557. štev. V Ljubljani, nedelja dne 13. tuli13. Lelo II Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — NaroPnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN Dr VNIK Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska leskama, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Po težkih dneh. (Dopis iz občinstva.) Slovanski svet je strmel in gledal, kaj se godi na Balkanu, Človeku se je srce krčilo, če je pomislil, da je komaj v enem tednu padlo na vseli straneh čez -50.000 junakov, ki bi lahko mirno in lepo v svoji domovini živeli, ako ne bi bolgarska strast povzročila bratomorne vojne. Bolgari so se tem, da so obrnili orožje proti svojim zaveznikom, jasno pokazali, da niso nikaki dobri Slovani In odkriti zavezniki. Bolgari so se sploh ves čas balkanske vojske jako sumljivo vedli napram svojim zaveznikom, zlasti napram Srbiji in Črnigori; kajti ne samo, da niso med bojevanjem s Turki nobenemu zavezniku poslali vojaške pomoči, a tudi moralično jih niso dovolj podpirali. Ne v draškem, ne v skaderskem, ne v janinskem vprašanju ni Bolgarija v prid svojih zaveznikov niti mezinca zganila; nasprotno pa sta Srbija in Grčija vojaško in diplomatiško v več slučajih Bolgarijo podpirali in sicer Srbija z zavzetjem Odrina, katerega ne bi Bolgari brez srbske pomoči nikdar v roke dobili, Grčija pa s svojo {lotilo, ki je kolikortoliko zabranjevala vpad turške vojske in preskrbljeva-nje Turkov z morske strani, posebno za časa londonskih konferenc. V zahvalo za vse to jih je hotela Bolgarija obvladati, ter obema državama iztrgati še to. kar so si s svojo hrabrostjo in tolikim krvoprelit-iem od turškega ozemlja priborili. Ali se more imenovati tako početje drugače kot nečastno? S takim postopanjem so se Bolgari pokazali 1. kot velike, egoiste; 2. kot nepoboljšljive hinavce in 3. glasom sedanjih njihovih vojnih poročil, kot bahače. Z ozirom na sedanje okoliščine je gotovo, da od Bolgarije ne more-lo Slovani, zlasti Srbi in Črnogorci tudi v prihodnjosti nič dobrega pričakovati. Ves slovenski svet le uverien. da če nebi Srbi s svojo izborno artilje-riio in konjenico tako hitro pomedli Turke iz Kosovega polja, Kumano-vega, Prilepa, Bitolja itd. in ko nebi prišli Bolgarom na pomoč osvojevat Odrina, da bi Bolgari še danes imeli s Turkom hude bole. ter da ne bi Odrina najbrže v roke dobili. Srbi ki so se vsestransko naiboli žrtvovan, naj bi nazadnje najmanje dobili, to je bil smoter od gotove strani zapeljane Bolgarije. Da je zavratno početje Bolgarije vse treznomisleče ljudi razburjalo, je samoobsebi umevno, kajti vsled tega nepotrebnega nadaljevanja vojske trpijo tudi druge države, zlasti V trgovskem oziru, velikanske škode. Zato ie vsak nepristranski človek želel, da bi prevzetno Bolgarijo čim-prej zaslužena kazen zadela Občudovati se mora sicer hrabrost in vstrajnost Srbov, Grkov in Črnogorcev, toda vkljub zadovoljivim poročilom o zmagah teh treh zaveznikov nad Bolgari, smo se vendar bali, da naposled le podležejo Bolgarom. Zato pa smo si vsi globoko oddahnili, ko je prišlo poročilo o srbski zmagi. Kakor da je težka mora padla s srca. Morebiti ne toliko za to, ker so Srbi zmagal] — ampak ker je zmagala — pravična stvar. S to pravično stvarjo pa je zmagala tudi slovanska stvar, zato ni bilo človeka na Slovenskem, ki bi se ne bil rado-val izida vojne. To je bil konec, kakor smo si ga vsi želeli — želimo le še, da bi to bil res konec bitk, sovraštva In intrig. Kdor pred vojno ni bil na jasnem. na katero stran bi se postavil — ta sedaj lahko jasno vidi. Splošno velja za nas pravilo: »Bodimo vedno proti onemu, za katerega je »N. F. Presse«. — (Kakor se vidi, tisti navadno tudi zmaga op. ur.) V porazu bolgarske armade pa se vidi, da je imel prav ruski car; ko le svaril one, ki bi začeli vojno, češ, da bi s tem grešili proti Slovanstvu. Bolgarija je te besede prezrla in je grešila. In dobila ie kazen za pokoro in za zgled vsem drugim. Danes veselica Sokola II. Moste. Občinsko gospodarstvo v Mostah napreduje rakovo pot. Večina občinskih odbornikov ie prišlo do spoznanja, da tako gospodarstvo se ne bo moglo vzdržati dolgo časa. Več odbornikov je že podalo svojo demi-sijo, edino le zaradi tega. ker se zavedajo. da bi mogli ob času prispevati tudi z večjim zneskom za tako gospodarstvo, kakoršno se vodi sedaj. Kakor je nekdaj cestni odbor idrijski moral poravnati ves deficit, ki se ie nahajal v blagajni. Pokriti so morali ves dolg iz svojega lastnega žepa. Tako bi se zgodilo tudi v Mostah. Nič mani kakor sedem odbornikov, ki so bili izvoljeni pred enim letom, je mandate prostovoljno odstopilo. ker se boje. da bi ne izgubili svojega premoženja. Ti ljudje so pač tisti ljudje, ki so bili. kakor trdi »Slovenec«, izposojeni iz socijalno demokratične stranke. Ako se ne motimo, je bila pred desetimi dnevi sklenjena enoglasno zaupnica, ki so jo poslali deželnemu glavarju dr. Šušteršiču. Pri dotični seji so bili navzoči vsi so-ciialno demokratični odborniki. Ne le enoglasno zaupnico, marveč eno- EK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »In?...« je vzkliknil kapitan ter prebledel. »Eh, grdo se je izkuhalo. gospod kapitan... Saj veste, da je ropanje in požiganje stara nemška navada in da pravijo temu pravične represalije...« »Ah, ubogi ženski!... In jaz tičim tukai in jima ne morem pomagati... Toda govorite naglo: s kakšnim naročilom vas pošiljajo?« »Prusom je prišlo na misel... nemara menijo, da je to galanterija, da so jima dali prosto prehodnico.« »Čemu to? ...« »Zato, da moreta oditi, preden požgo in poiušijo ves naš kraji« ska!>0ll‘ v°iska • •. ta strašna voj-fn hišni3 ku sta krotka kakor dve jaSet Klavci,na pa je vrla in krepka punt..« .. ona bo vozila namesto vas razen, kadar se boste peljali mimo nudi, sedela bo poleg vas na kozlu « glasno ie bil tudi Šušteršič izvoljen za protektorja moščanske občine. Ne čudili bi se, ako bi ti ljudje prebivali v kakih gorskih skalnatih hribih in bi prišli takrat le slučajno v Ljubljano, kadar bi prinesli v mesto prodajat kako ovčjo volno. Človeku se sili potem vprašanje: Ali še eksistira kako vodstvo jugoslovanske so-cijalno demokratične stranke? Mi bi na to vprašanje kaj lahko odgovorili, da ne. Ako bi obstojalo, potem bi se pred durmi vodstva te stranke ne moglo kaj tacega dogajati, kakor se dogaja ravno pri nas. Nastop, ka-koršnega si je izbrala ta stranka, pomenja popolno demoralizacijo te stranke na Kranjskem. Dovoli jasno je sedaj, da je ta revolucionarna stranka upognila in poteptala svoj prapor in vrgla miško v koruzo. In to zato, da se prikupi Šušteršiču. Mavsar, Podobnik, Stojan, Smole, Bittner, Matjašič, to so imena, ki se zrcalijo na Šusteršičevi zaupnici. To so pa tudi tisti Kristanovi socijalisti, ki jih »Slovenec« od sebe brca in ponuja liberalcem. Da se moščanski socijalni demokrati ne zavedajo svojega dejanja. ie najlepši dokaz njihove zabitosti. Močvirje, v katerega se pogrezajo, je globoko, in iz tega ne bo rešitve. Pa to edino zaradi tega, da bi naprednjake uničili. 'Po se jim pa gotovo ne bo posrečilo. kajti naprednjaki v Mostah so se začeli gibati. To dokazuje dejstvo. da je politično društvo dobilo precej novih članov. To nam daje pogum, ki bo tudi vodil do zmage. Šusteršičeva zaupnica v Mostah je dokument socijalnih demokratov, ki naj si ga zapišejo v svoj album. Pravi dokument pa ie tudi. da se plazijo po trebuhu pred Šušteršičem. O pravih soeijalnih demokratih pač ne moremo govoriti, ker ti so že davno zapustili stranko in ji obrnili hrbet. In to je prav. Nastop teh ljudi se gnusi že tudi klerikalcem. Ali Šušteršič se ie smejal, da je imel iz Most enoglasno zaupnico v svojem žepu. Kaj bodo vendar rekli ti ljudje, ko bo TJieimerea dokazala, da so te zaupnice bile naročene in da so dokument nezavednosti odbornikov. AJi ne bo to. dragi sociji v klerika!- Smrt nad Balkanom. /saimN Jih iti: -. nih vrstah, velika blamaža za vas? Ta. še veliko večji smrad se bo razširil po moščanski občini in ta smrad pride ravno v vaše vrste. Naprednjakom bo to Ie v prid, ker se bo zgodilo ravno nasprotno, kar želijo združeni nasprotniki. V boj do zmage! Tudi srbski narod je majhen ali čvrst, žilav in vztrajen in zato je tudi občudovan in zmagal je. Slovenska zemlja. Iz Koroške Zakaj se tako malo čita o Koroški, — o tužnem Korotanu? Tudi tu prebivajo še zavedni Slovenci. Najlepši dokaz je bil dan sv. C. in M. Na predvečer kakor tudi na večer Cirila in Metoda so se na večjih krajih, tgdi v visokih gorah, dyigali plamen kresov, v dokaz da tudi tu živi, dasi v zatiranju vendar še ne pogubljeno in od oholih Nemcev pohojeno slovensko ljudstvo. Da se niso kresovi kurili povsod na predvečer sv. C. in M. je dal povod »Mir« glasilo koroških Slovencev, ker je poročal, da naj bi se kresovi kurili na dan sv. Cirila in Metoda, ker je sobota in za delavsko ljudstvo pri-pravnejše; tem bol;še kurili so se oba večera. V lepi dolini je bilo opaziti na več krajih kresove, kar sem z veseljem gledal, ker ravno na to lepo dolino so se vrgli Nemci z vso močjo. Najbolj je bodel v oči boroveljske renegate. veliki kres, visoko gori skoro tik pod vrhom »2ingarce< (1592 m) nad Podljubelom. kateri se je videl daleč po Rožni dolini in gor do Celovca. G. Spok iz Podgore pri Borovljah se je trudil cel dan ter prišel pozno v noč od kresa domov. Kako ie dične Borovljčane (Nemce) pekel (dasiravno je bil visoko) kres v Zingarci, se vidi iz tega, ko je neki letoviščar vprašal nekega Borovelj-čana, zakaj gori tu gori. mu je ta’ odgovoril: »Die Bindiseher habn bos« več ni povedal. Mislim da ravno v Borovljah živijo najhujši za-grizenci in razun dveh ali štirih družin sami renegatje slov. jezika. Poznam družino, ki ima hčerko tur-nerco; njena mati ne zna danes nič Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y L|llfol]2lfli Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne vloge po čistih 4 brez odbitka rentnega : davka. : Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. »Toda ako me spoznajo vseeno, potem jih spravim iznova v nevarnost ...« »To se ne bo zgodilo. V listu stoii «kočijaz» — nič drugega. In vi ste kočijaž —- ostalo ne briga nikogar.« »Jaz že vem, kam se spravim; so ljudje, ki že čakajo name. In tudi meni se mudi dc njih. Napravite se I torej takoj, gospod kapitan, ali bolje dovolite mi, da vas oblečem jaz. da vam pomagam ... kajti kočija že čaka...« »Kje to? ...« »Petdeset korakov od tod; dami in mali markiz so v njej... Vi, Jera, pa skrijte uniformo in orožje gospoda kapitana.« »Ah, da spravite dobro mojo sabljo, da mi jo vrnete enkrat!...« »Brez skrbi, gospod kapitan. Našli jo boste... svetlo, kakor ste mi jo izročili.« »Evo vam tu nekaj za vaš trud, ki ste ga imeli z mano ... nate, vrla žena.« Jera je naglo spravila zlatnike, ki jih je stisnil kapitan v njeno roko, in hitela pomagat Antonu. »Tako! Gotovi smo...« Grof d' Ormož se je nasmehnil, ko je pomislil., da stoji pred tema dvema človekoma v pravi, pravcati koči jaški livreji; Anton pa je pokimal zadovoljno, rekoč: »Bogme, gospod kapitan, da niste oficir, bili bi imeniten kočijaž!« Odprl je vrata. »Dajte, oprite se na mojo ramo... Pojdiva počasi, tako silno se nama tudi ne mudi... Ah, mili Bog, kako bosta dami veseli!« »Moj Bog!« je zamrmral Olivjč d’ Ormož, »in kako srečen sem šele jaz!« »On prihaja!« je zaklicala markiza Klara s svetlimi očmi. »Dober dan, gospod kap ...« je začel mali Žak. Babica pa n111 ie položila roko na usta: »Mari hočeš, da ga ubijejo Pru- si?« In z največjo resnobo je pov- »Dober dan. Anton. Ah, kako smo morali čakati na vas!« Ni ji mogel odgovoriti z besedami; zamahnil je z roko. Toda v tej gesti se je izražalo vse: njegova hvaležnost, njegova radost.. in tudi — njegova ljubezen, ki je rastla neprenehoma v dobrodejnem solncu neskončne hvaležnosti... Pravi Anton pa je pomagal svojemu namestniku na kozla in dejal nato: »Zdaj pa, go^oa markiza, ko imate svojega kočijaža, se poslovim od vas.« »Kam pojdeter« »Pruse pojdem streljat; to me zdaj edino še veseli na svetu — dokler se spet ne vidimo, ko se vrne gospa markiza iz Švice ...« V črnih očeh grofa d’ Ormož se je zasvetilo. . . , * »Ali jaz... jaz ne pojdem v Švico ... samo do prve francoske ain-bulance... in kakor hitro bom zopet zdrav...« »AH gospod kapitan,« se je oglasil Anton, »bodi si, da hočete v Švico, bodi si, da mislite iti k našim — prosto pot imate edino iz Šomon-ta; do tja jih morate spremiti tako ali tako ...« »Ako se peljemo na Šornon. torej ne bomo srečavali Nemcev?« »Oh, skoraj gotovo jih boste; kar se tiče tega, vam prosta pre-hodnica ne more pomagati.« »Ah, Bog!« je zamrmala stara markiza. »Peljite se jireko Sv. Blaža; ta pot sicer ni bližnjica, toda Prusov ne boste srečali na njej, ker si ne upajo skozi takšne soteske. Klavdini je kraj dobro znan — brez skrbi ste, da bi se izgubili v gozdu. »Z Bogom tedaj, vrli Anton; Bog vas čuvaj in vam povrni vašo vdanost!« »Preobilno sem že poplačan, gospa markiza... s tem, da vam morem koristiti.. « Vajeti so bile že v rokah novega kočijaža. Instinktivno ie pognal konja, in vrli živalici polukmetske pasme sta se spustili v tek. Ta hip mu je rekla Klavdina tiho: »Še lep kos poti se peljemo po gozdu . . . dajte vajeti meni. gospod grof . . A Klara je vprašala z nestrpnim glasom: »Kako vam ie. gospod d’ Ormož? ... Ali vas tresenje ne muči preveč? ... Le pazno vozite. Klavdina . . .« Kapitan je odgovoril z nepopisno ganjenostjo: »Zdi se mi. kakor da je vse samo sen in da nisem bil nikdar ranjen . . . Blaženo mi je pri srcu ...« In kočija ie drdrala po isti poti kakor malo prej koleselj z Marto Lemetrovo. XV. Klavdij Gontar. Dve uri sta bili pretekli med tem. Kakor hitro sta bili pri kraju — ne da bi dovolil le minuto odloga — je velel general fon Hercog aretirati vse občinske svetnike; razume se. da so niegovi vojaki zgrabili kot prvega — Klavdija Gontarda. V občinski sobi se je zbralo voino sodišče: general fon Hercog, ki mu ie predsedoval, ie otvoril zasedanje tako-le: »Gospodje, decimirali nas bodo, ako se ne maščujemo strašno; izza vseh vogalov in ovinkov bodo prežali kmetje na nas. Treba ie prestrašiti vsakogar, kogar mika. posnemati Bisjerske ubijalce. To. da ?a-palimo vas in glrad. ne zadošča. (Dalje prihodnjič.) in oče samo nekoliko nemško; a hčerka je »stramm deutsch!« Tacih družin vam napišem poln vaš dnevnik. Saj doma v gostilni in prodajalni se govori slovensko; posebno doma se govori slovensko skoro po vseli Borovljah, a na ulici »Heil«! Kdo je temu kriv? V prvi vrsti in največ ljudske šole. Naj omenim samo nekaj vasi v bližini Borovelj, kjer stanujejo večinoma Slovenci (Podgora. Podljubelj. Kožentavre, Kaplja, Svetnavas itd.) žalibog ni niti ene slovenske šole. Pred nekaj leti je postavil nam. šulver. eno šolo, 'pri Kaplji, in tu sem so prisiljeni slov. starši pošiljati svoje otroke. Slišal sem govoriti, da mislijo v isti bližini, kakor je nem. šola postaviti tudi slovensko. Seveda, ko bi se vasj ta govorica uresničila! — Kako se slov. otroci razumejo z nem. učiteljem in kako so slov. otroci prisiljeni teptali materni jezik, tega mi itak ni treba praviti. —Čast komur gre čast in isto zaslužijo povsej pravici, čast. gg. župnik in kaplan iz Borovelj, katera dva veliko uplivata na slovensko ljudstvo, kakor tudi .gospod organist, kateri prav pridno deluje in poučuje slovenske pevce iz Borovelj tako da dobro zapojo 'slovenske narodne pesmi. Slovenci dne 10. avgusta vsi na Izlet .Slov. sokolske zveze“ povodom proslave 2 5 - letnice novomeškega .Sokola" v Novoraesto! Štajersko. Celje. (Samostojni nižji gimnazijski razredi.) Iz šolskega izvestja posnemamo: Na zavodu je poučeva--lo z ravnateljem 9 glavnih profesorskih moči. Koncem leta je bilo učencev 177, učenk pa 5. Učni uspeh je lahko imenovati prav povoljen. Od 177 učene, (ne vštevši hospitantinj) jih je končalo 33 z odliko. 104 z dobrim uspehom. 18 s splošno dobrini; 9 jih ima ponavljalne izpite in 13 jih je padlo. Nevarnega zločinca čuva c. kr. okrož. sodišče v Celju v svojih zaporih. Je to zloznani delavec Mile Kovačevič iz Velikih Cojetnič, okraj Bosan-Petrovac. Zaprli so ga, ker je osumljen, da je zagrešil v Frechenu y Rheinski provinciji roparski umor, in sicer dne 1. septembra 1912. Kovačevič sicer taji, da bi bil onega roparskega umora kriv, ter se je prvotno izgovarjal, da je bil od začetkom meseca maja pa do koncem septembra lani kot delavec uslužben pri trboveljski premogokopni družbi, kar pa ne odgovarja resnici. Čim potečejo potrebna pogajanja, bo izročen Mile Kovačevič nemškemu sodišču v Frechenu. Značilno je tudi nravnostno spričevalo, Kovačevičeve domovinske občine, ki ga slika kot že od mladosti pokvarjenega človeka. ki je bil svojim soobčanom vedno zelo nevaren. Drobiž. V Orade« sta promovirala doktorjem zdravilstva Fr. Schmidjell in K. Kaiser. — V O r a d-cu je umrl industrijalec Ludwig Krauz. Bil je star 84 let. — V O r a d-cu se belijo glave, kako proslaviti dostojno Roseggerjev jubilej. Eni mu hočejo postaviti drevo, drugi nove orgije — lioruske — tretji mu hočejo dati ulico itd. Mi pa pravimo; prenehajte izrabljati ime slav. svojega sina v slovenožerske namene in — postavite mu najlepši spomenik! — Po gorah R a x in S c h n e e-a 1 p e je zapadel visok sneg. Pasočo se živino so morali odgnati že letos drugič v nižave. — V S e m r i-achu leta 1894. otvorjena »Lurch-grotte« nameravajo popolnoma odkriti. Dela bodo trpela več let. Tvoril se je konzorcij, ki jih vodi. Deleži po 100 K. — Maribor je obiskal nadvojvoda Karol Albrecht, sin nadvojvode Štefana dne 9. t. m. — V Oradcu se je te dni ustrelil poštni oficijal Korb. Preje je bil uradnik poštne ambuiance, in imel lep postranski zaslužek. Ko so ga od te premestili, je slednje zgubil. Šel je iz Maribora prositi k pošt. ravnat, iv Oradcu, da se ga zopet pritegne ambulančni službi, katero prošnjo pa so mu, na prilog nekemu ccrtifika-Itistu. kratkomalo odbili. Velike zasluge si je zato baje stekel neki visoki, v Oradcu v pokoju živeči oficir. Korb zapušča ženo in troje otročičev v nežni starosti. Bilo mu v jsmrti lažje! — V Jarenini pri Mariboru so se stepli fantje kosci. Posestnik 01šovsky jim je plačal kot bosebno nagrado sod piva. Neki Pe-klar je oprasnil svojega tovariša lahko po glavi, na kar so vsi ostali planili po njem. ga klali z noži in bili s koli. dokler se več ni zganil. Pe-klar bo najbrže umrl. Prijeli so več fantov in jih oddali okrož. sodišču v Mariboru. Št. IH v Slov. Goricah. (Strela.) Dne 7. t. m. popoldne je vdarila istrela v kočo želarja m tovarniškega delavca Mihaela Torka na Kozjaku. Zgorelo je celo poslopje. Tudi žena je bila dalje časa nezavestna od pre-stanega strahu in strašnega sopuha. Isti dan je strela udarila tudi v telefon šentiljskega župana g. Thalerja ter poškodovala omet po zidu. Dnevni pregled. Zavist »Slovenčevcev« radi lepega uspeha našega lista, ki prinaša kar najzanesljivejše informacije z Balkana je zavedla »Slovenca« tako daleč, da se nam drzne očitati, da jemljemo svoja poročila od »Slovenca« in »Naroda«. Ne glede na to, da nam to že zaradi tega ni potreba, ker dobivamo dnevno iz srbskega tiskovnega urada do 1000 besed dolge telegrame, bi bili morali poročati o srbskih porazih in bolgarskih uspehih, če bi bili jemali svoja poročila po »Slovencu«. Med listi, ki so prinašali »strokovnjaška« mnenja o srbsko-bol-garski vojni je bil tudi organ avstrijskega vojnega ministerstva: »Militarische Rundschau«, v katero pišejo svoje »študije« varuhi monarhije, oficirji generalnega štaba, tedaj strokovnjaki, ki jim niso mar ne simpatije, ne antipatije — temveč le — dejstva. In kako so izgledale te »strokovnjaške .študije« varuhov monarhije?! Vedno in vedno je bilo govorenje o srbskih neuspehih, o napakah srbske vojske, slikalo se je na podlagi planov situacijo za Srbe v najčrnejših barvali, za brezupno in katatrofalno. In glej! Srbska armada, srbski vojak in oficir, četudi v manjšini napram bolgarski armadi — sta obvladala situacijo in razbila bolgarske poz;cije, zagnala bolgarsko armado v tako brezupen paničen beg, da je morala puščati na begu ranjence, oslabele, topove, municijo. vse. vse ... To je storil srbski vojak in srbski oficir, katerih situacijo so varuhi monarhije, strokovnjaki iz generalnega štaba označevali za brezupno; potolčeni so bili Bolgari, katerih silo in moč so hvalili strokovnjaki v »Militiirische Rundschau«! Rač čudno mora biti to-le strokov-njaštvo. ki se mu tudi ena sodba ne posreči! Dobrotnica Albancev je postala slavna baletka Izidora Duncan. ki je pred kratkim po nesreči izgubila dvoje svojih otrok. Nastanila sc je v Santi Ouaranti in izkazuje dobrote albanskim beguncem in je otvorila baje tudi šolo za albanske otroke. Duncan mora imeti pač mnogo denarja. Je prav lepo, da poleg Avstrije še kdo skrbi za uboge Albanec. Znak časa. Staro farovško učiteljsko društvo je na svojem letošnjem zborovanju opozorilo višje faktorje, da vslcd neznosnih razmer na Hrvatskem in Slavoniji primanjkuje učiteljev, tako, da so bile mnoge šole zaprte. Vsled slabih razmer iščejo mladi ljudje službe drugod, ker ie nemogoče stradati in poleg tega še služiti desetim gospodom. Odpošiljanje pisemske pošte za Carigrad. Počenši z 9. julijem (. 1. do nadaljnje odredbe se bo pisemska pošta za Carigrad odpošiljala vsaki dan preko Dunaja-Podwoloczyske-Odese ter vsaki torek z lovdovim brzoparnikom Trst-Carigrad naravnost. oziroma preko Brindisija v zvezi s tem parnikom. Pod zaglavjem Zagorje ob Savi smo poročali o neki defravdaciji. ki se je svoj čas zgodila v občinskem gospodarstvu. Da ne bo pomot in šumenj, omenjamo, da je bil takrat župan dr. Morscher. zdravnik, obč. taj. pa Adamič. Preiskava še traja. Javna zahvala. Podpisano predsedstvo izreka tem potom zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem pomagali, da je 111. zlet 1. S. Z. dne 6. julija 1913 v Postojni v vsakem pogledu uspel. Zahvaljamo posebe postojnsko meščanstvo z mestnim županom na čelu in narodno ženstvo tega mesta, ki so priredili Sokolstvu lep sprejem in mu izkazali svojo naklonjenost. Hvala bratskima hrvaškima sokolskima župama Vitezičevi in Zrinsko-Frankopanski, ki sta s svojim odposlanstvom dvignili sijaj našega župnega zleta! Na zdar! — Predsedstvo Idrijske Sokolske Župe. Nasilnež. Tridesetletni dninar Peter Oblak iz Horjula je prišel te dni zelo vinjen v neko tamošnjo gostilno in je zahteva! pijače. Ko ie svojo ceho plačal, je zahteval čez nekaj časa od gostilničarke denar nazaj, kar pa ta ni hotela storiti. To je Oblaka tako razjezilo, da le začel razgrajati in gostilničarki groziti. Začel je tudi nadlegovati goste, ki so bili v gostilni in se ni dal spraviti od tam. Poklicati so morali orožništvo. Proti prišlemu orožniku se je Oblak vedel zelo surovo in ga ie začel zmerjati z različnimi priimki. Orožnik ga ie hotel aretirati, pa Oblak se mu je postavil v bran. Ko ga ie hotel orožnik zvezati z verigo, jo je skušal temu iztrgati iz rok. Pri tem je tudi sunil z veliko močjo orožnika v prsa. Nato se ie vrgel na tla in je začel z nogami in rokami mlatiti krog sefee, Z veliko težavo so ga slednjič vendarle izročili sodišču. Napad. 35letnega opekarskega delavca Antona Predovnika je te dni na poti iz Trbovlja v Loko napadel neki rudar in ga je večkrat sunil z nožem ter ga težko poškodoval. Že zopet napad pri Gameljnih. V petek okoli 6. pop. so napadli štirje neznani možje nekega delavca, ki se je vračal z dela domov in so zahtevali od njega denar. Delavec je imel pri sebi samo eno krono. Ker so videli lopovi, da niso na pravega naleteli, so se umaknili v gozd. — Oni delavec ie o tem obvestil orožništvo, ki je šlo od dveh strani zasledovat napadalce, pa ni moglo najti sledu. Kakor se vidi, se klati neka družba po teh krajih in skrajni čas je, da se nevarne elemente polovi. Kajti pod takimi razmerami trpi cel kraj in med ljudmi je čim dalje več strahu. Pa tudi ljubljanski izletniki se bodo teh krajev ogibali, dokler bodo prihajale take stvari na dan. Ako ie kaka nemška slavnost v Ljubljani, je za vsakim oglom polno orožništva — za varnost v okolici ga pa ni. Bilo bi dobro, da bi se napravil pogon. Ker ni bilo svetilke tam, kjer bi morala biti, se ie Papou Ignacij, 29-letni črevljarski pomočnik v Tržiču po desni strani pobil. Sel ie pred kakimi 10 dnevi po noči domov. Pot je peljala čez most, ki so ga pa v tistem času popravljali in je bil vsled tega podrt: svetilke, kot svarila pa ni bilo. Raz okno prvega nadstropja je padla Baisero Viktorija iz Sela in se pri tem na glavi potolkla. Osuval ga »n vrgel v cestni jarek. V Notranjih Goricah pri Brezovici je te dni neki železniški delavec napadel in pretepel zidarskega pomočnika Franceta Kogovška, ki ie malo prej popival z njim v neki ta-mošnji gostilni. Napadel ga je radi plačila cehe. Ko ie napadalec pobegnil. je steke! delavec za njim in ga je zopet s čevlji osuval in ga slednjič vrgel v cestni jarek. Kogovšek je zadobil pri tem več znatnih poškodb. Mladi goljufi. Preteklo nedeljo popoldne ie šel komaj štirinajst let stari hlapec France Keber iz Gornje Senice v družbi dveh. še mlajših fantov v sosednjo vas Podreče in je iz vabil od tamošniih prebivalcev, pod pretvezo, da nabira denar za zvonove podružnične cerkve v Gornji Senici, manjše svote denarja. Strankam je predložil polo. na katero so se morali darovalci podpisati. Na ta način se mu je posrečilo dobiti od lahkovernih ljudi osem kron. Z nabranim denarjem so šli vsi trije mladi goljufi v neko gostilno, kjer so si dali dobro postreči. Predrzni postopači. Ona tatinska tolpa, ki ie izvrševala v zadnjem času v ljubljanski okolici v smeri preti Gorenjskem tatvine in vlome, nadaljuje svoje delo. ki pa dosega že višek nasilja. Preteklo nedeljo so šle tri ženske od jutranje maše iz Smar-tna pod Šmarno goro proti Gameljnam. Na poti so jih vstavili trije postopači. ki so zahtevali od njih denar. Dvema ženskama ni preostajalo ničesar drugega kot da sta dali ves svoj denar, tri krone, lopovom. Tretji izmed njih pa se ie posrečilo ubežati. Ko so napadalci dobili denar, so izginili v gozd. — Vsa dosedanja zasledovanja so bila brezuspešna. Mlad prijatelj ur je osemletni Jože Udovč iz Zajč vrha pri Novem mestu. Pred štirimi tedni se je splazil skozi okno v zaklenjeno hišo vdove Marije Selan na Selu in^ je ukradel iz nezaklenjenega kovčka amerikansko žepno uro v vrednosti štirideset kron in nikljasto verižico. Malo časa nato je ukradel nekemu fantu srebrno žepno uro. ki je visela v sobi na zidu. Ker sta se mu ti dve tatvini posrečili, ie organiziral Udovč z dečkov njegove starosti tatinsko družbo, ki se ie splazila pred kratkim skozi okno v sojsko sobo šole v Stopičah, odkoder ie odnesla več peres in krede. Mladi so zaceli. Moste. ______ U*»b!fana. — Dragonska oblastnost na ljubljanskih ulicah. Kako stroga je ljublj. drž. policija ravno pri izvrševanju cestnega zakona o tem je že »Dan« večkrat poročal. Mislimo pa, da imamo v mirnem času na ulici vsi enake pravice — zato ne vemo, kako se je mogel dogoditi sledeči slučaj. Včeraj so jezdili dragonci po ozki Komenskega ulici. Pred njimi so šli trobentači. Dohiteli so v teku nekega mladega kolesarja, ki se jim ni mogel zaradi Ijudij umakniti. Eden izmed dragoncev si je dovolil šalo, da se je spustil za kolesarjem in je z vso silo gnal konja za njim. Kolesar se je umikal, pri tem pa je podrl starega gospoda, ki mu je prišel nasproti PO Kolodyorski ulici. Stari gospod je padel na hodnik in se je občutno ranil na roki. Ako bi bil kolesar padel na drugo stran, bi bil prišel konju pod noge. Trobentači so šli za 30 korakov pred kordonom v polnem teku. Šele ko so zapazili, kaj se ie zgodilo, so začeli počasi jezditi. Tako naj torej mirno prebivalstvo trpi vsled takih vojaških šal. Ali mislijo dragonarji. da je ljubljansko občinstvo zato tukaj, da bodo na njern poskušali svoje manevre. Pravijo, da se bo o stvari še govorilo. — Slavnemu c. kr. orožniškemu poveljstvu v Ljubljani. Prebivalci občine Dobrunje smo čitali v uradnem listu, da ste nam premestili s 1. julijem t. 1. orožniško postajo iz Most v Spodnjo Hrušico. Kljub povpraševanju in stikanju nismo imeli doslej te sreče, da bi izsledili orožniško postajo v Spodnji Hrušici. Ker pa mora poročati uradni list resnico in orožnike večkrat potrebujemo, prosimo za blagohotno pojasnilo, kje so v Spodnji Hrušici orožniki skriti, da ne moremo najti njihove postaje. Ker nam že niste uslišali zelje, da bi premestili orožnike v Bizovik ali Sostro, kamor spadajo, nam uslišite vsaj to željo! — V Spod. Šiškj priredi moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda danes veselico s cvetličnim dnevom. Pri veselici sodeluje pevski in tamburaški zbor »Čitalnice«. Začetek ob 4. uri. Vstopnina 40 vinarjev. Lepo število ljubkih narodnih gospodičen se ie že odločilo razpečavati cvetje po spodnješišen-skem cestnem omrežju. Sveta narodna dolžnost vsakega zavednega Šiškarja bodi. da se v polni meri udeleži cvetličnega dne in sploh podružnične prireditve in tako pomore do kamna v stavbo našega narodnoobrambnega dela, ki zahteva izdatno pomoč za uspešni boi proti oholemu tujstvu!! — Iz Ježice. Vaške opravljivke, tako imenujejo v nekaterih krajih ženske s predolgim jezikom. Ta prelepi pose! so v zadnjem času prevzeli od žensk naši klerikalni uskoki (možje). Središče vseh takih bogo-Ijubnih katoliških čednosti ie seveda farovž. Tam se shajajo vsi taki elementi. da prerešetajo celo občino ter delajo potem načrte, kako bi svojemu bližnjemu škodovali. Župnik Zupan (znan po jako dobrih ??? lastnostih) spravi svojo duhovniško čast pod klop. ter hiti najprej lažnjivi evangelij v one hiše oznanjevat, kjer kaj zastonj med zobe dobi. Pri župnikovem opravljanju mora^ vendar njega slonova koža marsikaj prenesti. Nedavno prišd ie z enakim opravkom v neko hišo. ter oznanjeval tak lažnjivi evangelij neki znani ženski. A. ko Je slišal župnik od imenovane ženske, da ie to laž. ter mu ie noleg tega povedala iako lepe priimke in nekaj od otrok, popihal jo je brzo iz hiš. »Stara navada ie železna srajca«, posebno za župnika, katerega za vsa taka dejanja ni sram — akoravno ljudje vse od niega vedo. Kar se if* mladi Simenček naučil, to sivolasi Simen zna. — Pogreb Zorke Jegličeve se je vršil včeraj ob veliki udeležbi občin-sva. V petek in včeraj cel dan so ljudje do osmih zvečer hodili kropit nesrečno pokojnico, ki so io vsi tako obžalovali. Krsta .ie bila v petek in včeraj zakrita. Popoldne se je zbralo obilo pogrebcev, sorodnikov, znancev in neznancev, prijateljic, tovarišic in dijakov, ki so spremili po-kojnico na zadnji poti k sv. Križu. — Struga Ljubljanice je nudila včeraj zanimivo sliko. Vodo so zajezili in zopet so se pokazale gradbe, v ostalih mlakužah pa po meter dolge ribe. ki jih ie narasla voda zanesla v strugo. Bil je lov, kot v starih davnih časih. — Pojasnilo. Tvrdka Julij Meinl pečala se je početkoma izključeno samo s prodajo kave in sladkorja in ie bila kot taka tudi registrirana. Pozneje se je podjetje z ustanovitvijo tovarn za: kakao. čokolado, figovo cikorijo, sladno kavo. marmelado in mezge ter tovarno za pecivo tako razširilo, da se ie formelno obrt v toliko preosnovala, kolikor so pač zahtevale te spremembe. V trgovskem obratu se samoobsebi razume, ni izvršila niti najmanjša sprememba. Izjava. Izjavljam, da nisem v nobeni zvezi z včerajšnjo notico h Zelene jame. Izjavljam pa tudi, da se popolnoma strinjam s tem. da se je tudi kdo drug oglasil v tej zadevi, katero po pravici ožigosa kot vnebo-vpijočo krivico. Gospod Smole naj si misli in nekoliko preudari, kako mislijo tudi drugi o njem. Revnim dijakom odjedati podporo, pač ni lepo. ker jo je marsikdo drug veliko bolj potreben kakor pa on. Zato bi se pac lahko sramovali. — Vidmar Matija. _ Veselica Sokola II. Ker se je vreme ugodno spremenilo, se veselica v Hribarjevem gaju danes vrši v polnem obsegu. — Sokol I. se zbere ob 2. popoldan na trgu Tabor, Sokol II. pa ob tri četrt na 2 na Cojzovi cesti, stik obeh društev ob pol 3 pred kavarno »Evropo«, odkoder odkorakata skupno z godbo na čelu Y Hri- barjev gaj. Narodno občinstvo prosimo za mnogoštevilen poset. — Z lipe, 6 metrov visoko, je padla desetletna Rojc Marija iz Zgornje Šiške, ko je nabirala cvetje. Zlomila si je levo roko in se potolkla po glavi. — Zenska tašča se je našla v Tivoli. Ona dama, ki jo ie zgubila, naj se zglasi v uredništvu »Djicva«. - Iz vlaka je skočila v Šmarju na Dolenjskem rujava lovska psica »Diana« imajoč znamko št. 12. Do-tični, pri kateremu se nahaja, se prosi, da jo proti primerni nagradi odda na Sv. Petra cesti št. 6.. I. nadstropje. — Visokošolec (tehnik) išče za avgust in september primernega opravila. Ponudbe do 25. t. m. na »Klub slovenskih tehnikov v Pragi«. Češka tehnika. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan globoko učinkujoče drame »Baje izgubljeni sin.« Goumon-tov tednik prinaša izborno sliko našega cesarja ob priliki postavljenja temeljnega kamna novega Franc Jožefa mostu na Dunaju. Jutri Neuresničene sanje, drama v barvah. V petek «Stare matere uspavanka«, Nor-diskfilm z Psylandrom. V soboto senzacijska drama »Bele lilije«. Pripravlja se velika senzacija v 7 dejanjih »Otrok Pariza«. T-U-ršlse srečke ho najbolj zanesljiva loterija kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Trst. Kongres narodnih organizacij. — Odbor za sklicanje kongresa ima v torek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer svojo sejo v prostorih N. S Z. v Narodnem domu. Prosimo vse odbornike da se seje polnoštevilno udeleže. Tem potom opozarjamo tudi še ostale organizacije, da pošljejo odposlanca k tej seji. ker je neobhod-no potrebno, da ima vsaka organizacija, svojega zastopnika v odboru. Vse druge oddaljenejše organizacije, pa prosimo, da nemudoma odgovorijo na tozadevne dopise. Naslov: Pripravljalnemu odboru za sklicanje kongresa narodnih organizacij v Lin bljani. Zidarska skupina N. D. O. Veselica. ki bi se imela vršiti danes, je zaradi raznih zaprek prenesena. Iz Sv. Križa pri Trstu. Maloka-tera vas bi se mogla ponašati s tako dobro vspevajočo Ciril-Metodovc podružnico kakor ravno Sv. Križ. Pa po zaslugi podružničnega odbora. je ravno narobe. Podružnica C. M. v Sv. Križu spi spanje pravičnega in to ravno radi tega, ker odboi ni vnet za resno delo. Nad vse zaspanega ima podružnica gosp. predsednika, ki se pusti preveč uplivati od raznih ljudi, ima pa še to navado, da druge ljudi priganja k delu, sam pa lenobo pase. ker neče pokazati svoje prepričanje pred ljudmi. Zdaj bi se dalo lahko napraviti cvetlični dan, ko je še mnogo cvetic in tudi primeren čas zato. Pa odbor se ne zmeni zato. Zatorej draga mladina, pokaži ti pravo narodno srce s tem, da dne 20. julija prirediš cvetlični dan. — Neodvisen! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. POLOŽAJ NA BALKANU. Bojišča na Balkanu ni več: imamo samo bežišče in preganjališče, ali upati je. da nastane v najkrajšem času popolen mir. Srbija je Bolgarsko porazila in ta naj bo vsaj sedaj pametna, naj se vsaj sedaj hitro sporazumi s Srbijo, ki ne želi propada Bolgarske, ne stavlja večjih zahtev kot jih 5e stavljala pred voino in bo gotovo rada pomagala Bolgarski, da se postavijo prave meje romunskemu in grškemu apetitu. Potomci Helenov so postali prepotentni. Bolgari so vedeli, tla bodo imeli največ opravka s srbsko armado in na to so poslali proti Srbom skoraj vso svojo armado, proti kakih 120.000 mož močni grški armadi so pa pustili samo generala Ivanova s liAJmi 40.000 možmi. To armadico so Grki pač k hko premagali in veseli naj bodo, da je srbska armada odbila nadmočno bolgarsko armado, ker s tem je Grški zasiguran vsaj Solun s Kalcidiko, kar so tudi pred vojno zahtevali. Ako Srbija ne povečuje svojih zahtev, potem Grška niti misliti ne sme na to. da bi s srbsko pomočjo zavzemala jugoslovanske kraje! Bolgarska naj se hitro sporazumi a Srbito. ki takoi oozabi na—o: taasamBsess bhb— i ■KPriwMcgim«an«3iaaggwig Ako sc hočeš dobro rabavati, pojdi v restavracijo »Tivoli'; tam je izvrstna češi a kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna :: vina po zmernih cenah. :: Velika dvorana Hotelske sobe Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava. je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. :: po jako nizki ceni vedno na raz-:: polago. ;; Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče ¥ Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko, itd. Ljubljana. Telefon st. 296. ........................ Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški ccsti Telefon št. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. na ono kar je bilo in ii poda bratsko roko — pomočnico, v svrho da se prepreči, da bi si radi napak, ki jih ie napravil tujec na bolgarskem prestolu. neslovani delili jugoslovansko zemljo! Rumunija naj dobi črto Tittur-kan-Balčik, Grčija naj pa zadrži Solun s Kalcldiko — in niti ene vasi več! Hitro, prav hitro se morajo odločiti v Sofiji, ker rumunskl voji že okupirajo bolgarsko ozemlje In Grki s0 postali preveč širokoustni. ker so tako slavno premagali s 120.000 vojaki armadico generala Ivanova, ki je štela komaj eno tretjino te grške armade. Se je čas za Bolgarsko, da se s pomočjo Srbije in Rusije reši, ali toliko tega časa vendar ni, da bi se moglo še odlašati! BOLGARSKA armada na begu. Belgrad, 12. julija, (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Srbske čete energično nadaljujejo s preganjanjem razbitih in bežečih bolgarskih čet na celj fronti od Zaječarja do Strumni-ce, torej na črti. ki ie — ravno potegnjena — dolga Cez 500 kilometrov. Pri Zaječarju so srbske čete v preganjanju bolgarskih čet dospele že na bolgarsko ozemlje in prodirajo dalje; ravno tako ie tudi pri Vlasini srbsko konjenIStvo že prešlo na bolgarsko ozemlje In preganja bežeče bolgarske čete dalje. Bolgarske čete so Izvršile močnejši napad samo pri Krivi (Hgri) Palanki, ali so bile z velikimi izgubami odbite. Na macedonskem bojišču s° Bolgari poskušali napasti na črto pri Cerju, ali so bili energično odbiti in srbske čete jih preganjajo proti C?revem selu in vasi Teranci, ki je bilo, kakor se zdi. središče za preskrbo vanje bolgarskih čet. ker so ferbske čete našle tam 14 vojaških Pekari}, 150.000 klogramov moke in po 5000 kilogramov riža In fižola Južno od te vas! nadaljuje srbsko konjenlštvo s preganjanjem bolgarskih čet, ki so odrezane od središča za preskrbovanje. TudJ s severne strani podi konjenlštvo bolgarske čete na jug proti Pebčevu. kamor se umikajo tudi razbiti bolgarski oddelki iz Stipa in Radovišta. V bojih, ki so se vršili v sredo so se posebno odlikoval! tudi črno-g rski oddelki, katerih pogum Jn prisotnost duha v pehotnih bojih je vse občudovalo. Zadnje vesti. * Carigrad, 13 julija. Turška vlada nanram nfila ^ ostane neutralna napram Bolgariji alt ne. Odločitev P^tde tekom današnjega dne. Grčija se pogaja še vedno s Turčijo, toda Ker hočt turško pomoč ne da bi ^ama kaj zato dala — pogajanja ne bodo uspela. x ^ M*ia. »Temps« poro- L da Srb5ia-Crna niso odgovorile na s nsHv fn frCii se je naročiti ruskemu nos^nlku v Bukarešti, da naj zahte- vor kak'mr,sk,e v,ade iasen odKO-niia Droti » namerava iti Rumu- M oS^vA"1"- h11™ M izvedla noooln!fSe°’ bi Rusija takoj izveaia popolno mobilizacijo NEUTEMELJENA VEST. Vest o atentatu n« kralia FerHi nanda ie neutemeljena. *a FerdI’ Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske ,flsk»rue« Mali oglasi. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dilakov. naj-nižla cena. Gospodična spretna v postrežbi, kakor tudi vajenka se takoj sprejme v tukajšnji delikatesni trgovini. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ___________________________ 624—3 Kolo (lahko) dobro ohranjeno se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.______________________ 626-2 , Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman & Škafar, Ljub-liana. Prečna ul. 4. Novosti Krasne barvane škafe s cveticami in z bronziranimi obroči prodaja Franc Jakič, Florijanska uli-ca 17. 504-5 V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve čepice najceneje. Stari trg 32.___________________________ ;30-l Popolnoma nova štelaža s predali za pisarno, kopirna preša in velik atlas se proda. Poizve se v pisar-nl Sin ar da. 631-3 Tromesečnj prepeličar, nemške^pasme. kratkodlak, lepo pisan, plemenitih staršev, kakor tudi taka krasna dvoletna plemenska psica se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni.«._______________________ 634—3 KORESPONDENCA. Milena naj dvigne poštnoležeče pismo na znani pošti. Sp. 633-1 Mlado, staro, Vsak pove Ta pa je za me 1 Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdray želod’c imam I Varujte se ponaredb! Pristni „FL0RIAN“ se dobi edinole od Rastlinske destilacije „ FLORI AN" v Ljubljani. Prvi slovenski zasebni trgovski tečaj Fr. Gartner, Ljubljana, Gosposka ulica št. 8 (popreje »Mladika«) „ Edini zavod te vrste, na katerem se poučujejo vsi trgovski predmeti. Na zavodu poučujejo samo državno Izprašane učne moči. Tedensko 30 učnih ur. Šolnina K 160 — za leto. Tečaj traja 10 mesecev od 1. okt. do 31. jul. Sprejemajo se samo gojenke. Lastnik poučuje že 18 let na raznih trgovskih in obrtnih šolah. Vpisovanje dne 15., 16., 17., Julija od 9.—12. dop. 2.—6. pop. Fr. Gartner, lastnik, izprašan za pouk trgovskih predmetov na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu. Kdor hoče imeti res zanesljivo ln trpežno uro, fino izdelane X verižice, prstane / 1.1. d. naj ne / *\ prezre ./»Vvb* tvrdke Ljubljana, sv. Petra c Nova hiša s štirimi stanovanji z letnim dohodkom 900 K, vrtom in vodnjakom, v bližini Kolinske tovarne se Ii proste roke za 13.000 K proda. Plača se 6000 K, drugo ostane lahko vknjlženo. Pripravna je za vsako obrt. Natančneje pri Vidmarju, Zelena Jama št. 11* Vsi ljudje ki hrepene po dobrem in cenem zajutreku, južini, pivu ali vinu se zateko od blizu in daleč v gostilno ki se nahaja v krasni legi ter zdravem zraku - na Drenik — ovem vrhu kjer se postreže tudi z raznovrstnimi mrzlimi jedili. Rajmund Bizjak urar m zlatar TKST Čampo S. Giacomo 4. Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin. Ne zamudite prilike! Pazite na naslov! K1000 in še več na leto zasluži lahko vsak restavrater, kateri si nabavi Iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem) K 1 najnovejši in moderni, samigrajoči PIANINO z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami —— igra. _------------------------ Po dogovoru postavim sam, vsakemu imejl-tellu restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno modemi gramofon, ali godbeni avto* mat, tudi zgoraj omenjeni glasovlr (pianino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanlm denarjem ali pa plačam od tega denarja odstotke; Gramofon atelje A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica Štev. 5. 10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseh vrst avtomatovnl gramofonov. Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni Alojzija Povha,Trst ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izbera. P. n. l odpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trebar otvoril samostojno čevljarsko obrt. Priporočam se sl. občinstvu za izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne cene, dober Izdelek. Andrej Zaplotnik, Kolodvovska ulica 27, v hiši gost. pri Kovaču. Danes pojdemo vsi na Glince-Vič k,er je velik KONCERT na prostornem vrtu pri „Travnu“. Začetek ob 4. uri popoldan. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu. Vljudno se priporoča T. Traun »Zdravnik želodca“ je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost Trajno delo dobi več sto delavcev in delavk v starosti od 16. do 42. leta pri podjetniku A. Šuligoj, Premogokop v Trbovljah, staj. 2a na ^an 3 K do 3 K 30 v., v akordu tudi 5 K In ve« Plača za ženske na dan 2 K do 2 K 30 v., v akordu tudi 3 K In čez. Delo je vzunaj in traja 10 ur na dan. Od dobrega najboljše! ie seveda« izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim Izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Olavnl trg 119; — Kočevje, Olavnl trg 79, ali pa po naših potnikih. Slovenci! Kupujte in ^ zahtevajte a povsod edino-ie || Priznano najboljše! m 1 Ciril-Metodove iičijuuijNe i gj« g Dobijo se povsod! vžigalice!! 1 ^^^ilavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljam^^^ Ne glede na vrednost biaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke . „ . » 13—16 . „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ „ „ 40—50 , , 14 , prašne plašče . . » . 18—20 , „ 10 . Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. M — ' - — Christofov zasebni učni zavod v Ljubljani •'pisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12.—3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstr. Martin Kralj čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. m m Zaloga poli; štva in tapetniškega : blaga. : 1 Fr, Kapus j Ljubljana, Marija Terezije cesta S 11 (Kolizej). iss m m m m m m M m m im m m m Zaloga spalnih [ Zaloga otomanov ter jedilnih sob £ divanov, žimnic v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo. Priznano solidno blago ter najnižje cene. različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. ■ ■ t Velika izbira ■ £ otroških vozičkov, : vsakovrstnih slik, : ogledal i t d. Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. Srednje velik, prav dober konj se pod ceno proda na Sv. Petra cesti štev. 79. zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Naročila se sprejemajo po meri. — Prva delavnica za popravo čevljev. Priznano dobra in točna izvršitev. Solidne cene! Velika zaloga Berson In Palma podpetnikov. M. TREBAR, Ljubljana Stt. Petra cesta, štev. e. Dobro idoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter gostilna za okrajno cesto, z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadonos* nim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, oddaljeno dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega pre-mogokopa se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10.000 K. Naslov v »Prvi anončni pisarni". Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! ]ET »Popolna razprodaja" TE a radi pozne sezije vseh vrst zaostalih otroških tsj 53 in damskih slamnikov po zelo znižani ceni. HI s o « Modni salon O gp | Velika izbira žalnih klobukov Velika ffimoderfio urei enakniigovezRica Ivan Jakopič v Ljubljani, Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu, za vodo se piiporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del, cenj. gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in slav. uradom za trpežno in močne vezanje protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. Postrežba točna, delo solidno. Postrežba točna, delo solidno. dler dler dler dler Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, Izposojevanje koles. Kanadian Pacific S iz Trsta v Ameriko i Nova direktna brzoparobrodna linija = za potnike in razno blago s=x ▼ Kanado in Zdr. države Sev. Amerike. Odhod iz Trsta v četrtek 7. avgusta 1913. Brzoparniki so tako zgrajeni, da obsU ji III. razred samo iz kabin ali kamre za 2 in 4 osebe skupaj, so najmoderneje opremljene in zračne, na razpolago imajo potniki na krovu sprehajališče, jedilni in kadilni salon s kompletno godbo i. t. d. Hrana je domača, izvrstna postrežba in najnižje cene. Prtljaga je do 100 kil prosta. — Vsi potniki 3. razreda so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti, zato je ta nova linija najpripravneiša za potnike v Ameriko in za pošiljanje raznega blaga na vse strani Amerike. Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna pn Č M A PD A v Ljubljani Dunajska c. IS. v hiši „Kmetske posojilnice**. Delniška družba pivovarna,UNION4 v Spodnji Šiški pri Ljubljani marčno, dvoji« marčno in izvozno pivo Telefon štev. 53. Telefon štev. 53. priporoča - -svoje izborno v sodčkih in - steklenicah. I m ,m> Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zakiad: 95,000.000 kron. Fodružniea Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun itd. 31. decembra 1912 — približno 878 milijonov kron. ======= C. kr. prfv. Avstrij skega kreditnega zavoda za trgovino in obrt — = = Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju ===== sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam. —.......* Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. === Zavod eskomptuje menice in devize in dovoljuje bančne kredite vseh vrst, kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje vestna navodila za nalaganje kapitala, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd. Povodom potovalne sezije pripročamo proti ognju in vlomu sigurne sanaoshrambe (Safe-Deposits) pod lasnim zaklepom stianke, tei sprejemamo vrednostne predmete (precijoze) v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo zaprte zavitke in posamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo depotov, v zvezi z natančno revizijo žrebalnih efektov, kakor tudi vnovčenjem zapadlih kuponov. Izdajamo svojim komitentom potovalna kneditna pisma, s pomočjo katerih je mogoče na vsakem poljubnem mestu dvigniti zneske, ne da se nosi s seboj gotovina. Podružnica c. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani. m mbhctmpmi