Politični ogled. — Državiii z*oor. Ministrski prcdscdnik grot ^tilrskji ie izjav^l nckator'.m vodilnlm politikom, da sedaj ni inisliti 11 a sklicaiiiG držnvnega zbora, ker bodo mesGca maja zborovalo dcl^acijc, ob cnem pa bodo imcli kratka zasedanja v :iin-ilu nekc-teri dcžellu zbon. Dr/.avni zbor sc bo sidical po (le^cgacijali !e tedaj, ako so vsc vcCJo stra.nke, tudl čcSkc, izjaviio, da jamči'0 v;\ rcdno (lciovanjo. — Avatriia. Kcr ]o drzavni zbor orlgodo!:, vlada soAnl dciujo s pomoc.'o paragralal4. Tako jo scdaj riunlstr&ivo s tom slovitim paragrafom uveljavilo nezgodno zivarovanjc rndni\'ov. Čcravlio paragra! 14. v Avstriji.ni posobno pr^ublje''1, vondar bodo rudarji gotovo vcsoli, ko l)odo doznali, da so jc s poinocio toga pomocnika v s li uvoiiavil zakon. ki bo storll rudarje ileloZno jiomoči v sltieaju r.cz^ode. Vlada sl jo tudi pr; bcscnsko-Iicrcogovs^iii Zeleznlcah pomagala s paragrafom 1-1. Prodlogo 0 želcznicali v Bosni iu Hercogoviiii bi scor mornl s?re'oti državii! zbor, kor pa ta iio dclujo, jo iz'">rnl.a vlaila l:rajšo rot. Bosiia sieer clo!>i novc žolczn'škc zvczo, a poz:iavr.iC: razmcr Irdijo, da bodo to zvezc nnjvoc korlst lo — Madžarom. Z druvo strani pn. kg t;;di povilirjn, <la pnragraf 14. ne poii!;vj:"i sino <lr?.-^vi, toi>ivcč vull 'vroit^listom.Vlnda potrobujc posoj.la v ::"cs*ni" 375 ;nil'oor,ov kroi. V io svrno so 50 izdalo zakladno nakaznico za dobo 13 let, ki se obrestnjejo s 4'/:'%'; in kor dobi vlndn rtesto vsakili 100 K samo 95 K, \e pr'sl]ona, nnjeti ei 396 nnlijoriov, v resnici pa ji osta.ne sa,mo 375 milijoriov. Za dobo 15 let, to je do 1. 1929, bo treba vsnko loto odplačevati 15. dGl, to Je letno 20,550.000 K in vrim te.^a še 47:%' obrest', kiznaSajo /a prvo lcto 17,847,000 K, torej skupno za prvo leto 44,397.000 K. Za dnigo !eio bo treba plačati 43 milijonov, za tret^c Icto 42 miliionov, zadnjG leto 25 milijonov. Davkoplaecvalci bodo torei v 15 letili morali plafiati 592 miii.ionov. bani'6 pa so v resnici pla«"'ale saano 375 miiro:iov. Gctovo, izboren kšeft, — Slovenskr>-IIrva.3ko. Pri obSinskin volitvan v Gorici ,so sg tudi v drueili razredih združili Italijan in Nemci proti Slovenoem.. NGmci so kot placilo dobili 2 odborniška inandata. Siovcnski ka.ndidati so v vsg razredih dobili izredno lepo število glasov, Slovenski liIieralci ]>i so laliko ofl goriških volitev doicaj i;auč:ii. Pri nas na Stfjerskera aredo pn mnogih občmskili volitvah liberalci z Jiemško in nemškutarsko icraoč.ic ur-i) naši strar.ki. Liberalci snubijo ncmSke, T'emškulnrske- in socialnodGmokraške glasove, za pi'othislug.o pa pobirajo podpise za nemške ŠoIg in dGlajo našim narodnim n?sprotn:kom še razne druge usluge. rsaj bi se naši slovenski libGralci vendar cnkrat spametovnli in ce še imaio kaj pravega nnrodnega čuta v sebi, zavrgli zvezo z nemškutarji in Nemoi. Kar jg pametnih Ijudi v liberalni stranki, bodo gotovo ta na«vct upoštevali, zakrknjeni liberalm erešniki oa se bodo še naprej veselili nemškega objema. — Za :;ačelnika doželnG vlado v. Posni je cesar imGnoval katoliškGga Hrvata dr. Mandica. Odkar je Bosiiapod oblastjo naSe rJržave, Še m bil roben bosar^slri domaf:in načGlnik tamošn;e deželne vlade. Dosedaj so bili poalavarji BosnG in Hercegovine navadno nemški ali mad^arski gGnerali in dmgi velikaši, ki si pa niso znali pridobiti srca hrvaško-sfhsicega r.aroda, Srb' ki so nasprotniki katoliških Hrvatov, h\ MoTiamedanc, sicGr Mandifievega Ime.i-ovania niso poseHno \cseli, a npati ie, da. bo dr. ¦Maiidio skrbel v vsakem cziru za dobrobit in napredek svoje ožje domovino. — Istra. Dežel-iozborsko voltve v Istri se bodo \r?ilo v kratkem. Boj bo liud. Flalijani, ki jili bodo j.odpirali tudi NGmci, bodo Slova^om skušali iztrgatl ?mliski mandat. Prav tako pa ni izkljuSeno, da Slovani Lahorn iztrga.;o nekaj manrlatov. Lalii so dobili denar iz laškega kraljostva. Baje .1111 podpira laška vla<]n. Dobili so milijouc. Primorski listi poro?ajo, da so tndi goriški Lahi dobili za tamošnje občinsko volitve bogato poiTporo od Lahov v kraljestvu.. V Avstnji vla^ dajo lepe razmere. Tz Ttalije prniajajo lire, iz Berolina pa raarke, da sg potlaCijo državi najzvestejši slovanski narodu — Moravsko. Žalostne deželno finance- imajo na MoravskGm, Dežcla ima ovGto&o industrijo in trgovnio, tudi kmetje so tam premožnl, vendar grozi deželi gospodarski polom. Dežel.ni zbor je v rokah ;6egko-nemških liberalcev, ki so pripravili to bogato deželo narobpropada. Dokladeso tam ševišje, kakor pri nas. Deželn<i odbor si tam pomaga z vedno novimi dolgovi, Liberalni poslanci so, ali sami mogotci, ali pa od tGh odvisni ljudje, zato si pa ne upajo povišati doklade bogatejšim slojem. — Tako je, kjGr vladajo liberalci! — Galieija. Listi poroSajo, da galiSki deželiri zbor ne bo v&c sklican in bo kmalu razpušcen, Nove volitve se razpišejo že po novem volilnem redu, in šicer v jesejii, tako, da se sGstatiG novi deželni zbor pred sklicanjem jGse.nskega zusedanja državnega zbora. StrankG se že pripravljajo na volilni boj, — Nemčija. ,,Ni vsg zlato^ kar se svcti", pravi pregovor. To~v"eIjaTposebno o Ncmčiji, Avstrijski n&m6ki listi so vedno polni hvale o ,,vzorn6m redu", o ^poštenosti", kl vlada v Nemciji, A sempatjG sg slišijo glasovi, da je v obljubljem dGželi naših nemškutarjev marsikaj gnilega. Zadnje dni prGjšajega tedna je bil v Frankobrodu (Frankfurtu) aretiran naČelnik nravno policije, Sobjnidt, ker se mu je dokazalo^ da se je dal z drugimi uradniki vred podkupiti od ljudi, ki so uganjali razne nesramnosti, — Kaki prijatelji Avstrjje so Nemci v ,,rajliu", dokazuje zopet govor volikega Nemca dr, Rottcrmana, ki ga je imel na zborovanju Šullerajna v BGrolinu. Ta mož je izgovoril znaeilne besede: ,,Edina možnost, da sg stalno zajamei GvropsW mir, je razdelitev avstro-ogrske države, tega evropskeea gorišSa, kakor je prGdlagal ruski list ,,Novoje VrGmja".. Tako bi bllo zadovoljeiio željam Rusije m Francije, nemške avstrijske dežele pa bi lahko v miru uživale blagoslov neinške kulture." — Iz tega sg zopet jasno vidi, kakšna ljubezGn do AvstrijG vlada v nemških srcih, ki kar hrepene, avstrijske nGmške pokrajine storiti deložne nemške', to jg Bismarkove kulture. — Niovejša nemška poroftila trdijo, da Rottermann ni govoril omenjenilibesed. Bi radi utajili! Vsekako pa jg postopanje Nemcev v rajhu zadnji cas vsg prej, sarao prijateljsko naprain Avstriji ne! — Rusija. V ruskih inestih, posebno pa v Petrogradu, se je prifielo pojavljati v zadnjem času jafko sumljivo delavsko gibanje, ki ima vse znake prekucuškega gibanja in kaže jasno, da notranjG razmere v tej veliki slovanski državi nikakor niso zdrave. V Petrogradu je ustavilo delo nig manj kakor 200,000 delavcev. Stavka je zavzela .zgIo nevarne krogG in prišlo jg že ponovno do krvavih spopadov s policijo in vojaštvom, ki jg moralo za vzdrževanje miru posg5i po orožju. Glasom porofiil iz Rusije so sGdanji dogodki v Petrogradu nalik podoibjii dogodkom iz leta 1906., za dobe prekucije in protirevolueije naRnskem. Delavslvo jg v prvi vrsti jiezadovoljno z nezdravimi razmGrarai v raznili tvornicah. Tako so v tvornicali za galoše uporabljali strupeno lepilo In je samo v 1 dnevu smrtno-nevarno obolelo nad 300 delavk, kar je sevGda vzbudilo v petrograških dGlavskih krogih veliJcansko razburJGnjG in so v mnogin tovarnah v znak protesta proti takerau nGfiuvGnemu izrabljanju delavstva proglasili protestno staiv.ko. A sedanje delavsko gibanje v PGtrogradu ima tudi politieno ozadje. I>eIavski sloji so nezadovoljni s sedanjo vlado in vznemirja jin posebno militarizaclja države. Kruto postopanje policije na zborovajnjih nroti oborož6van.iu jg ge pov6?alo razburjenje v Petrogradu in so se delavcern pridružili tudi dijaki vsGh visokih šol, tako, da je zavzola stavka delavccv popolnoma prekucuški (revolucionarni) značaj, NovejŠe vesli sicer poroCajo, da je mnogo delavcev siCGr odšlo na delo, vendar jg položaj v Petrogradu še vedno jako nevaren. — Albanija. V teku preišiijega tcdna je prišlo v juŽni Albaniji do. resnih Vn krvavih spopadov med albanskimi orožniki ter grškimi vstaškimi in vojaškimi čGtami, SlGdnjih še grska vlada ni odpoklicala. Grška vlada Še ponovno zahteva, da se rneja mGd GrŠko i.n Albanijo tako spremeni, da oni kraji, ki jili je mednarodna komisija prisodila Albanlji, a imajo samo grško prebivalstvo, se priklopijo Greiji. Ofeividn« je, da Rusija, Francija in Anglija grškeželje podpjrajo, sicer bi si Grčijajie.upala, tako dolgo se ustavIjati. Kor sg grška vstaja v južni Albaniji vstrajno §m, je priCakovati, da še pride v letošnjGm polGtju SKoro gotovo do resnili zapletljajev na Balkami, ako se Grfiija ne zadovolji s tem, da se meja njej v korist spremeni. — Albanska vlada organizira sedaj svojo armado i.n pošilja dan za dnevom svoje oddGlke v južno Albanijo. Pa tudi iz Grcije in Srbijc dobivajo vstaŁi vedno veSja ojaSenja. 'Grftija se tudi doma pridno pripravlja na. bojni plGS. T^aro?,ila jg v inozamstvui veC bojnih ladij ter je pomnožila svojg vojaštvo za 30 lisofi mož. — Francija. Vse politiSne strankG se sedaj živahno pripravljajo na vx)lilni boj. Francija stoji namre? prod volitvami v državni zbor. Umor urednika Calmette po žcni ministra Caillaux in razne druge umazanosti, posebno poneverbe in mastne kupčije svobodoinisGlne stranke, so politiSni položaj na Francoskem preoej spreraGnile. KatoliSani so to vedeli In so se zadnji cas za politiftno borbo organizirali v ml»a'di stranki, takozvani ,,ligi (zvezi) inladG Ijudovlade". Ta,,liga" bo naslavila v mnogiii krajih svoie lastne kandidate, po nekod pa bo z vso moŠjo podpirala kandidate, ki bodo obljubili, da v državnem zboru ne bodo tfelali proti lcatoliSanom, Na Celu mlade stranke stoji Mark Šangui(GT. bivši ^astnik franoosk.e kjavalertje, kateri pa je moral izstopiti iz armade samo zaradi cvojega izrazUega verskega prepri^anja. Sanguterja ]e rajni papGŽ L6onXIII, posebno spoštoval, ker je celo kot ftastnik ustanavljal povsod, kjer je bil v službi, katoliška mladinska društva, ,,Ligi" pripada mnogo odličnih francoskili mož in jg upanje, Sa bo mlada katoliška struja gotovo pripomogla, da bo v Irancoski javnosti katoliška smer dobila ugled, ki ji gre. — Španija. Kralj Al!onz je imGl ob priliki otvor'tve španskGga drzavnega zbora prestolni govor, v katGrem je odločno povdarjal, da liofte s svojo vlado odsloj dclovati na to, da se bo varoval sporazum med državo in katoliško cerkvijo, Custva katoliškega ljudstva napram svetemu O6etu hoČG kralj kot sin katcliške cGrkvG vedno cuvati. Kraljev govor \e na sv.,'Oceta v Rimu, kakor tudi na vgs katoliški svet, prijeti;o uplival. Kralj Alfonz jg bil dosedaj vedno bolj na liberamo stran nagnjGn. Ce se bo v španski politiki v tem oziru izvršil prGobirat, bo Spaniji iji kralju samerau v prid.