderne in nepogrešljiv kos naše garderobe, so za marsikateri žep predrage, če bi jih kupili v trgovinah. Z malo spretnosti in pridnosti si vsaka lahko naplete lep, enostaven pulover, ki ga bo jeseni in pozimi nosila bodisi k hlačam ali krilu. Sezimo po pletilkah in začnimo:
TRIBARVEN PLETENI PULOVER IZ MOHER VOLNE (velikost 38 — 42)
Material: približno 200 gr vijoličaste, 200 gr svetlordeče (pink) in 200 gr temnomodre moher volne, igle za pletenje št. 4 ter okroglo iglo št. 4, dolžine 50 cm.
Osnovni vzorec: na licu desne pentlje, na narobni strani leve pentlje; vzorec robu: 2 desni, 2 levi pentlji.
Poizkusni vzorec: 20 vrst po 14 pentelj da 10x10 cm.
Zadnji del: Nasnujemo 76 pentelj s temnomodro volno in napletemo 7 cm robu. Nadaljujemo z osnovnim vzorcem in isto barvo volne do višine 18 cm (36 vrst), nato pa še po 25 cm s svetlordečo volno in vijoličasto. Na višini 43 cm (86) vrst od robu napravimo izrez za roke. Na obeh koncih posnamemo naenkrat po 6 pentelj. Nato nadaljujemo ravno do višine 66 cm (132 vrst), ko začnemo s snemanjem za vratni izrez: posnemamo srednjih 16 pentelj, nato pa na vsaki strani v vsaki 2. vrsti še 1 X 3 in 1X2 pentlji. Istočasno snemamo tudi ramena in sicer posnamemo 2 X po 6 in 1x7 pentelj.
Prednji del:	Pletemo ga
kakor zadnjega do vratnega izreza, ki ga tu posnamemo tako, da zaključimo najprej 8 srednjih pentelj, nato pa še v vsaki 2. vrsti 1x2 in 7x1 pentljo.
Rokav: Nasnujemo 32 pentelj s temnomodro volno in spletemo rob v višini 7 cm. Barve menjamo in pletemo v isti višini kot pri zadnjem in prednjem delu. Ko spletemo rob, v 1. vrsti enakomerno čez širino rokava dodamo 8 pentelj. Tako dobimo 40 pentelj. Za širjenje rokava dodamo na obeh koncih še 12 X v vsaki 6. vrsti po 1 pentljo, tako da dobimo 64 pentelj. Na višini 40 cm od robu snemamo na obeh koncih rokava v vsaki 2. vrsti 3x9 pentelj, preostalih 10 pentelj pa posnamemo v naslednji vrsti.
Spletene dele razpnemo in pripnemo z bucikami na primerno podlago, kakor so skrojeni. Tako pripravljene pokrijemo z vlažno krpo in jih pustimo, da se osuše. Nato sešijemo dele. Za okrogli ovratnik nasnujemo z okroglo iglo 99 pentelj iz ovratnega izreza (iz zadnjega dela 45 pentelj in iz prednjega 54 pentelj). Pletemo ga v vijoličasti barvi; v prvem krogu pletemo 2 desni pentlji, 1. levo pentljo, naslednji krog pa zraven 1 leve pentlje napravimo iz vmesne niti še eno levo pentljo, tako da nadaljujemo s pletenjem ovratnika v vzorcu robu (2 desni, 2 levi pentlji). Tako spletemo 14 cm ovratnika, katerega potem lepo, mehko posnamemo.
R. S.
Zahvale
Ob mnogo prezgodnji nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in brata
FRANCA OSREDKARJA
se zahvaljuje io vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekali sožalje. Posebna zahvala prostovoljnim gasilcem za izkazano čast in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoča žena Betka, hči
Milena z družino, sestre Ro-- zalka, Ivanka in Malka
Ob boleči izgubi najine hčerkice, stare 3 leta
MATEJKE KOVAČEVIČ
se iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč, izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji TOZD Predilnica, posebna zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo v njen prerani grob. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Marija in Mato Kovačevič
Ob boleči izgubi moje mame
IVANE CELJER
se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem finančnega sektorja za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Tinca Potočnik
Ob boleči izgubi moje ljubljene tete
MARIJE KERN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja za podarjeni venec, izraze sožalja in vso izkazano pozornost.
Njena Marija Zajc
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem adjustirnega oddelka obrata I za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Helena Pečnik
Ob težki izgubi moje mame
marije Carman
se najlepše zahvaljujem sodelavcem v predilnici za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Kati Urbanc
Ob smrti mojega dragega očeta
AVGUŠTINA VILFANA
se najlepše zahvaljujem sodelavcem v plemenitilnici I za poklonjeni venec in izraze sožalja.
Janez Vilfan
Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta
JOŽETA JENKA
mizarja iz obrata II, se najtopleje zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem iz VES II za poklonjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Vida z otroki
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža
ANTONA MARKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Predilnica in tkalnica, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali venec in nam izrekli sožalje.
Žalujoča žena Cilka
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi dragega sina
FRANCIJA ISTENIČA
se najlepše zahvaljujem kolektivu adjustirnice ter vsem ostalim delovnim kolegom za podarjeno cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Franc Istenič
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam tkalnice II za lepo poklonjeno darilo. Enaka zahvala velja tudi sindikalni organizaciji. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Pavla Nikoleti
Ob odhodu v pokoj se prav prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji predilnice za izkazano pozornost in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na dobre sodelavce. Vsemu kolektivu pa želim še mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu.
Angela Žagar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pleme-nitilnice I za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v lepem spominu. Vsem skupaj želim že veliko uspehov pri delu.
Jožefa Bradač
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam apreture obrata II in sindikalni organizaciji TOZD Plemenitilnica za lepa poklonjena darila. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.
Anton Rehberger
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in 00 sindikata DS Skupnih služb za lepa darila, ki so mi jih poklonili, predvsem pa še za dolgoletno tovariško sodelovanje. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Jaka Pečnak
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD predilnica, kolegom iz mehanične delavnice ter sindikalni organizaciji za lepa poklonjena darila. Vsem želim še veliko uspehov pri delu.
Franc Žirovnik
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem finančnega sektorja in OO sindikata DS skupnih služh zahvaljujem za lepa poklonjena darila.
Marica Krivec
Ob odhodu v pokoj's? lepo zahvaljujem vsem sodelavcem v skladišču gotovega blaga za poklonjena darila, enako pa tudi 00 sindikata skupnih služb.
Francka Vidic
Ob odhodu v pokoj se prav prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem in 00 sindikata predilnice za izkazano pozornost in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na dobre sodelavce. Vsem v kolektivu pa želim še mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu.
Angela Žagar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za lepo poklonjeno darilo.
Ivan Pogačnik
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem in uslužbencem TOZD plemenitilnica za lepa darila, obenem pa jim želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Andrej Marn
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem -sodelavkam in sodelavcem tkalnice II 1. izmene, posebno tkalnici hale A. za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli. Obenem želim veliko uspehov vsem skupaj pri nadaljnjem delu.
Vera Lunar
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem skladišča gotovega blaga najlepše zahvaljujem za prejeto darilo. Obenem pa vsem želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Za lepo spominsko darilo pa se iskreno zahvaljujem tudi 00 sindikata Skupnih služb.
Tončka Tekavec
--------------------------N
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic — predsednik, Sonja Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Še o ušeh in razuševanju
Že tretje leto so uši stalni ali občasni prebivalci na glavah Slovencev. Dosedanje delo zdravstvene službe ni imelo pričakovanega uspeha, tudi zaradi slabega sodelovanja staršev. Pogosto se zgodi, da otrok ponovno dobi uši od drugega otroka, katerega starši zaradi malomarnosti ali neznanja niso razušili. Taki otroci ali odrasli so stalni vir uši-vosti v svoji okolici in vzrok neuspehov pri razuševanju.
Zato objavljamo navodila o postopkih in sredstvih za odstranjevanje uši — razuševa-nje. Ne pričnite z razuševa-njem šele tedaj, ko vas na uši opozorijo drugi, že danes preglejte glavo vsem članom družine in če ugotovite uši, pričnite z razuševanjem. Ne čakajte, da bo vaše delo opravila vzgojiteljica ali učiteljica, one niso dolžne namesto vas iskati uši na glavah vaših otrok.
Naglavna uš je sivo-rumene barve, približno 3 mm velika. Živi na lasišču, najdemo jo lahko tudi na obrveh. Hrani se s krvjo in ker je zelo požrešna, povzroča zaradi gibanja in hranjenja močno srbenje. Uš živi 6 — 8 tednov, v tem času zleže samica veliko število si-vo-rumenih gnid (jajčec), ki jih prilepi z lepljivo tekočino na lase v bližini kože. Iz gnid se v 1 tednu razvije ličinka in v 3 tednih odrasla uš. Ker živi uš v vodi do 24 ur, se ušive osebe ne smejo kopati v skupnih bazenih. Z daljšimi lasmi se uši lažje prenašajo. Uš lahko živi brez hrane 5— 10 dni in se lahko prenaša tudi z obleko, predvsem z ovratniki ali pokrivali in preko oblazinjenega pohištva. Uš je neprijetna, ker povzroča močan srbež in nevarna, ker lahko prenaša povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni.
NAVODILA ZA RAZUŠEVANJE IN POSTOPEK:
1. Petrolej z oljem
Mešanico petroleja in olja (po možnosti olivnega) priporočamo pri občutljivi koži v enakem razmerju ( 1 del olja in 1 del petroleja). Pri močni uši-vosti in manj občutljivi koži je lahko tudi razmerje 5 del olja in 1 liter petroleja.
S tako pripravljeno mešanico dobro namažemo lase od korena do vrha in jih pokrijemo z nepoškodovano polivinilasto vrečko ter čeznjo zavežemo ruto. Po 3 — 5 urah umijemo lase (glej navodilo). Postopek dvakrat ponovimo v presledku enega tedna, v poletnih mesecih lahko čez 5 do 6 dni, ker s to mešanico ne uničimo tudi gnid. Na uši delujejo petrolejski hlapi, zato morajo biti lasje pokriti z nepoškodovano polivinilasto vrečko in dobro zavezano ruto. Tekočino nanašamo na lase s primerno velikim kosmom vate
namočenim v to mešanico in pazimo, da osebi, ki jo razušu-jemo, zavarujemo oči.
2.	Solutio benzil-benzoata
V lekarni nabavimo 20 °/< raztopino benzil-benzoata v 90 % alkoholu. S tekočino namažemo lase od korena do vrha in pri tem pazimo, da ne mažemo kože lasišča. Lase pokrijemo z nepoškodovano polivinilasto vrečko ter čeznjo zavežemo še ruto. Sredstvo pustimo delovati 6 — 8 ur. Nato lase umijemo po spodaj navedenem načinu. Ker s to raztopino ne uničujemo tudi gnid, postopek ponovimo še dvakrat v presledku enega tedna, v poletnih mesecih lahko že čez 5 do 6 dni. Tekočino nanašamo na lase s primerno velikim kosmom vate namočenim v to raztopino in pazimo, da osebi, ki jo razušujemo, zavarujemo oči.
Enako učinkovito je tudi mazilo proti ušem, ki je pripravljeno iz benzil-benzoata, katerega dobite v lekarnah.
Z mazilom zvečer namažemo lasišče, glavo zavijemo z ruto in jo zjutraj operemo.
3.	Pitroid prašek
S praškom enakomerno in dobro naprašimo lase. Po za-prašitvi pokrijemo lase z ruto, tako da jo okrog glave tesno zavežemo in pustimo zavezano 6 — 8 ur. Lase nato umijemo po spodaj navedenem načinu. Ker s praškom ne uničimo tudi gnid, postopek ponovimo še 2-krat v presledku enega tedna. v poletnih mesecih lahko v presledku 5 — 6 dni. Pii uporabi Pitroid praška zavarujemo oči in usta in pazimo, da ne povzročamo prašenja pred nosom.
Umivanje las
Lase umijemo v topli vodi s šamponom in jih dobro speremo s toplo vodo. Oprane lase še prelijemo s toplim 5 % kisom, pri občutljivi koži pa dodamo kisu malo tople vode. Tako oprane lase razčešemo z gostim glavnikom nad belim enobarvnim papirjem, da takoj opazimo, če pade z las uš ali gnida (kis povzroči, da se zlepljene gnide lažje odlepijo).
Po končanem razčesavanju papir sežgemo.
Ker nobeno od navedenih sredstev ne uničuje gnid, se mora postopek 3-krat ponoviti v presledku 1 tedna. Naglavno ruto ali brisačo, s katero smo imeli pokrito glavo, namočimo takoj po uporabi za 2 uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška in temeljito operemo ter zlikamo z vročim likalnikom. Glavnike in krtače za lase namočimo v 5? vroč kis. Če se pri razuševanju odločimo za striženje las, kar pa ni obvezno, moramo ostrižene lase zaviti v papir in takoj sežgati. Pri pojavu uši pri enem članu družine moramo pregledati lasišče tudi ostalim čla-
nom družine. Tudi če ne najdemo uši ali gnid pri drugih članih družine, je priporočljivo, da izvršimo postopek za razuševanje pri vseh, ker je težko odkriti živo uš. Zanesljiv znak ušivosti je, če najdemo za ušesi ali v zatilju vsaj eno živo gnido na laseh.
Ker uš lahko živi nekaj dni tudi izven lasišča, moramo razušiti tudi neposredno okolje. Posteljno perilo zamenjamo, operemo in prekuhamo. Žimnice, odeje, blazine, oblazinjeno pohištvo, preproge in drugo zaprašimo s Pitroid praškom ali sorodnim preparatom. V prostoru, v katerem smo izvršili zaprašitev, ne
V dneh od 22. do 24. septembra 1978 je komisija za šport in rekreacijo pripravila četvero-boj med športniki štirih gorenjskih tekstilnih tovarn.
Sodelovale so ekipe BPT Tržič, IBI Kranj, Gorenjske predilnice Škofja Loka in Tek-stilindusa v šahu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in nogometu.
Že tradicionalna srečanja s športniki BPT Tržič smo na ta način razširili na širši krog in s tem zajeli kar širok krog tekmovalk in tekmovalcev. Na sestanku vodij ekip je bilo dogovorjeno, da postane to srečanje tradicionalno in bo naslednje leto gostitelj IBI Kranj, ki praznuje drugo leto 50-letnico obstoja. Dogovorjeno je tudi, da se ta srečanja organizirajo v bodoče v sklopu prireditev v počastitev 1. maja — praznika dela.
Rezultati:
ŠAH:	Tekstilindus :	IBI
3,5:0,5, Tekstilindus : Predilnica Škofja Loka 3:1, IBI : Predilnica Škofja Loka 2:2.
Ekipa BPT Tržič je prepozno prišla na tekmovanje.
Vrstni red:
1.	Tekstilindus
2.	Predilnica
Škofja Loka
3.	IBI Kranj
STRELJANJE:
Moški: 1. IBI Kranj 634 krogov, 2. BPT Tržič 602 kroga, 3. Predilnica Škofja Loka 582 krogov, 4. Tekstilindus 581 krogov.
Ženske: 1. Tekstilindus 449 krogov, 2. BPT Tržič 349 krogov, 3. IBI Kranj 322 krogov.
NAMIZNI TENIS:
Moški: BPT : IBI 5:4, Tekstilindus : Predilnica Šk. Loka 5:4, BPT : Predilnica Šk. Loka 1:5, Predilnica Šk. Loka : IBI 5:1, Tekstilindus : IBI 5:1, BPT : Tekstilindus 3:5.
smejo biti ljudje, živali ali živila. Po zaprašitvi prostor za tri ure zapremo. Po treh urah prostor dobro prezračimo, otresemo naprašene odeje, žimnice in ostalo skrtačimo in odstranimo preostali preparat s sesalnikom za prah. Pri delu si zavarujemo oči in usta. Po končanem delu si dobro umijemo roke in obraz z milom.
Pri močni in trdovratni ušivosti v družini lahko opravi dezinsekcijo — razuševanje prostorov in opreme strokovna ekipa DDD pri Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj.
Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj
Epidemiološki oddelek Dr. ALMA VADNJAL
Vrstni pred:
1.	Tekstilindus Kranj
2.	Predilnica Škofja Loka
3.	BPT Tržič
4.	IBI Kranj
V ženski konkurenci je osvojila 1. mesto ekipa IBI iz Kranja (brez borbe), ker je od naših tekmovalk prišla samo ena na tekmovanje!
KEGLJANJE:
Moški:	1. Tekstilindus
Kranj 2548 kegljev, 2. BPT Tržič 2414 kegljev, 3. IBI Kranj 2388 kegljev, 4. Predilnica Šk. Loka 2186 kegljev.
Ženske:	1. Tekstilindus
Kranj 1374 kegljev, 2. BPT Tržič 1308 kegljev, 3. Predilnica Šk. Loka 1253 kegljev, 4. IBI Kranj 1150 kegljev.
NOGOMET: IBI : Tekstilindus 5:4. BPT : Predilnica Šk. Loka 4:0, IBI : BPT 3:0, Predilnica Šk. Loka : Tekstilindus
3:2.
Vrstni red:
1.	IBI Kranj
2.	BPT Tržič
3.	Predilnica Škofja Loka
4.	Tekstilindus Kranj
Po točkovalnem sistemu, da dobi vsaka moška in ženska ekipa za prvo mesto 40 točk, za drugo 30, tretje 20 in četrto mesto 10 točk, je v skupnem seštevku zmagala ekipa Tekstilindus Kranj z 220 točkami, pred ekipo IBI Kranj z 200 točkami, na tretjem mestu je BPT Tržič s 170 točkami in četrta ekipa Predilnice Škofja Loka s 130 točkami.
Tako je naša ekipa osvojila prehodni pokal in pokal v počastitev naše 50-letnice v trajno last. V trajno last bosta podeljena tudi pokala v počastitev 50-letnice naše OZD za drugo mesto ekipi IBI Kranj in za tretje mesto ekipi BPT Tržič.
Lado Rupar
Športno srečanje ob 50. letnici Tekstilindusa
10,5 točke
7 točk 6,5 točke