Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Državni zbor pretrga svoje posvetovanje še v tem tednu in vlada skliče deželne zbore na dne 3. mareija, tako na željo poslancev poljskega in »kluba konservativcev«. Nemški levici sicer to ni po volji, vendar mora se vsaj tokrai udati. — Pogodba Donavske parobrodne družbe in vlade je v drž. zboru obveljala, da-si so nekateri poslanci močno ugovarjali. — Več poslancev, med njimi dr. Kaiser, prof. Robič,nasvetuje, naj predloži vlada načrt postave, po katerise spremeni domovinska pravica in s tem tudi razdeli skrb za »občinske reve« med občine pravičniše. Za tako spremembo je pač že zadnji čas! — Grof Wurmbrand ,je predlagal, naj se vpelje prisilno zavarovanje, to pa lako, da bode vsaka dežela za-se tudi zavarovalnica. Predlog sicer vabi človeka, toda ni brez večjih težav; sedaj ga ima odsek poslancev v posvetovanje. Štajarsko. Deželna hranilnica je darovala 15.000 fl. v to. da se porabijo za vzgojo dobrih poslov. Nje namen ,je gotovo blag, ali nam ne dopade na njem to, da se denar porabi le v Gradci in vendar ga dobiva hranilnica največ iz slov. dela naše dežele. — Ako pride do tega, da dobijo zdravniki svojo »kamoro« ali po domače zadrugo, bode za vso deželo le ena in sicer v Gradei. Ne vemo, ali jim bode z njo pomagano veliko. Koroško. V Rožeku pripravlja posebno društvo graščino kneza Liechtensteina v stanovanja tujcev, posebno angležanov. Taki imajo posebne navado in tudi polrebe in njim hoee društvo uslreči na imenovani graščini. Mogoče, da jih privabi s tem več in jim izvabi, čem največ rnore, denarja. — Na Suhi, ob nemški meji. so si rodoljubi osnovali posojilnico in je jih torej sedaj že v eelera štirinajst. Kranjsko. Gledališče v Ljubljani bode v kratkem golovo, ali kipov, ki imajo lepšati posl?)pje, neki niso srečno izvolili. — Otrok, za šolo sposobnih, šteje kranjska dežela 78.579, iz teh pa hodi v šolo le 51.700; to je očitno premalo, kajti izmed sto olrok hodi jih po takem samo po 68 v šolo. P r i m o r s k o. Občnega zbora ženske podružnice v Gorici se je vdeležilo 40 gospa in bi bile one lahko marsikje možem v izgled, kar ae tega tiče. — V Štandreži je nek zidar razdiral peč in v zidu je našel 35 svetlib tolarjev. Dva »križaka« mu je gospodar dal na to za spomin; enake sreče še zidar neki doslej ni doživel. Tržaško. Dva večja trgovca sla te dni v Trstu prevrgla t. j. napovedala sta sodniji, da nimata več, s čemer bi plačala avo.je dolgove. Uzrok tega je ncki nova earina, katero terja franeoska vlada od vina. To pa je brž aamo izgovor. — Užitninski davek ali kakor se imenuje, dac nese mestu 928.240 fl. To je lep denar! Istra. Pulj leži ob jadranskem niorji in je v mestu največ c. kr. mornarjev; v zadnjem času čuti se pri teh več slov. življenja, kakor je to bilo doslej. K teinu jim je gotovo slov. čitalnica pripomogla. Hrvaško. Prebivalei v Zagrebu se pritožujejo zavoljo slabe razavetljave po mestu in zato se misli sedaj že na električno razsvetljavo. Dobro, toda ona hodi drago. Ogersko. Minister za trgovino, Baross, je dobil -veliki križ« Leopoldovpga reda, tedaj enako odlikovanje, kakor avstrijski minister za trgovino. — Predsednik drž. zbora v Budimpešti bode neki baron Banffv, mož je znan »ostriž« in je Mad.jar od pet do glave. Vunanje države. R i m. Vestno se niuči liberalcev tolpa, da izvoha kaj iz vatikana t. j. iz vrale poslopij, katera so še v last.i papeža, ali to se jim nič kaj ne posreči ter se brž vsaki novici pozna, da je bosa. Tudi novica o pismu sv. očeta do francoskih škofbv je bila le, kakor po navadi, čisto bosa. Italijansko. Trgovinska pogodba s Švico še ni dognana in kakor se čuje, celo pogajanje se je pretrgalo za nekaj časa. Ne zna se, v čem da jima ne gre v kup, toda prej ali sle.j med njima pride do pogodbe. Obe državi ste je potrebne in ne niorele shajati, če ni zanesljive pogodbe rned njima. — Dijaki še vedno razgrajajo zoper naučnega ministra in misli se, da tiči za njimi Griapi, »italijanski Bismark«, ali vsaj njegova stranka. Francosko. Grof de Mun misli osnovati osrednjo katoliško stranko v drž. zboru. Da je take stranke treba, to je pač čudno v državi, ki je skorej do cola katoliška: človek bi mislil, da so vsi poslanci katoliški, ali žal, da so dosehmal vae, le katoliški niso. Belgi.jsko. V drž. zboru se bije huda vojska o postavi, ki določi kralju pravico, da še skliče celo ljudstvo na glasovanje, ako kralju kak sklep drž. zbora ni po volji. Če je potern Ijudstvo za tak sklep, tedaj velja: če paje zoper njega, potem ga kralj lahko vrže pod klop. Na.jhrž se vsprejme taka postava. Angleško. Naj se irski jetniki izpustijo iz ječe, ako so prišli va-n.jo za voljo kake politične stvari, predlagalo je več poslaneev v drž. zboru, toda predlog ni obveljal. Zoper njega so bili najbolj liberalci. Nemško. Govorilo se ,je, da je tudi knez Bismark zoper novo šolsko postavo. Kakor pa se kaže, to ni res- nica, pač pa bi liberalci to radi imeli, vendar pa jiin v tem knez noče vgoditi. Rusko. V Charkovu so dobili zopet znamenja od nibilistov, vendar pa še doslej vodij niso dobili v roke, pač pa so našli dve tiskarni, v katerih so nihilisti tiskali svoje oklice. — Vlada je mislila vzeti več milj. posojila za to, da pošlje stradajočim kinelom živeža, ali kakor se trdi, posojila ne bode treba, ker še inia vlada dovolje denar.ja na razpolaganje. Srbsko. Predsednik skupščine, Katič je odstopil, ker mu zadnje glaaovanje »o kraljici« ni bilo po volji. Najbrž pa si ga voli skupščina na novo za predsednika, vsaj njegovi prijatelji delajo na to. Tursko. Sultan je že potrdil za namestnika v Egiptu ali za kediva mladega Abbasa; pravice mu je podelil ravno tiste, kakor jih je imel Abbaaov oče. Mladi kedive pa je neki jako odločen pa pravičen vladar. (Irško. Kakor v večih državah, tako se godi tudi (irški, da ji primanjkuje denarja. Sedanji vladi se očita, da ne ravna prav z denarjem in je celo mogoče, da ona vsled tega odstopi. Afrika. V Masavi so se domači glavarji na novo jeli med sebo.j pobijati in s tem se napeljnje voda na mline italijanske. Laška roka najraji tam žan.je, kjer ,je kdo drugi kaj vsejal. — Da bi abisinjski vladar Menelik že bil začel vojsko, to ni resnica, toda vse kaže, da pride do vojske. Amerika. V Braziliji so nastali novi nerniri in težko, če jim bode vlada kos, kajti ne more se več na uradnike zanesti, celo vojaki se delajo, kakor da bi najraji poiegnili v vrsto ustajnikov. — Ker bode prihodnje leto velika razstava v Ghicagu, pošlje tudi naša država blaga na-njo. Nadvojvoda Karol Ludvik je imenovan za varuba te razslave.