Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 215.	V LIHIM v torek, 22. semen 1914.
Leto XII
5 Velja po poŠti:
Za oelo lato naprej . . » en meseo „ » Nemčl|o oeloletno . sa ostalo Inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Sa eelo leto naprej . . sa en meteo „
V	spravi prejemali niesetro „
— Sobotna Izdaja:
sa oelo leto....... V—
sa Rem6t|o celoletno . „ 9-— t ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v
sa dvakrat......15 „
sa trikrat......13 „
sa večkrat primeren popust.
Porotna omilil, zim.osmrtnice iti:
enostolpna putltvTsta po 2 J vin.
=-----Poslano: ,
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Isha|a vssk dan, Izvzemši nedelje ln prsznlke, ob 5. url pop.
Bedns letns priloga Tossl red.
Oar Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol Itev. 6/nL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega lelelona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Noua utrjena razporedba aestrlfshe armade na severu.
Zadnje poročilo našega generalnega štaba pravi, da je novo grupiranje naših čet v teku. Po. veliki bitki pri Lvovu so se morale naše armade kljub lepim uspehom umakniti, da se združijo proti sovražni premoči.
Utrdba pri Sieniavi, ki je oddaljena od Przemysla 45 fem proti severu, je sijajno izvršila svojo nalogo. Mali naši oddelki so se s tako vztrajnostjo borili proti sovražniku, da so morali Rusi poslati v boj dva armadna zbora ln težko artiljerijo. Naše čete so preoustile Rusom utrdbo, potem ko je ta že izvršila svojo nalogo in so se vmile h glavni armadi.
najtežji boj bije avstro-ogr.
SKA ARMADA.
Rotterdamski list »Niemvo Cou-rant« piše govoreč o sedanji svetovni vojni med drugim tako-le: Najtežja n&loga med vsemi v sedanji svetovni vojni pripada habsburški monarhiji. Habsburška država se je morala spustiti v boj z ruskim orjakom in se postaviti proti njegovemu vpadu. Kdor ume presoditi vojaške težkoče te nalo-
ge, mora s spoštovanjem in občudovanjem govoriti o avstrijski armadi. Zakaj ona ni samo zadržala po številu mnogo močnejšega sovražnika, ampak je dosegla, tudi lepe uspehe, ki se bodo označevali v povestniei vedno za mojstrske Čine vejne umetnosti. Splošno se mora reči, da je Avstrija takoj v začetku sedanje vojne iznenadila Evropo z izredno sposobnostjo. Vzorna izvršitev mobilizacije v Avstriji je imponirala vsakemu, vpad avstrijskih čet v rusko Poljsko in junaška obramba Galicije pričajo o vzorno izšolani armadi in o zmožnosti, njenih poveljnikov. Tisti, ki so špekulirali na narodne prepire v državi, so se kruto varali. Skoraj sleherni dan beremo, kako junaško so se bojevali slovanski polki, zlasti češki in jugoslovanski (hrvaški in slovenski), in kako prebivalstvo v vseli avstrijskih deželah izkazuje svojo požrtvovalnost in vdanost, in kako prešinja vse prebivalstvo samo en duh. Danes vidimo, da je Avstrija močna na zunaj in na znotraj. Da, Avstrija je tako močna, da je marsikatera država, ki se je v mirnih ča,sili ponašala s svojo disciplino, more v današnjih dneh le zavidati. Sa.i se ravno v vojnem hrumu najbolje kaže pravo svojstvo sleherne državne tvorbe. Vojna je težka izkušnja in to izkušnjo je Avstrija sijajno prestala. Utihnile so prazne puntarske praviice, ki so se iz raznih mest skozi leta in leta trosile po svetu. Mi sami priznavamo, da nismo razumeli avstrijskih odno-ša.jev, in da smo to, kar je bilo samo strankarski boj, smatrali za nepremostljiva nasprotstva. Ali toliko, da. je za-buča.la vojna tromba, pa je utihnil v Avstriji strankarski boj, in vsi avstrijski narodi so se združili v močno falango. Slika ie avstrijske edinosti so nje dobro organizirane in vspešno se boreče armade, o katerih bomo še večkrat čuli, in sicer vselej, kadar sc bo govorilo o poraženih ruskih napadih. Avstrija jo po vsej pravici la.liko ponosna na svojo nalogo v današnji gigantski vojni. — Tako piše holandski list, ki nima nobenega povoda, da bi pisal subjektivno. Ze dolgo nismo čitali take poštene sodbe o naši državi. — Če tujina o nas tako sodi, ne smemo nikakor biti bojazljivci. Izvestno si želimo vsi, da bi ne bila ruska, sila samo zadržana in oslabljena, ampak tudi zlomljena. Ruski naval je ustavljen. In danes niti v Petrogradu ne verujejo, da bo ruska armada prikorakala kdaj na Dunaj ali v Berolin, saj ruski generali ne obetajo več ruskim vojakom, da si bodo čez nekaj dni ua Dunaju ali v Berolinu odpočili. Avstrijski polki so bili tisti jez, ki je za branil ruski povod-nji, da se nI ulila čez ogrsko ravan in moravsko deželo do samega cesarskega Dunaja. Avstrijski polki so bili, ki so prizadejali ruskemu orjaku težke izgube in občutne poraze. Slava jim!
h KONCENTRACIJI NAŠE ARMADE V GALICIJI.
Krakov, 21. septembra. »Nowa Reforma« priobčuje naslednja izvajanja vojaškega strokovnjaka o sedanjem vojaškem položaju v Galiciji. Kljub strahoviti premoči, s katero so se Rusi vrgli na Galicijo, je avstro-ogrska ar mada preprečila, da bi Rusi prodrli preko neke gotove meje. Kljub svoji premoči se je morala ruska armada ustaviti in tudi ni mogla preprečiti koncentracije avstro - ogrske armade na ugodnem ozemlju. Nasproti temu važnemu dogodku se je morala ruska armada pasivno zadržati. Iz tega lahko sodimo, da se je naš vojaški položaj izboljšal. Junaštvu naše armade se je zahvalili, da se je mogla izpeljati ta nova razvrstitev. Danes jc naša armada zbrana na novih postojankah in čaka povelja U
nadaljnjemu boju. Armada in njeni voditelji so pripravljeni na novo napravljene načrte z vso silo izpeljati.
KAJ PRIPOVEDUJE ŽUPAN IZ VZHODNE GALICIJE.
Graški listi priobčujejo; V prosJ->rih neke dunajske velebanke je pripovedoval župan iz T. iz Vzhodne Galicije: Urednik: »Vi veste gotovo zanimive stvaii. Kako izgleda v skrajni Vzhodni Galiciji? Ali Rusi grdo gospodarijo?« — Župan: »To se ne more reči. Dozdaj vsaj tako postopajo, da jih ne morem grajati. Ko so v naše mestece vkorakali, me je pozval k sebi poveljujoči ruski general in mi je rekel: »Začasno Vas pustim na Vašem mestu, a skrbite, da se vzdržita red in mir. Dokler prebivalstvo proti nam sovražno ne nastopi, tudi moji ljudje ne podvzamejo nobenih sovražnosti. Tatvina, požiganje ali plenjenje se bo pred naglo sodbo kaznovalo. Če boste imeli povod za pritožbo, pridite k meni.« Urednik; »Ali je bil za to povod?« Župan: »Več dni ne, a nato se je 2godiJ mal dogodek. Meni je bila rikradena zlata tira. Takoj sem šel k poveljniku in mu rekel: »Ekscelenca, ste ukazali, da moram tudi manjše nerednosti javiti. Meni je bila ponoči moja zlata ura ukradena.^ General vpraša, če kaj sumim in kdo da je pri meni nastanjen. Odgovorim, da nikogar ne sumim, nastanjeni so pa pri meni kozaki. Eksceienca ukaže strogo preiskavo. Uro najdejo v žepu nekega kozaka. Nesrečneža so peljali na glavni trg, kjer sp ga takoj ustrelili. Urednik: »Čemu ste pa potem bežali, če vlada mir in red?« Župan: »Ampak prosim Vas, kdo bi ne bežal, če je človek zaradi take malenkosti takoj ustreljen!«
IZ PISMA NEKEGA TOFNIČARJA.
Krakov, 21. septembra. Iz pisma nekega topničarskega podčastnika, ki piše svojim staršem sredi boja, je posneti naslednje zanimivosti: Vse nas je prevzelo neko čudno čustvo, ko smo prekoračili mejo in ko smo izdrli ruski mejni kamen ter ga nadomestili s črnormenim železnim kolom. Takoj zraven se dviga prvi grob treh kozakov, ki so jih bili ustrelili naši ulanci. Tu so nehale dobre poti. Gaziti smo morali po globokem pesku; konji so se vdirali do kolen. Naši pionirji in ženij-ske čete so imele ogromno delo Dospeli smo do gozda, ki smo ga posekali. S posekanim drevjem smo potem napravili zasilno pot čez pesek. Tako smo zmagali oviro, s katero se je hotela Rusija zapreti pred Evropo in svojimi sovražniki. Potem smo prišli v majhno mesto. Kmalu smo pa zaslišali gromenje topov in jaz sem prvič videl bojni prizor. Bil sem pri našem poveljniku in v daljavi videl sovražne čete in topniški ogenj. Naša pehota je v sovražnem ognju hrabro prodirala. Ponoči smo videli vse vasi v okolici v plamenih. Rusi so jih zažgali. Bil je to nepopisen prizor. Nenadoma zaslišimo v neposredni bližini pokati puške. Ulanske patrulje so zadele na kozake, ki so nameravali napad. Tu sem prejel ognjeni krst. Nekaj kozakov je bilo vjetih, drugi so ušli. Zjutraj se je boj nadaljeval. Prvič smo videli ruske vjetnike, med njimi enega častnika. Sedaj boj vihra naprej.
KAKO SO LVOV IZPRAZNILI.
V mažarskem listu »Vilag« opisuje neki drogist, ki jc med zadnjimi zapustil Lvov, dogodke ob izpraznitvi tega mesta takole:
Teden dni pred izpraznitvijo je lvov* ski mestni poveljnik obvestil župana, da se bo mesto iz strategičnih vzrokov najr brže izpraznilo. Prebivalstvo ima teden dni časa, da v miru zapusti mesto, ako želi. Nato je župan dal nemudoma nabiti razglase, s katerimi se prebivalstvo obvešča o sklepu mestnega poveljstva. Bankam se je naročilo, da uradujejo do polnoči, da more vsak vložiti oziroma dvigniti svoj denar. Umetnine so se spravile v zaboje in odposlale. Odpotujočim se je svetovalo, da vzamejo seboj boljšo hišno opravo, gospodinjsko orodje in perilo. Komaj so bili razglasi nabiti, že se je začelo v mestu veliko gibanje, ker je vsak, ki jc nameraval mesto zapustiti, nemudoma začel spravljati svoje stvari skupaj, da bi čim največ svojega imetja spravil na varno. Ljudje so delali noč in dan in ceste proti kolodvoru so kmalu mrgolele ljudi, ki so odhajali iz mesta. Vlaki so vozili brez prestanka. O kaki paniki pa nikjer ni bilo nobene sledi, ker so bili prebivalci trdno prepričani, da se mesto izprazni le iz strategičnih ozirov. Prtljaga in tovori so bili zloženi blizo kolodvorov. Medtem, ko so premožnejši potovali dalje v notranjost Ogrske, so se revnejši ustavili v ogrskih obmejnih vaseh in mestih. Vojaštvo je na priznanja vreden način podpiralo civilno prebivalstvo in bilo je lepo videti, kako so si ljudje brez razlike stanov med sabo po-magli. Videti je bilo univerzitetne profesorje, zdravnike, odvetnike, poslance, kako so nalagali vozove in vlačili na kolodvore, ondi razkladali tovore in jih vlagali v železniške vozove. Kjerkoli je bilo potrebno, so pomagali tudi častniki in vojaku Ljudje, ki so se podali v karpatske kraje, so se peljali na vozeh. Take vrste vozov so spremljale vojaške straže, ker so jih ruski kozaki ponoči opetovano napadli, a bili vselej odbiti. Na ogrsko mejo je na ta način dospelo mnogo lvovskega prebivalstva; občine so zanje zgradile barake, v katerih se za vse skupaj kuha. Ob odhodu so nam rekli, da se bomo v par tednih lahko zopet vrnili v Lvov, o čemer smo tudi vsi trdno prepričani.
HBABROST NAŠIH RUMUNSKIH VOJAKOV.
Inozemsko časopisje laže, da niso rumunski vojaki svoje dolžnosti izpolnili. Kako hrabro so se vojskovali Ru-munci, priča sledeče: V 41. (černovi-škem) pešpolku služi polovico Rumun-cev. Polk se je vojskoval pri Husiatynu, Czortkovvu, Buczaczu, Monast,erzyski in v južnovzhodni Bukovini. Nič manj kakor 40 hrabrostnih svetinj so si hrabri vojaki priborili, izgube so bile velke. — 64. skoraj popolnoma rumunski polk je pri Lvovu stal več dni v ognju in je bil ves čas vztrajno hraber. Kar sanjajo v inozemstvu o pasivni resistenci čeških polkov, je popolnoma zlagano. Pri Krasniku in pri Lvovu so se borili češki polki ob strani nemških polkov in si pri" dobili le eno grajo, ki je pa obenem po, hvala: vedno so previharno nastopali.
Izvirno pismo »Slouenčevega" milnega poročevalca s severnega bojišča.
19. septembra 1914.
Velika tajna, ki je pokrivala vse operacije v Vzhodni Galiciji, od majhnih, neznatnih patrolskih prask do velikih nastopov armade, se je jela počasi dvigati. Danes pač nima več nobenega posebnega smisla, še dalje popolnoma prikrivati naše bivše razvrstitve in iz njih sc razvijajoče s trat e-gične in taktične podrobne situacije; kajti ta dejstva leže žc v daljni dalji za nami in skoro neverjetno se glasi,
da. nas loči od njih komaj čas štirih tednov. Mogočna obilica raznih dogodkov je le kratke tedne napolnila s tolikimi važnimi trenolki, da se nam ti štirje tedni zde kakor štiri leta . . .
Majše in večje bojne epizode, ki jih danes lahko Zaupamo javnosti, se dajo setaviti v čisto čeden mozaik cele bitke, ki je divjala krog Lvova; nc podajajo sicer popolnega opisa bojev, toda razmišljajoči razum lahko iz njih napravi marsikak koristen zaključek o takratnem splosnojn položaju; ItM
manjka se lahko izpopolni iz pripovedovanja in pisem ranjencev in vojakov.
O junaškem zadržanju naših hrabrih mejnih strežnih čet v začetku operacij, se je že dovolj poročalo. Toda kaj pomaga največje junaštvo, največja sposobnost in najboljša puška v roki
0	n o g u samega moža nasproti cclim polkom? 1'red porazujočo premočjo ruskega kavalerijskega plaza se je morala mejna straža umakniti in se pridružiti našim močnejšim oddelkom v ozadju, med umikanjem vedno ogromna in preganjana od sovražnika.
Tako so dospeli Rusi v bližino Ka-mionke Strumilovve (katero je branil ■donik Gebauer), na drugi strani pa do Turvuke, ki je blizu Kamionke.
Vest o ruskem vpadu se je z bliskovito naglico razširila na vse strani. ?1. avgusta zjutraj zgodaj je dospelo naznanilo tudi v So kal in lahko si ie misliti, kakšen učinek je to napravilo na tukaj taboreče čete. Vse je bilo še sredi globokega sna, ko je pretresu j oče zadonel alarmni klic. V hipu je bila cela garnizija pokonci in v najlep- i še m redu pripravljena za odhod. Tu ni i bilo videti nikakih zakasnelih došle-tuv, nikake zmedene naglice in nerednega drenjanja, na oborožbi ni manjkala nobena malenkost, ki bi odhod zakasnila. Nemudoma je lahko odrinil
1	lovski bataljon s svojimi strojnimi pužkami, 3 ulanskimi škadroni in je-zdečo polbaterijo, ki je bila ravno pri rokah. Mala kolona je pod poveljstvom podpolkovnika Jungla (30. lovski bataljon) odrinila ob i. uri zjutraj in po forsiranem maršu dospela v Turynko proti 1. ali 2. uri popoldne; lepa pot, ako se pomisli, da je od Sokala do Tu-rynke nad 40 km.
Kdor pozna marše v miru, ve, kako se trudno, onemoglo in oznojeno moštvo vrže v prvo senco. Naši vrli lovci pri Turynki niso poznali nobene utrujenosti; razburjenje, da lahko vsak trenotek zadenejo na sovražnika, jih je vedno in vedno z nova izpodba-dalo k neprestanem maršu, dokler niso dospeli do Turvuke, ki sta jo branili samo dve stoniji z majhnim artilerijskim oddelkom na vzhodnem izhodu kraja. Ta četa se je sedaj združila z vrlimi lovci in cela »silna armada« se je pogumno odpravila v smeri proti Kamiouki Strumilovvi; z obilimi patro-lami in močnimi predstražami je bilo dobro preskrbljeno za varstvo pred vsakim nenadnim napadom.
Napetost raste od minute do minute; ostro gledajo oči v daljavo, iz njih odseva odločnost, žuljeva roka pa čisto mehanično tesnejše oklepa puškino kopito, ko se nenadoma v daljavi pokažeta dve premikajoči se točki, ki postajata večji in večji, a se z okolico skoro zlivata v eno. Dva poizvedovalna jezdeca v divjem diru! Konja hropeta, ulanca pa javite, kazoča proti bližnje- [ mu gozdu: »Nasprotnik pri Bastiaty-czah!«
Majhno, od Boga pozabljeno gnezdo, ki je zavarovano le na največjih zemljevidih. Toda kako usodno za mar-sikakega ruskega mužika!
Kratka povelja zadone, ostro, pretrgano, toda s čudno, nenavadno energijo. V divjem skoku jo vdere artilje-
rija levo in desno po cesti, puščajoč daleč za seboj počasi in previdno pro-dirajočo pehoto, ki se je razvrstila v
redke bojne vrste. Nenadoma se krog topov pojavi gnječa, človek bi menil, da se je zgodila nesreča-— pa ni nič hudega; kajti v naslednjem trenotku so usodonosno cevi topov, ki so dobro kriti, obrnjene proti gozdiču. Še hip, nato se dvigne v zrak majhen, komaj viden oblaček dima, potem kratok zamolkel grom, pa še eden in še eden. Častniki opazujejo učinek; streli so bili dobri, zadeli so •■sredi v gozd, na 5000 metrov daljave. Krog in krog gozda se tu in tam zablesti sablja — paši ulanci so, ki kljubujoči vsem nevarnostim jezdilo kro<? tropin, in preže na vse strani. Uiti jim ne sme nobeden, tako so sklenili.
Pokažejo se zdaj tu zdaj tam in v istem hipu izginejo.
Sedaj dospo tudi izborno streljajoči lovci. Ni jih opaziti; sklonjeni nizko k tlom, sovražniku nevidni, pošiljajo v gozd točo krogel, strojne puške jih vrlo podpirajo. Kako drugače se danes vrti ročica nego pri navadnih vajah. Mali top se obrača zdaj na desno, zdaj na levo; njen pohlep po municiji je naravnost nenasiten. Veliki tovariši sekun-dirajo, dokler sovražniku v gozelu ne postane prevroče. Počasi leze i o sovražniki iz svojega skrivališča, kakor bi murne izbezal iz njihovih rovov. Vse delo je bilo opravljeno v eni uri, in kako temeljito!
Energični rjavosukneži so že mislili, da lahko »pospravijo«, ko od Kra-syczyna sem skokoma drvi proti njim močan ruski konjeniški oddelek. Komaj 2000 m razdalje! Ko bi se bil dal naš artiljerijski poveljnik presenetiti, ko bi bil le za hip izgubil hladnokrvnost, pa bi bilo po naši artiljeriji. Toda naš artiljerijski poveljnik stotnik Gre-gory kot cel mož ni izgubil glave; iz neposredne bližine so naši topovi začo-li bruhati uničujoč šrapnelski ogenj rusko konjenico; toda kljub strahovitim učinkom naših topov se ruska konjenica ni ustavila in drla naprej prezirajoč smrt in pogubo. Bil je velekriti-Čen trenotek, ki je moral prinesti odločitev.
Odločitev je tudi prišla, »Presenečenje«, ki so je Rusi nam namenili, je njim mnogo temeljitejše preskrbel top-ničarski nadporočnik Buschbook. Ta častnik je iz lastnega nagiba z dvema topovoma odrinil v smeri, od koder je prihajalo gromenie topov, in dospel ravno še o pravem času, da je padel Rusom vbok in jih prisilil, da so se umaknili. Ruska konjenica je bežala nazaj proti severozapadu.
Med ljutim artiljeriiskim bojem so pa lovci temeljito očistili gozd. Čisto počasi so se vrste plazile proti gozdu in končno z nasajenimi bajoneti naskočile — toda o sovražniku ni bilQ nobene sledi več. Odstreljene veje in številni ruski ranjenci so pričali, kako dobro zadevajo naši topovi.
Pogumni topničarji so že prejeli vrlo zasluženo odlikovanje: njihove prsi krasi vojaška zaslužna svetinja na belordečeme traku. Mi nismo imeli v tem boju nobenih izgub.
kaže vpliv nemškega vojaštva, ki je ondi navzoče. Ropanju je temeljito napravljen konec. V okolici Zloczowa pri Sieradzu je že več tednov gospodarila roparska gruča šestih oseb, ki so morili, plenili in požigali. Ko je nemški vojni oblasti došlo naznanilo o tem, je takoj odredila pogon in že drugi dan je bilo vseh šest roparjev vjetih. Ustrelili so jih na podlagi naglega soda.
RUSKI GENERAL MARTOS V PREISKAVI.
Berolin, 22. septembra. Dosedaj se ni mogel še noben dokaz doprinesti, da bi bil kriv ruski general Martos, ki je v nemškem vjetništvu, zločinov, ki ga dolže. Martos izjavlja, da ni kriv. Pr. ' ' -ya se nadaljuje.
Sedem
750.000 NEMCEV PROTI RUSOM.
Berolin, 22. septembra. »Vossische Zeitung^ prinaša poročilo londonskega lista »Daily Mail«, da pripravljajo v Peterburgu izvanredna sredstva, da zastavijo armadi generala Hindenburga pot. Hin-denburg da stoji z 750.000 vojaki na ruskih tleb in da bo začel z ofenzivo korakati proti Varšavi. Zato da bi bilo potrebno, precr.jšen del ruskih č«f, ki stoje v Galiciji proti avstrijski armadi, odpoklicatj in jib poslati proti Hindeaburgu.
X X
A
Berolin, 22. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča: Na vzhodnem nemškem bojišču je položaj neizpremenjen.
TRDNJAVA OSOWIEC.
Kakor smo že poročali, je zmagovita armada generalnega polkovnika plem. Hindenburga pri zasledovanju premagane ruske voiske stopila na sovražnikovo ozemlja in operira po uradnih poročilih s posameznimi oddelki tudi proti trdnjavi Osovviec.
Trdnjava Osovviec leži ob roki Bobr in tvori permanentni dvojni mostni branik, ki je prvotno obstojal iz dveh fortov z dvojnimi nasipi, iz dveh fortov z enim nasipom, treh baterij in sklepnih vrst. V zadnjih letih so bile vse te minrave modernizirane in ojačene, posebno stojišča ortiljerije so bila prestavljena in napravljeni pred hnmbami vami podstavki. Oboroženje in posadka kraja b! znašala okoli 300 topov in 10 'isoč mož. Ruska meja proti vzhodni
preti Rusom.
Prusiji je nedaleč od meje zavarovana od mnogih rečnih rokavov in močvirij. Za premikanje velikih armad pripravni prehodi in ceste so v dolgi vrsti deloma z večjimi, deloma z manjšimi permanentnimi in provlzoričnimi utrdbami zaprti. Te utrdbe ne pomagajo Rusom samo pri obrambi rečnih strug Nareve, Bobra in Njemena. ampak jih temeljito podpira in zavaruje pri morebitni ofenzivi skozi to utrjeno črto.
Utrjena črta sega od močnega pasa utrdb Novogeorgievvsk pri Visli do j Kovna pri Njemenu. Razen teh dveh imenovanih in utrjenih točk pridejo v poštev šc sledeče utrdbe: Zegerze, Sie-rock, Pultusk, Rozan, Ostrolenka, Lom-ža, Osovviec, Grodno, Mierecz in Olita.
KAJ PRIPOVEDUJE IZ VARŠAVE POBEGLI TRGOVEC.
Krakov, 21. septembra. »Czas« priobčuje izpoved nekega ruskega armadnega dobavitelja, kateremu se je posrečilo iz Varšave uiti in dospeti v Krakov. Mož se je peljal iz Varšave v Pe-trikov. V vseh krajih ob tej progi je vladala med prebivalstvom velika panika. Vas Przytyk pri Radomu so Rusi brez vsakega vzroka požgali. Baje so vašča-ni za kozake dobavili oves, ki je bil zastrupljen. vsled česar je poginilo veliko kozaških konj. Tega ovsa pa niso dobavili vaščani iz Przytyka. Ker se je pa slučaj pripetil pri tem kraju, je ruski poveljnik ukazal vas zažgati. Večina judovskih prebivalcev je bila umorjena. Pri čenstohovu se Da že blagodejno
Od 5. septembra dalje — to je 17 dni ! — že divjajo hudi boji med Oiso in Mamo in še vedno ni padla odločitev. V splošnem je položaj za nemške čete ugoden, tako da lahko računamo na končen uspeh nemškega orožja. Vsi dosedanji irancoski napadi so bili odbiti, medtem ko so bile nemške čete povsod, kjer so pričele z ofenzivo, zmagovite. Nemški kavaleriji se je na skrajnem desnem krilu posrečilo odrezati municijske kolone združenih Francozov in Angležev in jih zajeti.
Pri Verdunu je že več zunanjih utrdb popolnoma razstreljenih; kapitulacija trdnjave ni ve$* daleč. Slabo vreme ovira Nemce pri prodiranju, vendar pa ie položaj nemških čet kljub temu izvrsten.
Iz popolnoma zanesljivega vira se poroča, da so došla dunajski cesarski kabinetni pisarni iz Berolina oficijelna poročila, da so na nemško-francoskem bojišču nemške čete dosedaj dosegle že zelo velike uspehe. Posebno velja to za armado nemškega prestolonaslednika, Bitka je že toliko dozorela, da stojimo neposredno pred odločitvijo.
X
X
Berolin, 22. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča 21. t. m. zvečer: Pri bojih za Reims so nemške čete osvojile trdnjavam podobne višine Craonnylle in pri prodiranju proti gorečemu Reimsu zavzele kraj Betheny.
Pri napadu na obrambno črto južno od Verduna smo prekoračili zmagovito vzhodni rob ozemlja pri Lorraine, ki so ga branile čete 8. francoskega armadnega zbora.
Francoski napad na severnovzhodni fronti pri Verdunu smo odbili.
Severno od Toula je naš artiljerijski ogenj francoske čete v taboru presenetil.
Splošno se danes niso na francoskem bojišču vršili nobeni večji boji.
V Belgiji je položaj neizpremenjen.
OBUPEN POLOŽAJ V FRANCIJI.
Rim. Neki list, ki je sicer prijatelj Francozov, priobčuje dopis svojega pariškega dopisnika o tamkajšnjih razmerah. V tem dopisu se položaj Francije opisuje naravnost kot obupen. Neki irancoski general je izjavil dopisniku: Ako v Franciji skoro ne preneha panika, ki sedaj vlada, potem mora francoska vojska v zasmeh celega sveta na bojišču kapitulirati. Isti general pravi, da francoska vlada že sluti, da se bliža konec. Ministri se sami ne upajo na cesto, ampak le v vojaškem spremstvu, a predsednika Poincareja spremlja vedno oddelek konjenice, ker se boje atentata. Iz Pariza, iz severne in zahodne Francije beži več stotisoč ljudi na jug.
RADOVEDNI PARIŽANI.
Iz Pariza poročajo, da je bilo bojišče, kjer so se pretekli teden vršili boji, glavni cilj izletov pariških prebivalcev. Ker so se nemške čete umaknile, je bilo bojišče prosto in Parižani so si napravili zabavo s tem, da so po bojišču iskali vojne trofeje, kakor so leta 1870. pri bombardiranju Pariza prve drobce granat prodajali kot vojne spominke. Tudi sedaj so iskali po bojišču kose razstreljenih granat in šrapnelov. Angleške, nemške in francoske Čelade so pa že bile posebno izredni in dragoceni vojni spominki.
FRANCOSKE DUM-DUM KROGLE.
Dunaj, 21. septembra. Pri današnjem j sprejemu zastopnikov Časopisja v zuna- j njem ministrstvu so pokazali francoske i dum-dum krogle v originalnih zabojih, ki ! so bili oblastveno zapečateni.
FRANCIJA ISCE POSOJILA.
Stokholm, 22. septembra. »Slokhol-mer Tagblatt« poroča, da Francija v Ameriki ni mo£la dobiti posojila, ker ni ame-
riška vlada k temu pritrdila. Seda; bo iskala posojilo v Londonu.
PREOBLEČENA DEKLICA V FRANCOSKI ARMADI.
Rim, 22. septembra. V gradu Chateau d'Esternay pri Parizu leži veliko nemških ranjencev, med njimi celo 16letni vojaki. Francoski Rdeči križ skrbi dobro zanje. Med v Noisy-le-Sec došlimi ranjenci se nahaja tudi neka 211etna v vojaško obleko oblečena deklica, ki je z nekim zamorskim polkom 40 km marširala in ki se je hrabro vojskovala.
ZAKAJ SO FRANCOZI USTRELILI LETALCA VEDRINESA.
Berolin, 22. septembra. »Aftenposten« v Stockholmu poroča: Dognali so, da je imel Vedrines že bombe, predno je došel municijski voz z bombami. Ko so Vedri« nesove bombe preiskali, so dognali, da so bile bombe votle, narejene iz trdega gumija in da so se v njih nahajale označbe o razpostavljanju francoske armade.
ANGLEŠKI ČASTNIK UŠEL IZ NEMŠKEGA VJETNIŠTVA.
Berolin, 22. septembra. Wolffov urad poroča: V noči na 20. septembra je ušel iz Torgana angleški major Charles Alic« Jate.
XXX
NEMCI NE ZAPUSTE BRUSLJA.
Berolin, 22. septembra. (Kor. urad) Uradno se iz Bruslja poroča: V inozemstvu je razširjeno poročilo, da so nemški vojaki Bruselj zapustili, kar je izmišljeno. Zlagano je tudi, da je nemški poveljnik naznanil, da Nemci Bruselj kmalu zapuste.
BELGIJCI SO ZBRANI PRI ANTWERPNU.
Haag, 21. septembra. »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča, da so sa vse belgijske čete zbrale okoli Antwerpna, in sicer pri krajih Mecheln, Contich in Duffel.
Isti list poroča, da stane vojska An* gleško vsak teden 100 milijonov mark.
RUSKE ČETE V ANTWERPNU ?
Berolin. Oficielni angleški časopisni urad je, kakor znano, pred par dnevi odločno dementiral, da bi se ruske čete izkrcale na Angleškem in da bi jih od tn prepeljali na Francosko in v Belgijo. Temu nasproti pa zagotavlja vojni poročevalec lista »Daily News« Belgijce, da je bila belgijska armada pri zadnjem izpadu iz Antvverpna ojačena z ruskimi četami.
XXX ANGLEŽI O POLOŽAJU NA FRANCO-SKEM BOJIŠČU.
London via Berolin, 22. septembra,
(Kor. urad.) Časnikarski urad poroča: Položaj je nespremenjen, vreme je slabo. Rusija ni izkrcala na francoska tla nobenih čet.
XXX
SVETA VOJSKA PROTI FRANCOZOM.
Kolin, 22. septembra. »Kolnischer
Zeitung« se poroča, da objavlja »Diario de Madrid«, da med Rabili zelo vre in da med nje razdeljujejo podobe nemškega cesarja. Madridska. »Epoca« poroča: V francoski coni Tuza in Muluja je nastopil novi Rogi, ki propoveduje sveto vojsko proti Francozom in poziva Kalibe, naj se okolu njega zbero in da naj iz dežele Francoze izženejo.
ZAROTA V EGIPTU.
Geni, 22. sept. Iz Kaira se poroča: Kedivov nečak, Hasam Aziz, se je z več časniki egipčanske armade zaročil proti Angležem. Zaroto so odkrili, Bnsam Aziza izgnali, ostale zarotnike pa ustrelili.
Ha šugii.
UPOR V SRBSKI ARTILJERIJI.
Dnnai, 22. septembra. Upor v srbski artiljeriji grozi, da okuži vso srbsko armado.
OBUP V SRBIJI.
Sofija, 22. septembra. Tukajšnji listi joročajo iz Niša: Morala srbske armade e popolnoma omajana. V nekaterih arti-jerijfkih polkih 60 se vojaki uprli in so astne topove uničili. Dozdaj je na koleri
v srbski armadi obolelo 12.000 oseb; vsak dan umre na koleri 2000 do 3000 mož. Državne banke v Valjevu, Gornjem Mila-novu in v Kragujevcu so prepeljali v Niš.
SRBSKI PRINC JURIJ RANJEN.
Niš, 22. septembra. (Kor. urad.) Srbski brzojavni urad poroča 20. t. m.: nekim napadom na sovražnika je bil ranjen princ Jurij, ko je bil na čelu svo-
jega bataljona, ki pripada 5. pehotnemu nadomestnemu polku, krogla, ki ga je zadela, je vdrla poleg hrbtenice in je iz telesa izstopila v desni lakotnici. Rana ni nevarna. Princa je obvezala ambulanca. Jutri (21. sept.) ga prepeljejo v Krupanj.
(Krupanj leži približno 20 km vzhodno od Zvomika, obmejnega bosenskega mesta.)
KONEC DINASTIJE KARAGJORGJE-VIČEV.
Sofija. Dinastiji Karagjorgjevičev so sešteti dnevi. Bolezen kralja Petra se je poslabšala.
Dunaj. Osebe, ki prihajajo iz Niša v Bolgarijo, poročajo, da jc jeza srbskega ljudstva najbolj namenjena prestolonasledniku Aleksandru in princu Juriju. Oba
Drzni nastopi mM vnjsil ladii.
IZBORNO NEMŠKO PODMORSKO BRODOVJE.
Dunaj, 22. septembra. Londonski list »Westrninster Gazette« opozarja na dobro delovanje nemškega podmorskega brodovja. List pravi, da je Angleška sicer vladarica morja, Nemčija pa je gospodarica morskih globin.
NEMŠKI USPEHI NA MORJU.
Berolin, 22. septembra. (Kor. urad) »Wolffov urad« poroča: Iz Amsterdama se poroča, da je angleška admirali-teta 20. t. m. naznanila javnosti: Nemška križarica »Emden« s kitajske postaje, o kateri ni bilo 6 tednov nič znanega, se je 10. t. m. nenadoma pojavila v Bengalskem zalivu, kjer je vjela šest ladij, 5 jih je potopila, šesto pa je poslala z moštvom v C-alcutto. Mala angleška križarka »Pcgasus« jc, ko je vozila iz Sansibara, porušila Dares Sa-laam in je potopila topničarko »Mo-we«. Ko so na »Pegasusu« snažili stroje, ga je napadel »Konigsberg« in ga tako poškodoval, da ni za noberio rabo več; 25 Angležev je bilo ubitih, 30 pa ranjenih. Z merodajne strani se poroča: »Mowe« ni bila za boj sposobna top-ničarka, marveč so to ladjo vporablja-li le za merjenje. Ko se je pričela vojska, so ladjo razorožili. Mala angleška križarka »Pegasus« je oborožena z 8. 10 cm brzostrelnimi topovi, mala nemška križarka »Konigsberg« je oborožena z 10. 10.5 cm brzostrelnimi topovi. Angleška adtniraliteta nadalje poroča, da je angleška pomožna križarka 14. t. m. potopila po dveurnem boju neki oboroženi nemški narnik. Nemci poročajo, da je bila potopljena v tem boju nemška pomožna križarka »Cap Tra-falgar«. Posadko je rešil nemški parnik »Eleonore Wormann.« Nadalje so Angleži uničili še en nemški parnik na Hamerunu, ki je poizkušal potopiti angleško topničarko »Dwarf.«
laponsU i$e m se Izlrcale.
Dunaj, 22. septembra. Japonske žete so se izkrcale severno od Kiaučaua (Čingtau).
V Sredozemskem morju so se stvari tako zasukale, da je zelo verojetno poročilo, došlo iz Genfa, ki slove:
Genf. Kakor se poroča iz Pariza, razpravlja trojni sporazum vprašanje, če ne kaže, da se stavi Turčiji ultimat, ker je Turčija mesto angleškega admirala Lim-pusa imenovala za poveljnika turškega brodovja nemškega admirala Souchona.
Znano je, da očitajo Turki Angležem, da so nameravali turške vojne k>dje tako pokvariti, da bi ne bile več Za boj sposobne. Turki so s silo odpravili v Carigradu brezžični brzojavni urad angleškega poslaništva. Ko zapuste angleški inštruktorji turške mornarice Carigrad, potope v Dardanelih angleški parnik in tako onemogočijo, da turško vojno brodovje ne more Dardanel zapustiti. Zanimivo za položaj je porčilo, da je angleški instrukcijski admiral prevzel poveljstvo grškega vojnega brodovja. Nemški admiral Suchon prevzame povelje turške vojne mornarice in razvije poveljniški prapor na križarki ^Goeben«. Zanimivo je tudi, da je imenovala Anglija za višjega poveljnika angleškega sredozemskega brodovja admirala Limpusa, ki so mu kot bivšemu instrukcij-sketnu admiralu razmere v turški vojni m°rnarici jako dobro znane. Angleži že ce' mesec pritiskajo na Turčijo, da bi se Pridružila trojnemu sporazumu. Zadnji dogodki kažejo, da je v Carigradu vpliv diplomacije trojnega sporazuma podlegel de-lovanju nemško - avstrijske diplomacije, ^tojimo zopet pred važno odločitvijo, če •zbruhno vojska med Turčijo in trojnim sporazumom, ki se mu v tem slučaiu iSo-
straži vojaštvo in orožništvo, ker se boje atentata.
ANARHIJA V MAKEDONIJI.
Soiija. Srbska vlada v Nišu je dala odpreti vse jetuišnice in je iz teh zločincev sestavila vstaške čete, ki s silo gonijo prebivalstvo v Novi Srbiji, da stopi v srbsko vojsko. Na večih krajih je prišlo do bojev, ki še vedno trajajo. Pri vasi Um-lena je prišlo do krvavih bojev med srbskimi vstaši in Bolgari. Na obeh straneh imajo velike izgube.
KOTOR IN DRAČ BLOKIRANA.
Milan, 22. septembra. »Corriere della Sera« poroča iz Bara: Angleške in francoske vojne ladje stoje pred Dračem, druge pa pred Kotorjem.
tovo tudi Grška zaradi še nerešenega vprašanja o otokih pridruži.
Laški socialisti u aMtiio nevtralnost Italije.
Rim, 22. septembra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani poroča: Vodstvo združenih socialistov je imelo v zvezi s parlamentarno skupino socialistov konferenco, v kateri so sklenili, naj ostane Italija absolutno nevtralna do konca vojske. Vodstvo je objavilo obenem manifest na delavstvo, v katerem pravi: Proti vojski govori splošno razpoloženje ljudstva, ki ni za vojno. Drugič mora Italija ostati nevtralna zato, da bo med velesilami posredovala za mir in postavila nove temelje, na katerih naj se nova Evropa prerodi. Ti temelji so: splošno razoroženje, glasovanje ljudstva o vojski in pa vojno razsodišče.
Mnol Cernocli v llatijl
Budimpešta, 22. sept. Kardinal Czernoch jc izjavil, da je odnesel iz Italije najboljše utise. Nemški in avstrijski kardinali so uživali v Italiji kakor od cerkvenih, tako tudi ocl političnih oblasti največjo pozornost in gostoljubnost. Od Pontebe do Rima so skrbeli za njih varnost laški dedekti-vi. Imeli so posebne vozove in jim ni bilo treba prestopati, na križiščih železnih cest. Povsod so jih sprejemali z največjo uljudnostjo. Prtljage jim niso nikjer preiskovali.
V Vatikanu ni bilo nikjer opaziti strasti vojne. Vsak kardinal je užival enako gostoljubnost. Laški klerus sim-patizira z Avstrijo; tudi laški konservativci drže z nami. Vse kaže, da Italija nevtralnost resno jemlje. V Vatikanu je sedel v konklavu meri francoskim kardinalom iz Lione in nemškim iz Kolina. Govoril je tudi z belgijskim kardinalom iz Lovvna. Pravil mu je, da ni res, da bi bil Lowen uničen. Vse-učiliščna knjižnica je nepoškodovana. Tudi ni res, da bi bil rekel, da so Nemci barbari. Kardinali niso o vojski nikdar govorili. Nemški in francoski kardinali so med seboj prijateljsko občevali.
Bo oarsKa opozicija u nevtralnost.
Soiija, 22. septembra. (Kor. urad.)
Agence Telegraphique Bolgare poroča: Bulgarska opozicija razen socialističnih doktrinarcev jc izdala komunike, ki pravi: Bulgarija mora ostati nevtralna. Kot poroštvo za to naj se osnuje nacionalni kabinet, v katerega naj vstopijo vse stranke. Ta kabinet bo gledal na to, da Bulgarija nevtralna ostane, obenem pa delal na to, da ostanejo sedanje meje Bulgarske nedotaknjene, oziroma da se pri novi ureditvi povečajo.
pošta Rusov se je že zaplenila. Denar- 1 ja je bilo en milijon v gotovini. Odtegnili so takoj od te vsote 50.000 mark, ki jih je moralo mesto plačati ruskemu poveljstvu.
»ko-angleški m on jezeru Viktorijo v Afriki.
Berolin, 22. septembra. Iz Nairobi-ja. poročajo: Angleški parnik »Kaviron-do« je potopil na Viktoria - Nyanssi dva nemška trgovska čolna. Nemški parnik »Muanza« je dne 15. t. m. napadel angleški parnik Winifred, ki se je pa rešil. (Viktoria Nyanssi, imenovan tudi Ukereveško jezero, leži v vzhodni notranji Afriki — ob ekvatorju — 1270 metrov nad morsko gladino. Ob njem moji angleško, nemško in portugalsko ozemlje.
Avstriji) nit! ne misli no mirovno pogajanje.
Dunaj, 22. septembra. Časopisje nam sovražnega inozemstva razširja poročila, da misli Avstro - Ogrska na mirovna pogajanja in da je že uvedla tozadevne korake. Poročila so zlobno zlagana.
Soiija, 22. septembra. »Utru« se poroča iz BudimpeSte, da, je bil neki ruski vojaški vlak na. varšavski progi napaden z bombo. Ubitih in ranjenih je bilo 150 ruskih častnikov in 1000 ruskih vojakov.
Met prevzel poveljstvo orSKesa vojneon
Berolin, 22. septembra. Atenski listi poročajo, da je prevzel poveljstvo grškega vojnega brodovja angleški admiral Mark Kerr. Dosedanjega poveljnika grškega admirala Konduriotsa so poslali na dvamesečni dopust.
Neme1 M iz Tilsiia izgnali.
V Tilsitu so Rusi 3 tedne gospodarili. Mesto je zdaj že očiščeno. »Tilsiter Zeitung« je v torek zopet izšla in objavlja navdušen članek o osvoboditvi. »Vossischc Zeitung« poroča: Zadnja
Mm poročila.
GENERAL AUFFENBERG ZAUPA V ZMAGO.
Budimpešta, 21. septembra. Dopisnik lista »Esti Ujszag« je imel pogovor s soprogo generala Auffenberga, ki je rekla: »Jaz sem dobro poučena. Mi dosedaj nismo imeli nit^ enega poraza. Naše sedanje stališče je prvovrstno. Dovolite, da Vam navedem eno vrsto zadnjega pisma mojega moža: .Pričakujemo, da bo boj težaven in se bo počasi razvijal. Pripravljeni moramo biti na požrtvovalno trpljenje. Vendar bo z božjo pomočjo zmaga naša.'«
KONRAD PL. HČTZENDORF SE ZAHVALJUJE ZA SOŽALNICE.
Dunaj, 22. sept. Kor. urad. Šef generalnega štaba se srčno zahvaljuje vsem, ki so se Ta spomnili ob prebrid-ki izgubi njegovega sina.
ODLIKOVANJE.
Biickelburg, 22. sept. (Kor. urad.) Cesar Viljem je podelil Adolfu knezu Schaumburg-Lippe red železnega križa II. razreda.
FRIETJOF NANSEN O VOJSKI.
Dunaj, 22. septembra. (Kor. urad.) Frietjof Nansen je izjavil na svojem zadnjem shodu: Vojske je kriva tripelententa. Konec te vojne bo začetek druge vojne, j KcJor govori o razoroženju, je čvekač. Velike pomorske bitke se bodo vršile ob obali Norveške. Norveška naj se pripravi, da bo znala braniti svojo neodvisnost. Treba je ojačiti armado in mornarico, kakor delajo Švedi. V zvezi ž njimi je naša bodočnost in moč,
CARICA MATI UMRLA?
Budimpešta, 22. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da je umrla carica mati. Na Ruskem Poljskem oznanjajo njeno smrt z lec.
Dnevne novice.
-f- Opetovano prosimo: Ne pošiljajte po »Slovenčevih« položnicah drugih zneskov nego samo one, ki so namenjeni za naročnino na »Slovenca«. Vsak časopis ima svoje položnice in svoj poseben račun!
+ Duhovniške vestf. Podeljena je župnija Trebnje č. g. J o ž e f u P 1 a n t a r i č, župniku na Dobrovi pri Ljubljani, in župnija Begunje pri Cirknici č. g. Dominiku Janež, župniku v Studenem.
Prestavljen je c. kr. okrajni komisar Gvido Kočevar pl. K o n -denheim iz Radovljice v Litijo.
+ V seznamu izgub št .14 se ne nahaja nobeden naših slovenskih polkov. V tej listi so trije Slovenci: rezervni kadet Josip Bohinjec, 5. lovski bataljon, 1. stotnija, ranjen; stotnik Perne Adam, 16. pešpolk, mrtev; Tavčar Alojzij, 2. bos. herceg. pešpolk, iz Sežane na Primorskem, ranjen.
f Vsesokolska zveza svoje delovanje prekinila. Iz Prage poročajo, da jc
Vsesokolska zveza že začetkom začasno prenehala poslovati, da je to sama javila oblastim, ki so vzele naznanilo začetkom septembra na znanje.
H- Iz srednješolske službe. Dr. J a -» kob Kelemina je na novomeški gimnaziji postal definitiven in dobil naslov profesorja.
+ Smrtna kosa. Profesor J. Kuhla* ki je pred par leti služboval na kočevski gimnaziji in bil potem prestavljen v Plzei^ je umrl.
—	Zima na Gorenjskem. Iz Kranjske« gore se nam piše: Današnji začetek astro-nomične jeseni je za nas tukaj tudi pri-četek pravcate zime, kajti že pokriva bela odeja par centimetrov debelo naša polja v ravnem, in snežinke naletavajo tako veselo kot sredi decembra. Smo glede zime res na marsikako iznenadenje navajeni, a tako zgodnjega snega v dolini no ponmi vsaj mlajši rod nc.
—	Rdeči križ. Avstrijski Rdeči križ ima samo na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem 11.000 ranjencev v oskrbi. Nemški Rdeči križ ima 800.000 članov, avstrijski samo 100.000. Pristopajte k temu človekoljubnemu in patriotičnemu društvu!
—	Dr, Jakob Šile, praporščak pri bo* sanskem polku, je bil v bitki pri Lvovu dne 8. septembra ranjen od sovražne strojne puške v desno in levo stegno. Sedaj okreva v bolnišnici »Rdečega križa« v Budimpešti.
—	Na bojiščih padli. Na severnem
bojišču je padel za domovino član izvršilnega odbora S. L. S. Andrej Beričič, trgovec na Rakeku. Pri Gradcu na Srbskem je padel stotnik 79. pešpolka z Reke Rihard \Vambrechtammer. Na bojišču pri Lvovu je padel avskultant deželnega sodišča v Celovcu dr. Viktor vitez pl. Sombor. Ondi so padli tudi knjigovodja celovške mestne cestne železnice J. Domenig; major 87. pešpolka Jaroslav Leneček, stotnik bos. herceg. polka št. 2 Julij Wettongel, stot* nik 27. pešpolka Rihard Bimbacher, štajerski dež. konsprvator dr. Pavel Hauser, domobranski stotnik Ivan Kch be, rodom iz Novega mesta.
—	K smrti na vešalih jc izjemno sodišče v Celovcu 19. septembra obsodilo 301etnega rudarja Ivana Gernadnika iz Bistrice pri Pliberku, ker je 13. junija letos zavratno ustrelil in oropal paznika in blagajniškega sela pliberške rudniške družbe, Aleksandra Rigelnik, ko je le-ta nesel denar za izplačilo delavcev v znesku 7293 K 82 vin.
4- Listnica upravništva: Gospo« dom naročnikom v Komnu, Proseku in Klani: Pritožbe smo opetovano predložili na višje mesto. Več uprava žal ne more ukreniti. Vložite morda še sami zadevne vloge na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu.
Ljiijonske novice.
Čast junakom I Naša sobotna notica pod tem naslovom je bila v toliko napačno postavljena, ker je stavec izpustil v predzadnjih vrsticah cel stavek. Klub občinskih svetovalcev S. L. S. je storil korake, da se vsi v Ljubljani umrli ranjenci pokopljejo na skupnem grobišču in da se uvede akcija, da se vsem postavi skupen dostojen spomenik pri Sv. Križu Prvima v Ljubljani umrlima ogrskima vojakoma je s tega edino pravilnega stališča klub obč. svetnikov izkazal zad-jo čast. Poleg tega spomenika na pokopališču, naj bi se pa postavil pa.dlim junakom vseh naših slovenskih polkov v Ljubljani spomenik, ki naj bo priča o slovenskem junaštvu in zvestobi do Avstrije. To je pač domoljuben sklep, ki ga mora odobravati vsak, komur patriotizem ni samo izrazna beseda.
lj Divizijsko vojaško sodišče ima sodne razprave vsak dan ob 9. uri zjutraj, Obravnave so javne in je pristop dovoljen vsem moškim.
I j Pogreb umrlega vojaka Hrvata Matija Vuzma, rodom Maruševca, okraj Iva-nec, bo jutri ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice.
lj Vodstvo domobranske bolnišnice se uljudno priporoča usmiljenim srcem za darila ranjencem in bolnikom, ki so v tej bolnišnici zdravijo. Z hvaležnostjo se sprejmejo vsaka darila, posebno perilo, tobak, sadje, jestvine, palice, copate itd. Darila naj se odda zdravnikom v bolnišnici stare domobransko vojašnice. Imena darovalcev se bodo objavila.
Gibanje Ukrajincev.
Rehabilitacija avstrijskih Ukrajincev.
»Ukrajinska korespondenca« poroča: Ruska propaganda z rublji je rodila malo sadov, dasi je dolgo časa trajala. Edini uspeh dela grofa Bobrinske-ga, ki ga beleži rusko časopisje, je, da so se tudi rusofllski voditelji, ki so jih v Lvovu oprostili, pojavili v Kijevu. LrO->,
spodje so Avstrijo že prej zapustili, prodno je vojska izbruhnila. Mala pešeica teh ljudi, izdajice ukrajinskega naroda in plačani ruski agentje, ki so jim dijaki v Kijevu prirejali, kadar so prišli tja, demonstracije in so jih z gnjilimi ' jajci obmetavali, žive zdaj v Kijevu pod obrambo oblasti. V Kijevu izhaja tudi rusofil. glasilo »Prikarpatskaja Rus«. To je vse, kar zasledimo v ruskih listih o naših galiSkih izdajalcih. Popolnoma je izključeno, da bi ruski listi zamolčali izdajo monarhije po ljudstvu. Značilno je pa poročilo ruskega generalnega štaba, da so v Sokalu iz več hiš na Ruse streljali, ko so vkorakali. Jasno je, da propaganda z rublji ni rodila takih sadov, kakršnih so si želeli v Peterburgu.
Aretacije Ukrajincev v Rusiji.
»Ukrajinska korespondenca« poroča; Ruske oblasti so zaprle veliko Ukrajincev in drugih oseb, ki so sc jim zdele nevarne. Aretovance so odvedli v Kijev. Magistrat je moral za nje nr kazati večjo vsoto.
Ruski patrio^zem.
»Ukrajinska korespondenca« piše: Generalni pobočnik Rennenkampf je izdal 4. t. m. v Vilni sledeče povelje: »Izvedel sem, da se je pojavila roparska. tolpa, ki pod pretvezo, da za Rdeči križ nabira, jemlje prebivalstvu odeje, blazine, perilo itd. S tem prebivalstvo obveščam, da naj se lopovom več ne zaupa in da naj se naznanijo, da se ž njimi z vso strogostjo vojnih časov postopa. Policijskemu mojstru naj se tozadevno v vsakem oziru pomaga. Pristavljam, da so najdrznejše take tatvine organizirali navadno višji policisti in vojaški uradnki, kar so dokazale ob japonski vojski in pozneje številne inten-dantne sodnijske razprave.«
Slike iz vojske.
Slovenski vojak in — svetinja Matere božje.
Znani so nam zgledi, da so bili v mnogih bitkah nekateri vojaki deležni posebnega Marijinega varstva. Tako se je pripetil sedaj ta »slučaj« — če ga po moderno imenujem — tudi slovenskemu vojaku Mihaelu Šemerl iz Predgrič, občina Črni vrh nad Idrijo. Omenjeni je bil v Galiciji zadet od dveh ruskih krogelj v prsa. Na prsih mu je ena kroglja prebilasvetinjo Matere b o ž j e in pri tem izgubila toliko moči, da ni bila smrtna. Čez teden dni se bo skoro gotovo mogel vrniti iz bolnišnice v Gradcu domov. Rane bodo za poznejše življenje ostale brez posledic.
Kako se je rešil slovenski vojak iz ruskega vjetnišiva.
Neki slovenski vojak, doma iz župnije Šmartno pri Kranju, je bil ranjen nekaj časa v ruskem vjetništvu. Fanta pa ni strpelo v tej družbi. S krepkimi rokami je pograbil svojo stražo in jo premagal. Oblekel je nato rusko uniformo in se pomešal med rusko armado. Tako je prišel do Grodeka, kjer je pobegnil. Ko je zagledal avstrijske vojake, si je odtrgal nekaj srajce in belo cunjo dal na bajonet. Tako je hraber in zvit Gorenjec, dasi ranjen, srečno prišel zopet, med svojce.
Lepa nniforma.
V Nemčiji je bogat rezervni poročnik dobil vojaškega slugo, ki še ni bil preoblečen. Prijazni poročnik je kar sam dal slugi večjo vsoto denarja, češ, naj stopi takoj v zavod za uniformiranje in naj ondi kupi najlepšo obleko. Čez nekaj časa pride sluga nazaj preoblečen. Poročnik ga gleda in ga ne iz-pozna. »Za Vas tu ni opravka!« je zaklieal končno poročnik, ko se sluga le ni ganil in je stal pred njim ravno kot sveča. »Kako to, da ne« je odgovoril sluga, jaz sem vendar Vaš sluga!« Sedaj ga je poročnik šele spoznal in se pričel na glas krohotati. Dobri sluga je po svoje izpolnil nadporočnikovo naročilo. Kupil in oblekel si je obleko, ki je bila po njegovem mnenju »najlepša« — paradno uniformo pogrebnega zavoda.
Uradne donlsnice angleškega vojaka.
Angleški vojak ne sme z bojišča ničesar pisati in odposlali, razen uradnih
dopisnic, ki jih razdeli vojaško poveljstvo med vojake. Dopisnica je že izpolnjena z besedilom, samo da sme vojak nekatere stavke, ki se ne vjemajo z njegovim položajem, prečrtati. Sam sme dostaviti samo datum in podpis F pis-nica ima sledeče besedilo:
Meni gre dobro.
Prenesli so me v bolnišnico.
Bolan sem.
Ranjen sem.
Gre mi na boljše, upam kmalu ozdraviti.
V	kra'kcm času grem na bojišče.
Pre.!el sem: pismo, brzojav, ovoj.
V	kratkem dobite odgovor.
Že dolgo časfi m prejel nobenega pisma.
Datum.	Podpis.
Junaška dekli a iz Ravaruske.
Med ranjenci iz Ravaruske je bila tudi majhna poljska kmečka deklica, ki je med bitko neprestano tekala krog ranjencev in jim prinašala vodo. Končno je tudi njo zadel drobec šrapnela in ji močno poškodoval nogo. Prepeljali so jo na Dunaj z drugimi ranjenci. Med vožnjo so ji morali odrezati poškodovano nogo. Sedaj leži na kliniki dvornega svetnika Ilochenegga. kjer jo je doletela čast in sreča cesarjevega obiska in njegove milosti. 131etni Rozi Ze-noch — tako je deklici ime — streže njena lastna mati, ki ie prišla za hčerko v cesarsko mesto. Toda tudi zdrav-nik-voditelj in strežno osobje gleda nanjo z največjo skrbnostjo; vsako željo ii skušajo brati z obraza in jo izpolniti. Izpočetka je bilo težko, ker nihče ni razumel njene govorice, sedaj se lahko pogovarja z materjo. Sam Bog vedi, kaj je nagnilo deklico, da je hitela na bojno polje k ranjencem in jim dona-šala vode. Morda je bila poleg usmiljenja tudi radovednost in veselje nad nikdar vidnimi prizori; na vsak način pa je bil njen nastop občudovanja vreden. Saj se je morala kljub svoji nerazviti otroški pameti zavedati, da je tista moč, ki podira močne možake pred njenimi očmi. pač tudi njej nevarna. Bodisi tako ali tako: S svojim dejanjem je na hip izpremenila tek svojega življenja. Iz oddaljene revne vasi je prišla v cesarsko prestolnico, tu videla cesarja in bila od njega bogato obdarovana. Čez mnogo mnogo let, ko bodo sedanji dogodki obledeli in se več ali manj pozabili, bo ona pravila svojim otrokom in vnukom o krvavih prizorih, ki jih je videla v bitki pri Ravaruski, pripovedovala o dobrotljivem častitljivem cesarju Francu Jožefu in njegovi presto-lici ter jim kazala dragoceni njegov dar in svojo leseno nogo, ki jo je plačal avstrijski cesar iz lastnega žepa.
iC, trpeč, p.
priporoča svojo veliko zalogo.
vina in brinja. 3
Vzorci na zahtevo franko. Cena po dogovoru.
Trgovska pomočnica
išče mesta v modni ali v špecerijski trgovini. Sprejme tudi sicer kaj primernega. Najraje tu v m^stu. Naslov pove uprava
lista pod št. 2777.
2777
Telefonska postaja
se proti primerni odškodnini želi prevzeti. Nnzna-nilo se prosi pod »Teieionska postaja 2737« na
upravo tega lista.
okal» trgovino
na jako prometnem kraju in po nizki ceni se odda s 1. nov. v Sp. Šiški.
Naslov pove uprava »Slo-lUPji venca" pod: 2799. (Znamka!)
OTROK
se odda na rejo v mestu. Več se izve: Wollovn nI ca št 12, II. nadstr. levo.	2803
Dobro vpeljana
V globoki žalosti naznanja Itvr-Silni odbor S. L. S., da je njegov ugledni i lan in neumorni delavec za ljudski blagor, gospod
Andrej Beričič
trgovec na Bakeku
dne 8, septembra na severnem bojišču v boju za domovino našel junaško smrt. Blag mu spomin 1
Tjjubljana, 23. septembra 1914.
Dr. Ivan šusteršič,
2800	načelnik S. L. S.
2803
Mari]an'ca Step .schnegg in Pavla Holzer-Schetlna javljala potrtega srca v imunu vseh sorodnikov, da jo njuna preblaga, predobra mamica, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa
ii Slepiš
učiteljica v Mengšu
danes dopoldne, previdena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo preblago dušo.
Pogreb predrage nepozabne rajnice se vrši v torek dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v Mengšu.
Najblažjemu srcu najblažji spomin!
Mengeš, dne 20. septembra 1914
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega ljubljenega
Štefana
nam je došlo toliko dokazov plemenitega sočutja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej.
Zato se na tem mrstu najlepše zahvaljujemo vsem, ki čutijo z nami, vsem ki se ga spominjajo v molitvi, pri sv. daritvi.
Iz srca smo hvaležni vsem, ki 6o predragemu pokojniku skazovali ljubezen v življenju in mu bodo z nami vred hranili blog, ljubeč spomin. Bog plač8jl
Žalujoča
rodbina Podboj.
Adamoro, pri Vel. Laščah. 16. ««pt. I91t.
Stanovanja
Prvo nadstropje, 3 sohf itd. in podpritličje, 1 so'a itd. se zelo ugodno odda v prijazni Novi ulici 3.
Sprejme se iznrjen, trezen, vojašč. prost
S3&K*0 J S^lfe
ki je popolnoma vešč poslovanja pri strojno-paini in električni napravi. Prosilci morajo biti zmožni nemščine. Ponudbe v nemščini naj se pošljejo opremljene s spričevali o sposobnosti za kurj-ča in Strojnika na svinčeno in srebrno fužino, d. d. z o. z., v Litiji.	2807
se odda v najem s 1. novembrom
v zelo prometnem kraju v Ljubljani. Več se poizve v trgovini Fran Babič na Dolenjski cesti.	2811 s
Suhe gobe
kupi po najvišji ceni
J. Polinar, Smlednik.
2802 5
,2%.
J9* Senilna ponudba. J3*
Vdovec, 37 let star, čedne zunanjosti, značajen in izobražen obrtnik, posestnik z 20.000 ^ vrednim premoženjem, y iepem kraju na deželi, želi tem polom znanja v svrho ženitve z izobraženo in zdravo gospodično ali vdovo brez otrok ter zložno slovenskega in nemškega jezika in 4000 do 8000 K premoženja, katero se lahko obdrži ali vknjtži, l^esne ponudbe (s sliko, katera se vrne) v zaprtem ovitku z naslovom „pianinsk> raj 2801" naj se pošljejo do dn« l. oktobra na upravo „ Slovenca". 2a tajnost jamčim. Anonimna pisma y košaro.	2801 S

165
Sladni čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so draga otroška redilna sredsva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejše Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/« kg zavot stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. J'o pošti 5 Zavojev 4 K tranko pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgoienje, posnema z najboljšim uspehom Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, SchSnbrunnerstraOe 109, Radeckyplatz 4, JoselstiidterstraDe 25. V Gradou: Sack-strnile 4. V Trstu, drogerija 1. Caniauli Giov. di (^uardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser, lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar "
gradič z gospodarskimi poslopji in ca. 40 oralov zemljišč, največ zasajeni gozdi, lepozvišana lega, solnčnato, toda brez prahu, 10 min. od kolodvora Dol. železnice, krasna, zdrava okolica, — je zelo ugodno prodati. Tačasno najugodnejše naložilo kapitala. Kupne pogodbe se prosi pod »Deželno* dedščno posestvo 2786« na upravo tega lista.

DDN1SNICA.	.j
J LJUBLJANA • KpMENSKEOAULICA-4 l|
^2ER/W«K:primahu-Dr FR. DERGANČ'
Št. 447/pr.
Razpis službe
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani je v provizorno, litev razpisano jedno, eventuelno dvoje službenih mest
eventuelno slalno pode-
šolskih slug.
za
5.
Namestllni pogoji in službeni prejemki so razvidni iz določil službene pragmatike mestne sluge.
Pravilno opremljene prošnjj je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do oktobra 1914.
2797
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. septembra 1914.
„BiiLKflN" trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon St. 100	Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHiSTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohišlva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omolanje itd. i!d.	Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATXE", delniške paro-brodne družbe v Trslu, brzovozne proge Trst-Benetke in obra no ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za !. in !!. razred.
		
Zmerne cene. naročila spre ema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba.		
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni posla? c.