Jxhaja trikrat m iedsn: u iore)c,čeMeltf sokoto. tissued, threethnes a week. Tu cs dna sma'trala vsak korak, ki ga >0 storila herolinska vlada od edai naprej z namenom, da bi >težkočila stanje francoske ek- _ inertne komisiie v okupiranem Moskva, 22. jan. _ Ruski or- »zemliii za razžalienie, in da bo „-nn "Pravda" ie objavila iavni sak tak korak kaznovala z na- i opomin naslovljen Poljski vla-itlu ;' ukupacno nemškega o- d- či-ie. Ako ima sedania poliska ",r napram Francozom, ie baie mobilizacija namen, da bo Poli-ord poledico. da ie generalni «-1*0 silo vporabiti proti Rusiji. Na Ogrsko pa ima nalogo čuvaji Tup-oslalviia. Tako boste, a-ko pride do vojne med malo an-tanto in Rusiio zapletene v boj ^roti Rusiji Poliska in Romuni-. . . , ia. znabiti celo Tugoslavija. lala prei. dokler ne zapuste Trrr,nroskj diplomaciji se ie po-ranroz, nemška tla. Vlada v srečilo na umeten način zabiti erolmit ie namignila naniza- klin medseboineea sovraštva »nem. da nh bo financirala, a- tlie; Slovane. Ruski boliševiki AMERIŠKA LEGIJA PROTI KLANOM. Washingfcm, D. C. 22. ian. — Voditelji ameriških veteranov ... --------, Nova telefonska proga Sara- izlavna 10, da bo ameriška legija ievo—Belgrad. Poštno ministr- vzela v svoi program, da izči- stvo je zgradilo med Sarajevem genska tla vseh članov, in Belgradom novo telefonsko nevidnega cesarstva Klukluks- progo, ki bo s prihodni im mese- klanov. Posebni agitatorji bodo Vem izročena prometu. sli po vseh mestih in vaseh in -j a hr^Ho V , f 1 Naideno mrtvo dete. Posest- Doao organizirali lokalne po- - • x . družnice ameriške legije. In te k Wa"C K°VaC ,Z Leskovca bodo pazile vsaka v svojem o-- krožiu na javni red. jugoslovanske novice SKI TRG. lozanska konferenca se bliža sy0jemu koncu. Lausanne. 22. ian. — Šum francoske invazije v Nemčijo je za par dni popolnoma potegnil oči svetovne pozornosti na njihov nastop proti Nemčiji, ki se kuia. da bi ne plačala svoie vojne odškodnine, katero zahtevajo Francozi. Vprašanje Carigrada in bližnjega vshoda ie postalo' pri tei priliki za zapadne zaveznike sekondarno, manj ka večina senatorjev, da se ne! važno, smejo Zediniene države prav nič Danes pa zopet naznanjajo vmešavati v sedanii evropejski poročila, da ie Angliia obrnila konflikt. ost svoie pozornosti proti Cari- pri Zagoriu ie našel v gozdu mrtvo truplo novorojenega dečka. Poizvedbe so ugotovile, da ie mati mladega mrlička Mari-i » ludež iz Potoške vasi. ki trdi. da je povila mrtvo dete. Tatvina v Hrastniku. V Hrastniku ie bilo posestniku Igna-ciiu Brvariu ukradeno obleke v vrednosti 20.000 kron. Umrl je v Celju v nedeljo 17. ni. m. o. Rudolf Marolt iz reda 00. kapucinov. Ziutrai je še maše val in spovedaval in ko je hotel na prižnico, ga je zadela kap. Zvečer ie umrl. Oseona vest. Za častnega kanonika stolnega kapitlia ljubljanskega ie imenovan g. dr. Fr. jo nastopiio z vso rednost io za dno*- proti Francozom. Želez-ičarii so baie že sklenili od-i v naikraišem času na stav-n ako iih bodo Francozi še na-->he milili, za prevoz premoga v elr^iin in Francijo. ncleži gledajo Francoze po strani in zmajujejo z glavo. London. 22. jan. — London-;a vlada gleda z velikim pesi-(izmom ves Francoski nastop. Ueri podžiVa vso Evropa za >vo voino in nov konflikt. V Mitičnih krogih pričakuiejo. a ho Londonska vlada apelira-1 na Washington, da se ii naj r,r'niži in protestira proti na-ahaioči okupaciji. London se °u. da bo francoski imperialism dovedel Francijo, da bo za talno obdržala industriiske po-raiine ob Ren i. e nastane stavka, bodo Francozi prizadeti. Za slučaj, da se prerokofcva-le o generalni stavki nemških tidariev. strojnikov in raznih brniških delavcev uresniči, 0 Francija naletela pri obrato-Jniu rudnikov in tovarn na ve-ke težave. Takoj bodo potre-9vali naimani ^o tisoč izkuše-strojnikov več tisoč štroie-in par sto tisoč rudarjev. e nh dovede iz Francije, iib ho nianikalo doma. z neizku-enimi delavci pa bo dosegla asko. femčiia zagrozila Franci ii z voino. Berolin. 22. ian. — Po obve-da namerava Franciia za-vse ozemlje do mesta Haver ie nemško vlado razburijo kraja. Kancelar Cuno ie 1c odgovoril, da če Francozi ooizkusiio, bodo imeli opra-1 z nemško državno voisko. ^id^e pa druži io ruski narod z "erniani na pocllaei komunizma. Tako ie v Slovanske možgane vhi-izp-an na umeten način strup medsebojnega sovraštva, da bo ^lovan klal Slovana v tujčevo korist. Angliia bo naibrže ostala ako nn'oe do oboroženega spopada "evtralna. Nastopila ho medtem '"asom separatno za Carigrad in Mozul. Skušala bo na svoio roko obračunati s Turki. Tako igrate Angliia in Franciia svojo ipTo na zviti in premeten način, vsaka seveda v ko- — Prezident Harding ima ""črte za osnovo posebne agrarne posojilnice, ki bo pod federalnim nadzorstvom. Iz te agrarne posoiilnice se bo nudila farmarjem finančna pomoč, na jako lahke pogoje. — Governer države Indiana ie obljubil, da bo odredil stro-sro preiskavo na podlagi trditve župana mesta Portland, da ie vsa narodna garda v državi Indiana pod uplivom Klanov. — V Pacifiku sta trčila sku-oaj dva kanadska tovorna par-nika blizu tamošniega polotoka McKav. Oba parnika sta poškodovana in nadaljujeta svojo vožnjo zelo počasi. — V državi New York in v Novi Angliji so bili zadnje dni velik isneženi zameti, ki so 11-stavili po veČ krajih ves promet. — V Dixonu. 111. ie bilo u-kradenih tamošnjemu farmarju Charles Hess dvajset glav svinj. Kdo jih ie pokradel ni nikakega sledu. — V San Francisco. Cal. sta se včeraj v tamošnjemu pristanu ubila dva zrakoplovca. Zrakoplov ie odpovedal v visočini dveh tisoč čevljev iz katere sta padla na tla. — Blizu Calexico. Cal. ie bil včerai ustrelien ameriški črnec Rov Gibson, od narkotičnih tihotapcev. ki tihotapijo narkot čez mehikansko mejo v Zdr. države. «— V Howard. S. Dak. se je gradu in bližnjem vshodu. Zopet se je oglasila na mirovni konferenci v Lausanne in poziv-lia Turke na končno besedo. Lord Curzon britski zunanii minister iziavlia. da bo v tem tednu predložil Turkom zadnfi ultimatum, ki ga bodo morali Turki spreieti. ali pa zavreči. Po niegovi izjavi ne bodo zavezniki iskali nikakega kompromisa več s turškimi nacionalisti. Evropeiski diplomat je, ki opazujejo tekoči spor glede Carigrada in bližniega vshoda izjavljajo, da hoče Angliia izrabiti u-gcfKen trenutek, da hoče nastopiti proti Turkom z vso silo v dobi. ko ie Franciia zaposljena z vso svojo energijo in pozor-nostio proti Nemčiji v Ruru. V enekame smislu bo nastopila Angliia proti Turkom. Če ne bo šlo iz lepo. bosta govorila meč in puška. Če bo Franciia ugovarjala proti Angliii radi nasto- Shanghai. 22. ian. — Ameri-kanski trgovski sindikati na Kitajskem so organizirali posebno treovsko zvezo me i seboj, katere namen bo pospešiti ameriški uvoz na kitaiski trg. Obenem bo pa ta zveza tudi skrbela za kitaiski izvoz različnega blaga, ki ^a Zediniene države uvažajo s Kitajske. Ta korak ameriških tr-gqveev je upoštevan kot velik korak naprei pri ameriški trgovini na Kitaiskem. preganjanje ircev se nadaljuje. Dublin. 22. ian. — Oblasti takozvane proste države neus-miljeno preganjaj^ vse osum-liene Irce. o katerih se misli, da pripadajo k senfinerjem. Pri kateremkoli osumljenem Ircu najdejo kako orožie, ie postavljen T--.. ^SHf^^^^fl it>red vojaški sod in povečini <0 Lsen.cmk, vseuciliski profesor obsojeni brez posebnega proce- v ^ • ■, ™ I V Dobrci ie 2. decembra pad- yse to 00stopanje se izvršuje. Ia kob, a Franceta Valiavca iz, kakor poročajo Irski ubežniki. Les v brezdno in se ,e ubila.; ki so zadnie čase utekli iz Irske T rest rasen 1 voznik se ,e nekol.-: v Ameriko pod direktivo Angli-ko opraskan rešil. I ie. ime «-Trska prosta državi ie Promocm. Za diplomiranega samo maska, pod katero prega-zivinozdravmka ie bil y Brnuiniaio Angleži uboge Irce. An-promoviran g Zvonko Zemljič: eliia se je 2adnie dve ,eti siInd| iz Slatine-Radinci. — Za doktor- očrnila pred svetovno iavnostjo. ia prava ie Promoviral g. Albin ker ie v svojem imenu nastopi-I unart, pomočnik komisaria po- 1a proti Ircem. Zvita kot povsod, gramene poliane v Mariboru. :je organizirala posebno prosto Krvava drama zaradi kart. državo, katere duša ie pa ofici- V vasi Slukčani blizu Kumano-va sta dva prijatelia Fajko in Selim v kavarni igrala na karte. Pri tem sta se sporekla in Faiko ie očital Selimu, da krade. Selim je na to odgovoril s nestio, a Faiko ie potegnil revolver in Selima ustrelil. Ko se ie zavedel, kaj ie storil ie Faiko pobegnil iz kavarne. Brat ubitega Selima ie pa skočil po sekiro in nato tekel za Fajkom. Sosed Kasim je hitel Fajku na pomoč. Tedai se ie Faiko obrnil, potegnil revolver in dvakrat ustrelil. Kroglji sta zadeli obe: ena ie pogodila brata, druga pa Kasi-ma. Kasim se ie takoj zgrudil. Seli m o v brat ie pa še imel toli na. bo nastopila Anglija proti ko moči. da ie s sekiro zamahnil Franci 11 radi nienega nastopa na Fajka in ga na mestu ubil proti Nemčiji. Obe boste šle v Nato se ie zgrudil in izdihnil. Kmalu nato je umrl tudi Kasim. rist svoiega lastnep-a žepa. Po na mestu ubila Mrs. C. T. Moe, starem receptu vodite svojo po tuji zelnik po sladko zelje, če bo katera eni ugovariala. bo e-na driuro izdala. To ie slika zunanje politike Anglije in Fran-ciie a* današnjih dneh. Turčija na drugi strani pa "■roži, da če se ne ugodi nienim zahtevam, da bo odpoklicala na mah svoio delegacijo in da bo posegla tudi sama po orožiu. Deloma se zanaša na Rusko pomoč. deloma na svojo lastno ielna Angliia. Nahuiskane Irce orotestantovske vere so podkupili Angleži, da so jim pomagali ustanoviti prosto državo. An-gl iia jim ie dala prednost in zaščito. protestanti preganjajo iu-žne Irce. ki so povečini sami katoličani. Irska prosta država ie zmes angležke vladne politike. Koncem vseh koncev Anglija ^re z masko na obrazu svoio pot in nien namen je zadušiti Irski narodni odpor v krvi. V javnosti se vidi, kakor, da bi se Irci sami lasali. v resnici pa ie vse to delo zvitorepke Angliie. ki stoji v ozadiu in šunta ubogi narod, da se kolie med seboi! Smrtna kosa. V Kamniku ie umrla to. m. m. posestnica gospa Frančiška Wiebl. vd. Molka roj. Mejač. mati gospoda Viktorja Molka, starešine "Danice". Pokojnica ie bila zgled prave krščanske žene. vzorna mati, podpornica reveže v, vneta sodelavka katoliškega gibanja. Naj ii bo Bog večni plačnik! HERRINSKA ZADEVA PRED POROTO. Marion, 111. — Usoda petih obdolžencev kot morilci po Ha-wardu Hoffmanu. je bilo danes oddanih sodnijski poroti, ki bo sedai izrekla svoio sodbo nad obciolženimi premogarii. Sodnik nievala neuniiskim delavcem delati v premogorovih. Ta bajka ie resnična, vendar upoštevati bi morali, da so lastniki glavni povzročitelji Herrinskega krvo-prelitia. litiko. Slovani pa, katerim naivec t ■ - 1 . , • . i moč. ker čuti se za zelo močno. t V ^H ? . ! ' I °dkar ie zapodila Grke iz Male se ie neliala s Svo„m soprogom Aziie. n„sedai ie Turška cIele. in 2 let starim otrokom. Soprog sliši 7emlie. se lasaio med seboj in otrok sta dobila le lahke po za tuičevo korist, da sami sebe oslabiio. da ne bodo nevarni za tiste, kateri iih sedai šuntaio na medsebojni boi. -o- PROMINENTNI IAPONCI POSETIIO ZDR. DRŽ. Tokio. 21. ian. — Glasom poročil iaponskeea zunaniega ministrstva. bodo v marcu mesecu odposlali Taponci posebno medicinsko celegaciio v Združene Države, katero bodo tvorili naiinteligentneiši japonsko medicinski izvedenci. Namen niih obiska ie. pregledati amerikan-ski napredek v medicinstvu tekom zadniih par let. Načelnik *e delepnaciie bo Dr. Baron Ki-kan Takagi, ki je član in načelnik japonske medicinske fakultete v Tokio. Baron Takae-i ie študiral medicinstvo v Zdr. Drž. na Columbia in Pennsvlvanski univerzi. Te i ako izboren zdravnik in sloveč kirurg. — ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA E-DINOST? čkodbe. — V Rockfordu. 111. bo fe-bruaria velika avtomobilska razstava. Na razstavi bd baje postavljenih na ogled več tisoč avtomobilov. — V Kansas Citv, Mo. je bil ustrelien dvakrat v ramo M. T. Tu rpin, ko je hotel oropati poštni železniški voz namenien v Chicago. Prepeljan je v bolnišnico. in kakor hitro bo okreval bo postavljen pred sodišče. — V Blufftonu, Ind. sta zginila pbd led in utonila dva pc 11 let stara solaria, ko sta se drsala po ledu na reki Murav. — V Chicago, ie zadnji petek alderman Mulcahv uradno suspendiral in izpodil iz službe gasilca W. H. Green, kateri pripada k organizaciji Klanov. — Med Chicago, Milwaukee in St. Paul in raed Northern Pacific železniškima družbami se ie pričelo gibanie za udruženje v eno korporaciio. Prihodnii te-' - - se bodo sešli v ta namen o-sebno vsi glavni odborniki obeh družb. ®-aciia v Lausanne pridno pričakovala razkola mei Anglijo in Franci io glede Nemčiie. Angliia pričakuie na drugi strani pomoči od male balkanske antante. Pri tej mali antan-ti ie pa treba računati, ako bo tako nespametna, da bo šla v o-^eni za tujca Angleža. Šla bo, seveda če bo radi prihoda Turkov se čutila sama prizadeta. Do kraja nespametna pa bo mala ^ntanta. ako bo šla na slepo srečo za tujca v ogenj, da njega obvarje, zvitega kramarja Angleža. katerega edini namen je izrabljati in izkoriščati slabejše. Takšna ie za enkrat slika lo-zanske mirovne konference na kateri se rešuie vprašanje Carigrada in bližnjega vshoda. Prihodnjih par dni bo pokazalo, a -ko se bosta turški hlačman in kramarski Anglež pdbotala in naredila spravo, ali pa bosta pričela govoriti angležki meč in turški handžar. — ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA E-DINOST? DENARNE POŠILJATVE. Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-ši I j at ve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJŠNE CENE SO BILE: 500 — K. ali 125 D..$ 1.50 50 — Lir ____$ 3.00 1,000 — K. ali 250 D. .$ 2.75 100 — Lir ____$ 5.70 5,000 — K. aH 1250 D..$13.00 500 — Lir ....$26.00 10,000 — K. ali 2500 D..$25.001000 — Lir ____$52.00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company # 1849 West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. CHICAGO, ILL. Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA: Advertising rates on application. Za Združene Države za celo leto^.............. $3.00 Za Združene Države za pol leta ................ $1.50 med dvema ognjema, kar ti eden ne pokrade, pokrade ti drugi! Ne! Nikakor ne! Ne daj se več! Začni enkrat ukrepati po svoji lastni zdravi pameti. Zjedini se v eno telo, v eno samo mogočno organizacijo, vsi vkup, ne glede na poklic ali stan, vsi, ki si pošteno svoj kruh služimo, vsi skupno v enotno fronto za svoje pravice in za svoj obstoj. Edino na tej poti bomo napredovati in zmagovali, na vsaki drugi poti, pa propadali in propadli! pryi0bicw IiMV v jugoslovansko Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .. Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta .... »UBSCRIBTION: For United States per year .............. For United States for half year ............ For Chicago, Canada and Europe per year.. Ch icago, Canada and Europe for half year.. $3-50 $175 $300 $1-50 $3oO $1-75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopis« in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek iti za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870. * + IZ SLOVENSKIH NASE! BIN. + MS< V združenju je moč. Ameriška obrt se združuje vedno bolj v eno telo. Dosedaj različni trusti, ki so tvorili posamezna telesa v ameriški industriji bodo imela eno samo centralo, bodo združ. v eno samo telo. Velike klavnice v Chicago in drugih ameriških velemestih se združujejo sistematično že več let. Zadnjo leto so napravili lastniki klavnic velik korak naprej za uaruženje te obrti. Razmotri-vajo pa še naprej, da bodo spravili vse klavnice pod eno osrednjo kontrolo. - Temu vzgledu so pričeli slediti železniške družbe. V kratkem bodo imeli baje v New Yorku posebni železničarski stro-^ kovnjaki tajni sestanek, kjer bodo razmotrivali o možnostih, kako bi se dalo združiti v en sam sindikat Vse železniške družbe v Združenih državah. Za temi so pričeli agitirati za skupnD udruženje tudi vsi proizvajalci gledaliških slik. Tudi ti hočejo imeti eno samo centralo in biti v njej udruženi vsi v en sam sindikat. Tako bo počasi vsa obrt in industrija udružena v en sam mogočen sindikat, ki bo imel pod svojem klobukom vso obrt in industrija Združenih držav. Tivoli ali novi Cleveland, O. — Gospod urednik, prosim ne jezite se Zavoljo čudnega krajevnega imena v Združenih državah ameriških, dol^er vam ne pojasnim boli natančno. Pravijo. da jeza škoduje, jaz pa vsakem človeku le dobro želim in se bojim za vaše zdravje. Vam Da rajši kar povem, kako in kie sem dobil ime za slovensko naselbino. Na West Parku imamo že Ljubljano, Ribnico in Žužemberk, le še Zgornjo in S poni o Šiško še bolje rečeno pa. Koslerievo pivovarno z procent-nim pivom iščem, pa menda se ne bo izplačalo. Zato sem pa šel doli v Kurjo vas pregledati za naprst debelo s prahom pokrite zgodovinske zapisnike, da bi iz-taknil primerno ime za novi del Clevelanda. Našel nisem nič. Veste pa se mi je priložnost kar sama ponudila sicer nekam v smešno, ali zame.skorai v resnim položaju ni dosti manjkalo, da nisem nesel nekaj prav težkega in menda tudi skelečega od tank Taz §e jako zanimaj ^ to gori omenjeno okolico. Pa ne v kakšnih srčnih zadevah kakor bi se to kakšna Miss čitateljica lahko mislila, sedaj pred pustom. Zvedel sem pri eni tistih oseb. katere ljudem za pristne kvod-dre poieio njih prihodnjost. "Fortune-teller" ali "Foolish teller." da so se nekateri mojih znancev precei v sv. jezi na sušo založili s tistim, ki se kliče v sedanjih časih "grape žus/: menda bi smeli imenovati tudi dobro večerjo. Bog iim plačaj za vse! Z vspehom sem hvala Bogu bil tudi tu zadovoljen. Delavske razmere srednje, kakor po drugih krajih. Se vsem skupaj zlasti Mr. Novaku za pomoč pri agitaciji prisrčno zahvaljujem. S pozdravom do vseh Racin-skih rojakov ostajem d»> zopet-nesra svidenja 1 bila takorekoč izvinjena , počasi okreva, kot Marko Poslaništvo v nekdanom z Muzo KeseH Washington«. jTa silna majestozna rokale sila kocko usode in po ceza iih je zalučala v najusodn cas historije. Ona je znala bo na njo priletela zmaga belih krilih, kot na roko P2 Atene, rojene od samega možJ božanstva. Ta roka je znala bo zmaga pokazala belo lici ni strani, na katero ie ona Veselje, da je človek preživel staro leto in nada, da se bo pre-ril tudi skozi novo. stori, da ljud-ie tudi v Washingtonu. kakor tudi drugod' po svetu, tratiioVrvi dan leta. čestitajoč novo leto nruateliem, in nekateri često tu-di močnim nepriiateliem. Čim odbiie sta^-m letu zadnja in novemu prva sekunda, se vse mesto zgane od veselja, ter čuie silen hrup po vseh ulicah. Vsi avtomobili trobijo, vsa gr- .i\PiH'i<>. _ j napredku, marveč gazijo vse Hiti ta dan pa ni popofnoma deale pravice in mednarodne izgubiien za delo, kajti niti obi- * * ~ ski niso popolna aanguba. Tudi tu treba da možgani nekaj delajo 111 da znajo razumno odobi- rijalistični oblasti. Ta močna" ti. koga nai človek obišče in ka- ka ie dvignila ščit. ki ie o M- o na 1 se vede na obisku in ko- mednarodne zakone in doka mu nai le karto ostavi. Posebno j vsem nazadnjakom za vse' p diplomate ni to lahka s*—r. se. da je vendar zmaga zai ker mala nepaznia utegne veli-j čena na koncu koncev pravi ko pokvariti. Naravno vse. kar nad surovo silo., pa naj svetli meč Washingtona in I čolna, in da bo tedaj tema p0rJ r-a in obupa prekrila drugo stn, brutalne sile mraka in konzerv tizma. ki ne dajejo proste kone. da namečejo svetu svoJ sebičnosti, svojo pohlepi svojo neugasljivo žeio po in^ a ie obra Leo#Mladich, pot. zastopnik. -o- Cleveland, Ohio. — Cenjeno uredništvo Edinosti: — Od vseh strani čitam dopise v vrišem v bed. ie odličnejšega, napravi prvi obisk v Beli Hiši. da vošči Združenim Državam v osebi njihovega Predsednika srečno novo leto. ()n navadno pozivlia na ta I dan ves diplomatski kor na o ; Xu se ----r_ - sedanji dobi najbolj zanimivem; Utis radi hoteni or^sednf-listu me, Slovene, v Ameriki, a kovice, ni sr. predsednik Hardin-ravno ,z nase naselb.ne k,er b, m0fre, izvrj; tae™K ^ ^ \'.h kameni, ea ie državni sekreter To sliko, ki je povzeta iz gibanja ameriških kapitalistov, grozdiate solze. Ker sem vidu _ " L! ____ • 1____It ._______ 11 _ . t 1 1 t se m H7P Lrn t**ri c/-» si naj bi amerikansko trezno delavstvo ogledalo od blizu. Vi-doč, kako se amerikanski kapitalisti udružujejo v mogočno skupno falango, si naj narede načrte za enako skupna obram-beno trdnjavo, ker iz udružene kapitalistične trdnjave bodo padale na delavstvo granate, na vse vrste delavstva, na vse rokodelce enako. Amerikanska Delavska Federacija je taka trdnjava, v kateri se 7bird' pametno in trezno misleče delavstvo proti kapitalizmu. Ta trdnjava in njene lokalne trdnjave niso še popolne, marsikateri pomanjkliaj je na njih. Toda, ako je trdna in odločno volja v src ill gotovih faktorjev, se bo stvar v doglednem času prav lahko izpopolnila, da bo natančno odgovarjala njenim potrebam za koristi splošnega delavstva brez razlike. - V^ak ameriški delavec tega ali onega poklica si naj zapomni posebno dve stvari: "Da sloga jači. in nesloga tlači!" in da kapitalisti so si izbrali prvi izrek: "složno delovati za svoje koristi." T z tega lahko vsak razvidi, da vsako cepljenje delavske edinosti je smrtni sunljej proti skupnemu delavstvu. V tako resnih časih, kakor se nahajamo, pomeni vsako razdvajanje velikanske nosledice .za delavski razred. In vendar kljubtemu gre delavstvo po potih, ki so za njih naravnost usodepolni. Socijalisti razdeljeni v tri stranke korakajo vsak v svojo stran, vsi majhni, neznatni in "švoh." Tako drugi vsak svojo pot ubira. Pri zadnjem oremogarskem pogajanju, ra^no tako tudi pri poravnavi železničarske stavke, so se delavci podali in uklonili separatnemu pogajanju. Vsaka državica se je posebej pogajala in posledica tega je bila. ko je že večina podpisala pogodbo, morala sta ^e ostala okrožja podati na milost in nemilost premogarskih magnatov. Ko bi bili sklepali mir skupno, bi bili deležni vsi enako skupne zmage. Tako pa . . .'čigava krivda?! Tudi ni med ameriškimi delavci še prave vzajemnosti. Delavski evangelij, po katerem se imenujemo vsi delavci bratje, še ni zanesen dovolj globoko v naša srca. To naj bolj potrjujejo številno stavke, pri katerih je delodajalcem vedno lahko dobiti dovoli stavkokazov. na zlomijo zahteve stavkarjev. Delavec še ne čuti do njegovega sodelavca gorke ljubezni in moralne obveznosti, d a ga je kot brata sodelavca dolžan podpirati v njegovem boju za njegove pravice in njegov obstoj. Če bi to čutil, bi ne stavkokazil. Zato nič ni bolj potrebnega ameriškemu delavstvu, kot poštene udružitve. Brez razlike na poklic ali stan vsi delavci pod okrilje mogočne Amerikanske Delavske Federacije, v njej se udružite, na svoje neumestne strančice pozabite. Delavska Federacija pa naj skuša dobro disciplinirati svoje organizirano delavstvo. naj zanese disciplino v njih srca, da bo vsak delavec brez raziilce čutil neko notranjo dolžnost in moralno obveznost do svojega sodelavca. Da bo vsak delavec se boril za svoje pravice dostojno. ne bo nikdar povzročal javnih neredov itd. Kadar bo ta disciplina prevladovala v delavskih krogih, tedaj bo delavska edinost tako jnočna. da jo ne bo sile, ki bi jo omajala še manj pa premagala. Tn delavstvo bo svoje boje izvojevalo brez težav, brez žrtev in trpljenja. • Delavstvo za vzorec imaš kapitaliste, poglej, kako se vse udružuje in vse z samo enim namenom proti tebi. In ti? Ali se boš >e naprej dal cepiti raznim koristolovcem v zasebne strančice, da te tamkaj molzejo in skubejo? Na eni strani te skubejo tvoji lastni voditelji, na drugi pa te izžemajo kapitalisti. Nahajaš se se može. kateri so uživali ta bož-ii dar jokati, za to sem šel obiskat enega rnoiih starih znancev še iz otroških let. ko sva se še v starem kraju za kravami podila in z vaškimi poglavci lasa-la. V tisto okolico, v kateri so Brodnikov ata prvak West Par-ških Slovencev, kjer so nekdaj pravo slovenskogostoljubnost v starih dobrih časih izvrševali, lačnega nasitili žejnega napojili. ali kako se že glasiio tista dobra dela krščanskega usmiljenja. Pridem v hišo. kakor po navadi moj prijateli ie ravno gasil ogeni. menda dol v želodcu z neko rdečo tekočino. Ime bi o-menil pa se bojim "suhih." Za-toraj iz previdnosti zamolčitn. Pozdravim t no kako se še kai imate na West Parku? Koga hudimana na West Parku, se razjezi možak, še eno tako pa pojdeš po glavi ven. Cleveland-čanje. elevelandčanje smo mi! "No. more West Park Cleveland bov!" Taz sem pa precei bo ieč in ljubim mir. še boli pa tisto rdečo stvar tam v steklenici. se hitro potuhnem ter pravim prav priliznjeno, no. kako na ie šlo kai z volitvami za pri-klopitev k Clevelandu? No. da ste vidi i tega mojega priiatelia, kako je voljan postal, gotovo sem mu ves ustroj njegove ljubezni do bližnjega z lepo besedo pomiril. Hitro pravi: "Ti Poreden. usedi se pa pii!" "Stara še en kozarec!" laz sem hitro ubogal.ker je minila nevarnost, da bi mogel glavo za noge nu-cat. no, pa smo ga. "No. veš taku ie bilo." pravi on: "Volili smo pa zmagali smo!" "Pa Cle-velandčanie smo!" laz sem rekel, sosedom volite! Ti voli, jaz born volil pa ti voli, pa ti voli, na Tivoli! Torei naiboli primerno ime je za West Park Tivoli pri Ljubljani ali Clevelandu. S pozdravom! Frank Porecten. vicum pa zelo malo. Iz tako veli-e naselbine, bi lahko bilo v vsa-ki številki, kako poročilo o tu- č'ietv kaišnih novicah, ker iih ie vedno dosti, veselih in žalostnih. Tudi pri nas ie pričela pri- g. Hughes, ki ie pogostil diplomate v palači Pan American So- Poslaništvo se ie ravnokar preselilo v svojo hišo na 1^20 — dno oglašati se smrt. Dne 12 1 l6Jh ?.treet- Staro pohištvo ie ianuarjft Večer ie preminul rojak "a,koP^eno. PP ^obah in hodni-Anton Pirnat stanujoč na 6022 „ cakaioc da Postavljeno rfecker avenue. t na pfnvQ ™esto. Povsgd vlada Operadii se ie podvrgel ker 80 delavci Jt, !■ t . Poa^rgel za brali pohištvo iz stanovanja po- orenos krVi. katera mu je price-1 s|nniL-a i« ■ . ",d p la vodeniti in odfedai naprej ie težk raznlest ^ ,e fat° 1 t 1 j j - 1 . rezko razplesti ta zamrseni kon- slabel dan za dnem. aokler nas č,č. Poslanik tudi brez tew ima m zapustil v svo,. na.leos. do- Dolno drtl[dh skrbi kj jjhYe b. 20t.h let starost,. ba cIanes nozabiti. oa 'tre^ ^ \ Ameriki ie bival pokoini hiteti z avtomobilom od kakih n let. Zapušča Bele , . f Li bota; tako laka. Sedaj ie ta roka' nekoliko kk nila. kot oplašena od nehval nosti. ker #inogi od njih, nai gar obrano se je dvignila, qq hoteli na zeleni mizi dati dolžr počast visokim idealom, ki jih ona s peresom navestila svet prinesla iih. kot nove table Go podove z nekega nebotičnegaS naia. evangeliia najnovejše z veze. da med vsemi liudmi dob volje, med vsemi narodi sve stvori večni mir in bratsko razdružliivo zvezo, v enem dr štvu. v enem božiem gradu zemlii. Nehvaležnost in cinizt sta ranila ono visoko čelo. silno roko. Vsak gibliei njego irlave in telesa je giblj^j Pro® teia, prikovanega na Kavkaz dokler mu orli usode razdere srce. in zdi se ti tedai. da bi2 .vpil: "O. vetrovi in vi valovi niega morja, glejte kaj so bog storili enemu bogu." Pa nai še tako zlomljen, na niem se di. da veruie v bodočnost, v nast surovih sil. v zmago sil nredka. v svoie vstaienje v ost bojenem človečanstvu, v poj 0 žalujočo Hiše do stanovanj vseh visokih soprogo in kletno hčerko Flo- državnih uradnikov, priiateliskih renče. V starem kraju v vasi diplomatov in ostalih uglednih Kožice na Gorenjskem, pa za- oseb. Pri nekaterih treba iti o-jno epifaniio Božanstva v čkfl nusca svoiega oceto m mater 7 sebno na obisk, a nekaterim se ku bodočnosti, v človečanst* sester in 4 brate. Pokoini ie bil ostavha posetnica. Pri naiboli- r» 1 t it - 1 * član društva Srca Tezusovega.i ši volji ni mogoče naprav ti več ^ Pogrebni sprevod, se ie vršil ,6. kot petnajst ofebnih obiskov, ne! "pdosti k-repkeea da^e priSt lanuana z,utrai iz cerkve sv.! račun*?oc ostavljanje posetnic. liem' na nbrsk Videč preS^ ker pri vsakem treba ostati naj- ; maestozno pojavo te osi. ob :m,n«t- in daliave katere je krožila zemlja Vida na pokopališče Kalvariio. Rlatr mu spomin in sveti mn naj večna luč! — V soboto dne jan. je ^led tem ko je poslanik takoii odiemljejo mnogo časa. 1st oet let v najviharneiši eri čfci ureminul -letni mlademč F, vršil svojo etiketno dolžnost; te ^nikdar "o^re^ Smohc na 127=; East ^Street.) vele važne drobnarije, se naen- luradnik osupne in obstoii Smrt mu ie povzročila bolezen krat ustavi pred našim poslani- tib ust Čnstvn m.i LmM na modnih, za katero je podle- s t vo m velika limuzina. Novi slu> v Vrče in mozeg Komai J ee pet dni zatem, ko ie bil pre- ee so s, sami vzeli praznik in zave in loči. vak mi ie tudi takoi pomagal po j L B Oh. ta lepa. ta silna roka. Ona hišah, da smo tako obiskala sko- ___ ie zagrabila v svojo pes ro vse slovenske hise v Racine. - le minolosti. samo usode Ker ie tukai le boli mala na-1 Ženska malo kdai prizna, da speši bodočnost. Morda selbina zato sem obiskal vse ie premagana, tudi tedai ne, ko cenila sile neizprosnega deter- SlnvPTlfP V rlnaTMi Dran/\ C ^ _ 2L ___"U T - ~ ___• «... Slovence v enem dnevu. Prenočil sem pa pri družini Mr. Tohn Šibernikovi, kier sem bil tudi 10 mož nabiie. minizma, in je hotela z osebno svobodo ustvariti pred časom prnazno sprejet in postrezen z navadi prav malo vedo Ljudje, ki veliko govore, po-, vseobčno svobodo in vseobčno pravico, in v vihariu teh sil ie dini branil pravice naše don vine, ko so vse sile krivice in hlepa voievale proti nam; človek, kateremu poslanik c guie tudi to, da njegov rois otok Hvar in niegov Ijtibli Vis, veren v nesreči, ne stok nod tujim jarmom. Veliki^ son ie našel časa. da ie nri ? ;em prvem obiskovanju pote bolezni, prvega dne tega ko se napraviiaio samo nai' leiši obiski, prišel na obisk k šemu poslaniku, to je k naši ^avi. Tugoslovanski. pn t četniavi onih. ki še niso o ieni, ker so obiskovalcu to skovancu enako pri srcu. Kako to raztolmačiti ? -šel na obisk tudi k drugim slanikom, ambasadoriem? se. da ni: vsaj se nič o t ^ulo. Zakai nasproti nartr1 ka ljubeznivost? To bo razumel oni. ki razume li srce. Ne ljubi se nikogar onep"a. katerega si ščitil, terena si se mučil, kater storil nekaj dobrega. Pre< nik Wilson ie storil mn brega, celemu svetu: don zmag-o pravici in napre CDalie na strani. V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoley. ■ ~ ~ -Sft TEDENSKI KOLEDAR somin po Kristusu imeli so v i. predpepel. — O delavcih svo"h verskih in nravnih naukih v vinogradu. Mat. 20. mnogo dobrega, pa tudi mnogo 28 Nedelja — Septuagesima "lačnega, marsikaj, kar je pra- Flaviian. muč. " ' vl nravnosti ugovarjalo in se z jo Pondeljek — Frančišek Sal 1110 111 strinial°- Pri največjih po-šk. mislečeea človeka ne bo vedla uspeh. Na Finskem jim ie bilo V !r°t0- o - tr?ba Znebiti se vseh nepotreb- Alx nai mi morda Bog poreče i mh -osredovalcev s tem da 00 moji smrti: Zakaj pa si bil ustanovili zadruge za nakupova tako neumen, aa si si izbral ftaj-bolj pobožno in nravno najvišjo Torek — 'Martina, dev. in mm mu Sreda — Peter Nol. spozn. Četrtek — Ignacij, škof in 2 Petek — Svečnica. 3 Sobota — Blaž. škof in muč. -€>- KRŠČANSKI NAUK. . Kakor sem rekel zgoraj, je prva in glavna dolžnost vsakega kristiana. da trdno veruje in pozna krščansko vero. Ce vzamemo in premišliuiemo fanskih modrijanih starega veka C Sokrat. Plato. Aristotel, Cicero), itd.) najdemo največje zmote o' Bogu. o svetu, duši nravnosti. O požar i am tu samo na dobro in zlo prabitje na potovanje duš. na odobravanje sužnosti. izpostavi ian je in umore slabotnih o- nie in prodajanje, in so tukaj naučili Aijienkance, kako vrednošt ima zadružništvo. Od Švedov. Nemcev. Poljakov. I ugoslovanov in Čehoslo-vakov smo se ilaučili važnost dnevne telovadbe za naše zdravje. Švedska gimnastika in čeho-, --j slovaški, jugoslovanski in polj- lan. sem trdno prepričan, da 1- ski telovadci so vsi prispev k temam s krščanstvom edino pra-; mu. da so se Amerikanci' učili 1 ohraniti krepko telo potom ya- v^ro za pravo vero? Taz sem s *—\ ki se za me najmanj bri-gaio. ki najmanj molijo, ki nai-mani* žrtvujejo, ki nimajo nika-kih krepostij. Ne, prijatelji, Bog kaj takega ne more reči. Zato sem krist- vo vero. kaj se amerikanci " ce od tujerodcey? ie bila prepoved glede uvoza' sladkoria razveljavljena, so nakupili Madžari na Nizozemskem. Cehoslovaškem in v Ze-d'injenih državah =;6 tisoč centov sladkoria. — Od izvoženega blaga pride odstot. na Avstrijo. 31 odstot. na Tugoslavijo. 17 odstot. na Čehoslovaško. s ocistot. na Nemčijo 4 odstot pa na Romunijo. Največjo postavko izvoza tvorita 2 milijona centov premoga, ki so ga izročili Iugoslaviji na račun reparacij. * * * e. Da se ie telovadba uvedla , bta"ie..?a^rnatega denarja v med predmete ljudskošolsko iz- ,u^slavni. Po izkazu Narodne obrazbo, je pdipisati večinoma! e ,e bll° koncem zadnjega I vulivu neriiških Turnvereinov ! meseca zza 4^8,=; 74,420 dinar-Cehoslovaki so razvili stavbe-1 l!L.DaPirnateefa denaria v pro-; na in posojilna društva v več- metu. , . , New York. — V uradnem me-111 ™en* kot katerikoli drugi na- trok. na odobravame samomora. j secnem lasil ki ^ lzda,a pro. ! ™d, in num se imamo zahvali- ženstv^td maSCevania' mn08"°-; svetni urad Department-a of Za vehkl razvoi teh za~ * tlic interior se licilitiin clsnck • Kristusovemu nauku pa ni pod naslovom "We learn from Pr.lsel,e1nci » mnogih mnogih mogel se nikdo dokazazti kake- ioreign-born neighbors"; radi 12 katerih dobivamo na,- verske ali nravne zmote. Nje-'megove zanimivosti prinašamo - ?, aelavcev v naših t« 11 ruunikin. leklarnah in tovarnah, govo versko-nravnih naukov ne tu ta članek v prevodu: krščanski nauk kot veliko relo !110-re T"ikdo iz»odbiti- T^ko pre- 1 Izobrazba ne spada le v delo- ! . na prvi pogled prinesli s to v stvar i a krščanski nauk^ve~' ^ Knstus vse može ~ veli~ krog šole. Mi vsi se učimo, do- kakega kar bi A- likansko l^poVo7n tasot^ -0,0 bozfo nezmotlfi-1kler živimo, iz tega., kar. dela- £ f tern lahko primerjamo ^v^ikan. f ~ potrebuie' kov "^miSj" "vsaki -itelii. ki prispeTaio ' razvoiu zgradbi, zgraieni po boziem na-1 ^"stusovnank ne potrebuie kov z drugimi, bkorai v vsaki š narodnega značaia in k črtu in pri kateri opazujemo tri Tllkakega izbolisevania, on ie ve- aezeli se ie narod naacil naprav- - - - in k velike dele:*i. — nien temeli. Dodlago; 2. — stene in stebre: — kupolo, ki se dviga nad to zgradbo. Hiša Gospodova, pra- 75L pri d 1 a p*o p r n ^"^irn iTni^r ^'vliensko moč, kakor jo ie i- tukaj učijo. Ako je Amerika po- * * jV\SCYani1^ sv°iega za podlago vero ie zgraiena iz q1> pHčetku< kl?ub vsem stala ena izmed nalnapredneiših razVlta potom ■ iinunvKu ii.uuiiav.»aii|a, un |c V C uv.tv,ii ov» iv, uaiua iiauv.ii ua^iui- i - - liaven za vse čase in za vse raz-lliati kako stvar boljšo, kot io za'0£J1 ?asefira znama- Nuhova mere in okolščine. Kristusov na-inapravljajo drugje, in ko prise- rad°volmost, uk zadovoljuie vsakega človeka brez izjeme, visokega in nizkega. On ima še danes ravno isto J.*<&|JicLVl|cl|«J UlUtilC, lil tt.U . . ■ lienci iz dotične dežele prihaja- n,lho^a zmožnost za dela-, ka- 10 v Združene Države, oni pri-\{ra bi naši delavci naša j o s seboj ono znanje in nas bla »renevarna. »nhova na izurje-svojega upanja in izpopolniena, dokončana v ljubezni. Temeli. podlaga je torej vera in vse. kar se na vero nanaša. Stebri in kupola so upanje in ljubezen in vse. kar se na ti dve čednosti nanaša. Mi primerjamo krščanski nauk tudi lahko velikanski panorami, razgledu, ki obsega celotno- ve-solistvo. -'iidno in nevidno, ki nam kaže dva predmeta, ki tvorita vesolistvo: Boga in njegova dela. Stvarnika in stvarstvo. Ogromnost poli a razodete vere. sorazmernost v posameznih delih, nam kaže božjo neskončnost". nam kaže nj/ee©^'o neskončno modrost, iz katere ta nauk izvira in poteka. Ta nauk pre-__misIiuiemo lahko v splošnem ali v posameznem. Če premišliuiemo nauk v splošnem, obsega ta nauk vse resnice, ki so zapopadene v sv. Pi>mu in ustnem izročilu. Sv. eneracii rokodelcev in delavcev. njihova pomoč v obvladovanju naravnih bogastev te dežele. — vse to zapušča svoj znak na nas. ! Ameriški narod je bistveno padom ni odnehat niti za pičico držav na svetu, se moramo zah-in navdušuje miliione in milijo- ■ valiti v nemaJi meri našim tune k najplemeniteišim delom in ierodnim učiteljem, žrtvam. In kaj takega se more Mlekarstvo V Združenih Dr-trditi Ie o božjem nauku. iavah stou dandanes na tako vi- Ta nauk pa tudi ne potrebu-:^>ki stopnji, kot v katerikoli anelo_saksonskit ali nikakor ne ie nikakega izpolnjevanja ali iz- arugi deželi. Napravili smo ob- ,smemQ podceni'evati pri^vkov boliševania. "Nad višino in 'cudovama vreden napredek v d h p . nravno kulturo krščanstva, ka-!zadnjih trideseti letih; to je evropeiskih narodov. kor se zrcali v evangeljih se duh pripisovati poduku in preizku- —————— ne bo nikoli povzdignil." pravi ševaniu naših poljedelskih šol.» RAZNOTEROSTI, nemški pesnik Goethe. Prav i- ah v veliki meri tudi vplivu sto- 1 Boj za versko šolo na Duna-ma. kajti Kristusov nauk ie bož- tin danskih mlekarjev, ki so se ju. Te dni se ie vršila na Du-:a resnica. Zato. pravim zopet, tukaj nrsellili in so pok^zaii naju velika demonstracijska pri-;em kristian t svojim sosedom danski način iz- reaitev avstrijskih katoliških or- delovanja masla in sira. Bil je ganizacij proti socialdemokra-neki Danec, ki To ie Kristusov nauk sam za se. sam ob sebi; kai pa je Kristusov nauk za me? Niegov nauk mi podaia vse. kar si razumno želim in hočem. Taz hočem vedeti nekaj gotovega o moji usodi v večnosti; hočem vedeti, če mi Bog greh odpusti, in pod kakimi pogoii. P-smo in ustno izročilo ie dvoj-J Vse to mi pove krščanska veti; skladnica božje besede. ira. jn zato sem kristian. >v. Pismo bibliia. obsega no-j Hočem imeti tolažbo in po-v,.,n stari zakon, ki sta bila oi-|moč v svojem trpljenju, v svojih sana pod navaihnjenjem m s težavah. Vse to mi daje vera m >cio sv. Duha. Te to pisana ^tj 1»■ *žia beseda. i* . • t' , ... to sem kristian. Lstno izročilo so pa vse res- race. ki niso zapopadene v sv. Pismu, ampak so se učile že od iega. ki je nosil sam križ. Za- cer- Ko bom umiral, hočem imeti tolažbo. To mi daie Kristus, ki .. 1*^1 -u - -i . i nravi: "Taz sem vstajenje in živ- a „ Stol,sk.h časov napre, skoz,,,jenjeZato kristian. -toletia m stoletia. Te to nem- ^ Kristusovo delo. krščan- stvo. se javlja kot edina prava - vera. Dokaz za to iemliem iz strazanca te bo^je previdnosti, na katero tudi ti. priateli. veruieš. Bog namreč ne more nikakor pripustiti, da bi pri veri. ki stori toliko za čast božio in nravnost človeka, bila kaka neresnica. da bi bila marveč resnica pri verah, ki store veliko mani za čast božio in za nravnost, ker bi Bog sicer ravno najbolj poštene ljudi, ki iščejo pravo vero. go-ljufal oziroma jih vodil v zmoto. Tega mi pač ne more nikdo tajiti. Če sedai primerjamo razne ve- sana božia beseda. Naša mati,, sv. katoliška kev. ie varuhinja zakladnice, iz nie črpa. kar nas hoče učiti. A se. kar nas ona uči, izvira iz tega dvojnega studenca. Zato pa, prijatelji, imejmo v visoki časti sv. Pismo in ustno izročilo., poslušaimo iih, kakor da bi Bog sam k nam govo-ril, ker v resnici ni to nič drugega ko božja beseda. -o- APOLOGETIKA. T. — RAZODENTE. . je začel prvo tični šolski reformi in za ver-mlekarsko zadrugo v tej zemlji sko šolo. Govoril je kardinal na oni podlagi, ki je povzdigni- Piffl. Sprejeli so resolucijo, ki la zadružništvo na ono visoko zahteva novo preureditev šol-stopinio, v kakoršnii stoji na skega ^vprašanja na verski pod-Danskem. Prvi posnemalnik lagi ter združitev vseh doseda-{cream separator) ie baie neki njih katoliških šolskih društev v danski priseljenec prinesel v A- veliko enotno organizacijo. Kot meriko. razvidno, dvigajo sovražniki kr-' . Italijani. Nemci in Rusi so ščanstva glave vsepovsod. Mor J naznanjamo, da nai se z g ase prinesli s seboj svojo ljubezen da bo ravno to v korist katoli- P" ™Slh iokalmh zastopnikih, do glasbe 111 svoje poznavame' kom. da bodo spoznali, kako ve kateri krasnih skladb sWokraiskih lika potreba je da se dobro orga LUCKY STRIKE CIGARETTE, Najboljše CIGARETE DpMAČI ZDRAVNIK ie knjiga, ki bi io morali imeti v vsaki hiši! Zdravilne metode msgr. Kneipa so neprekosliive. S to knjigo se boste branili bolezni v vaši hiši. Zato naročite io še danes! Stane sedai samo: 75 centov. "PRAVLJICE" ie krasna knjiga za mladino. V nji najdete mnogo zanimivih pripovedk. katerim se boste iz srca nasmejali. Stane samo: 35c. EDINOST PUBL. CO. 1840 W. 22nd St. Chicago. III. vsem naročnikom še niso dobili našega lepega stenskega Koledarja za ie- skladateliev. Kamorkoli so pri- nizirajo. Cas ie že, da bi izpre-1 tVQ2** Vsi naši lokalni nastop- 1 G H TA <31TC L- ♦*»« ^ f nr 1 1 1 1 XIX fWX šli. ustanovili so pevska društ- gledali! va. V isoka stopim a naše opere * * * m vedno rastoče zanimanje A- Stanje papirnatega denarja v merikancev za vzvišeno glasbe- Nemčiji. Dne 20. m. m. je bilo no umetnost oolguje mnogo na- v Nemčiji v prometu celih 282 vdušemu teh priseljencev. milijonov papirnatega imaio v zalogi naše Koledarje in od njega ga dobite brez- PRVI OBISK. (Nadaljevanje s. 2. strani.) za nas se ie naidalje. najuporne-ie boril, vse do zadnjega časa; morda ga je ravno ta počasno, vsakodnevna borba, vedena če-sto z zlobnimi sredstvi, skrivnim strunom. največ izčrpala ;radi nie ie prejel največ otrovanih strelov. Sedaj pozablja pretrp-liefte muke, pozablja teško bol. in boža svoje ljubljence, spominja se na dobra dela, ki iih ie storil, na neobranjene in mučene, ki jih ie odrešil, in na one, ki jih odrešiti ni mogel.. Ni uspel v vsem. kar je želel. On je eclen od onih tragičnih in vzvišenih pojavov v človečanstvu. ki vzpreiemaio na sebe nalogo mesii. ki hočejo ustvariti ideale bodočnosti in stvoriti silno mnogo. vendar pa morajo kloniti pred teško nalogo, ne izpolnivši ie do kraja, ker je preogromna. Mogoče je. da se je predsednik Wilson spomnil tudi pisem, ki mu iih ie poslanih Tresič Pa-vičič pisal v Parizu, na obrano svoie domovine, posebno Visa, in na katera se je g. Wilson skliceval v konferenci četvorice velikih (the big four). Ako naša domovina ni vsa v svojih prirodnih enografskih in geografskih mejah, najmanj za to kriv na svetu je predsednik Wilson. On. glej, še danes poka-zuie toliko nežne ljubezni za nio, smo-li mi zadosti hvaležni? Vsa naša mesta in mnoge vasi pokrstile so nailepše ulice in trge z njegovim imenom. Malo ie to, ah nismo mogli mu dati nič lepšega. Ako ie kai na svetu stalno, ako hvaležnost našega naroda ni prazna beseda, te ulice in ti trgi ne bodo nikdar spremenili svojega imena, kakor nh menjajo ulice in trgi, ki so iz laskovosti ali sebične nade dobili ime kakega mogočneža. Ali mi se moramo zaobljubiti v svojem srcu, da se bodo poprej spremenila imena kontinentov zemlje in zvezd nebesa, nego bi spremenili ona ulic in trgov, po-krščenih z imenom predsednika VVilsona. Ker. ako temu ne bi bilo tako. bi mi prestali biti dostojni svobodni in narodnega u-ledinjenja. in bi iih izgubili kot njih nedostojni. To je vse kar ie dal naš narod predsedniku Wil-sonu. in preko njega velikemu ameriškemu narodu in spominu sinov Združenih Držav, ki so poginili za našo svobodo* in za naše ujedinjenje, in v tem so, v vidljivih znakih, utelešena čustva naše hvaležnosti; in oni tudi ostanejo tedaj, ko v daljni bo- dočnosti bodo pod silami na- ^^^ ® •. , . predka naša mesta menjala svoi placno. ko ponovite naročnino ulan in svoje ^ im[ ^ za nase liste. Za nenaroemke pa sednika Wilsona se 5o eitalo na 11 nh. dokler jih bode razsvetlje- stane Koledar 2.5c. Stenske Koledarje pošiljamo tudi v stari centov. Upravništvo Edinosti. Cemu ravno krščanstvo? -Ugovor. — - Dobro! Priznam, tla ie oseben Bog. ki me ie vst-varil in ki skrbi s svoio previd- re, krščanstvo, ki ie izpopolnjenostjo za me. Tega Boga bom nie vere Starega Zakona, moha-č a stil. kakor ravno vem in znam. medanizem, staro poganstvo pri •i.«' * ' Zt »i i Lw f 41 bo'cc.r.o! f v •ie, » f \ P TI 1 IT 1 D Norvežan iin Švedi so tekom'Koliko je ves ta denar vreden je krai Stane s poštnino ^ mnogih stoletij sloveli po svo- pa druga! u čvrsti demokraciji, svoji lju- * * * bežni do svobode, svoji duševni Nazadovanje ruske državne j neodvisnosti, svojem konserva- banke je ogromno. Pred vojno tizmu in svojem krepkem ver- ie imela ruska državna banka skem in moralnem značaju, m nad 22S podružnic. Danes jih vsak del Združenih Držav, kjer ima samo 117 in še te so vse so se naselili v večjem številu, bankerotne. nosi stalen pečat njihovega vpli-1 * * * va. Za več kot tisoč let so Nor- Čehi in Nemci so sklenili po-mani (današnji Norvežani) slo- godbo, da bodo Cehi uvažali v veli kot najspretnejši mornarji Nemčijo hmelj do 1. avgusta in pomorščaki, in ko zopet pre-| iQ2^. Dovoz je omejen in si-vzainemo svoje mesto kot po- cer ga Cehi ne smejo uvoziti v morski narod, bodo norveško-a- Nemčijo tekom tega časa več, .icriški mornarji : drugi, ki so kakor 10 tisoč meterskih centov, se od njih naučili. sestr»*-i:-di * * * važen del izmed moštva naših Inozemska trgovina Madžar-ladij. Nai se le spominjamo, da ske. Prvih devet mesecev lan-le bilo moštvo jadrnice Resolu- slega leta se ie uvozilo na Mad-e, ki je zmagala na tekmi 1. žarsko 2\ milijonov centov, iz- spi •• ml ji .,. . . ... --- --- • — ---------— vvinui — i aim I uiiu V (.V.IILUV, 16" Imam tore, vero. m sicer narav- civilizovanih in necivihzovanilr lQ22m sestavljeno od samih Skan- voz je znašal pa 8.4 mil. cen- no vero. nikakor pa ne m»rem i narodih, ie jasno ko beli dan, da razumeti, zakai bi moral spreie-ti krščansko, nadnaravno vero. Zakai bi moral biti ravno kristian? t §| Odgovor. — Da sem kristian. mam premnogo vzrokov, med temi sledeče tri: 1) Božanstvo Tezusa Kristusa, 2) Kristusov nauk. O Kristusovo delo, to ie krščanstvo. i. Kristus ie Bog. Kot Bog rai ie razodel edino vero. Zatorej moram to vero spreieti. Da e Kristus Bog. to ni samo verska resnica, ampak tudi resnica. katero lahko dokažem na x.dlagi zgodovine. To bom do-x ,zal v petem in šestem poglav- ie ki*ščanstvo največ storilo za božjo čast in povzdigo o nravnosti. Krščanstvo je torej edina prava vera. oinavcev. , . tov. V isti dobi eno leto prej ie Finci prihajajo iz dežele, kjer znašal uvoz 12.8 mil. c. a izvoz se mora kmetovalec trdo boriti 6.2 mil. c. Glede uvoza zavze-radi kakovcfsti zemlje in podneb- ma prvo mesto Romunija 36 od-. , ia. Mnogi izmed njih so se na- stotkov (po večini drva), potem Pri,ateli vzemi v roke le ka- selili na naših zapuščenih far- prideio Cehoslovaška z 28 od-tekizem! Kaka gorečnost v pou-j mah in pokazali so. kako se lah- stotkov (večji del železna ruda), cevamu s pridigami, z vedo, s ko tudi iz najizbornejše zemlje Nemčija s 13 odstot. (posebno prideluje dobičkanosno letino, sol), avstrijska republika z 8 od-Pokazali so Amerikancem. da tr- stot. (zlasti s tekstilnimi izdel-do delo in varčnost prinašata ki) in Jugoslavija z 4 odstot. Ko tiskom! Kako češčenie Boga z božiimi službami, molitvami, zakramenti! Kako gorečnost pri odgoii otrok, pri odgoii mladine. izgoii duhovnov in redovnikov. posvetnih liudi! Kako negovanje čednosti, ljubezni do bližniega (karitetna dela), ljubezni do sovražnikov, ponižnosti. čistosti, potrpežljivosti, po-božnosti itd.! Kako trdna vez BS ti naših razprav. Tu nai samo po zakonu, kaka svetost v rod-kratko omenim ta dokaz. Iz e-ibinskem življenju! Pri drugih m gel i ,"e v, kot strogo zaneslii-! rtT*ah ne naidemo kai sličnega, vili zgodovinskih virov povza- ne pri mohamedanizmu z nje-memo dvojno dejstvo, da je govim fanatizmom, ne pri budiz-Kristus sam o sebi pričal, da je mu, ne pri kaki drugi poganski pravi. Bog, in da ie to švojo iz-Jveri. iavo dokazal kot resnično s\ Enako dobre in Bogu enako :udeži. katerih ne more nikdo ta-popadljive te vere ne moreio bi-liti. On je torej pravi Bog. j ti. Eno vero si moram izbrati. 2. Kristusov nauk ie božji Če smatram krščanstvo kot edi-nauk, zatorej ga spreimem in za- no pravo vero in si io izberem, to sem kristian. (se nikogar ne morem goljufati. Vsi modrijani pred Kristu- ker je previdnost, ki pošteno "t? k 3 john Gornik slovenski trgovec in krojač 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. O;:« otn.lj: T Iiv LITINA, ioda vJrguilo Uciioliko PAIN-EXPELLERJA na '» 'l«»ro povrSiro, in bolečina bo h tro i-^iriiia. l*a»n -E\j»»'l|pr in 1» l^čiim sta si smrtna sorražuika. Pobiie še d:inos steklenico pri svojfm le-i karnarju, 35e. in 70c. j Glojte, da bo ria zavojčku tvorniška /.nam-ka yiDUO. Zavrnite vse ponaredbo. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Soulh 4:h št. Brooklyn. N. Y. valo solnce, kakor tudi hvaležnost v naših srcih napram velikemu in veledušnemu ameriškemu narodu. "BARVASTE ČREPINJE" je knjiga, ki vsebuje 12 zanimivih povesti in pesmic. Tu ie opisano realno življenje češkega naroda. Pišite po njo stane samo : z^c. -o- TURKI pred svetim Tilnom ie* zgodovinska povest, ki govori o turških grozovitostih, ki so jih izvrševali Turki nad miroljul nim slovenskim narodom. Naročite to knjigo in jo shranite v svoji zbirki, da bo i vaša mladina znala, kaj ie krvoločni Turek delal z našim narodom. Stane samo : EDINOST PUBL. CO. 1840 W. 22nd St. Chicago, 38 VSO ODPRAVO od glave do nog si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! j- j. dvorak & co, 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. iWl' n Vfri i. 1 ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh HvbaŠek. Doma sta ostavila žalost in sramoto. Najbolj se je sramoval "Spodnjih" študent, ki se ni prikazal ljudem pred oči, za vasjo po stezah in še v temi se je odpravljal v Domažlice, sedel v razredu osoren, nem, plah samotar; v temi se je vračal zopet iz šole. Manca si je morala iz Postrekova najeti dninarja za voznika, ker ni hotel iz Klenči nihče priti. Dodlička pa je s hčerko in otrcci prav dobro gospodarila sama. Adamek že poganja in Dodličkt je postavna po očetu; osemnajst let ji je in orje ter seje kakor fant. Kolikrat pogleda mati skrbno nanjo; vidi vedno njeno obličje zamračeno, brez usmeva in čelo temno; vendar dekle nikdar ne tarna ,ne godrnja, pač pa si sama in prostovoljno pritrguje, samo da bi imeli — za tožbe. Živq čuti z očetom, ki mu je na las podobna. In če se mati pritoži, se oglasi Dodlička ponosno: "Ata imajo prav, odnehati ne morejo pa tudi ne bodo." "Porazi-lova kri je v njenih žilah," si misli v takih trenutkih mati. Vse delo so že skoro izvršili in že kopljejo krompir, tedaj ponoči potrka nekdo na vrata. Adam se je vrnil iz ječe. Najedel se je, legel in molčal. "No, jutri že spregovori/' si je mislila Dodlička.. Mož je rano vstal, toda govori malo, kot da so besede zlato. Navadil se je v celici misliti in odvadil govoriti .Tudi na zunaj se je spremenil. Domov je prišel ostrižen in obrit, z bledimi lici in nagubanim čelom, v kratkih laseh pa se mu svetijo beli med tem-nuni ... 1 Adam hodi po gospodarstvu in opazuje vse z zanimanjem, kot da sto let ni videl domačije. Čudom vidi, kako je vse zapuščeno in propadlo. Strehe so luknjičaste. ogrodje je gnilo, okenca in okna so razbita, zainašena s slamo ali cunjami, Dodličin vrt je zanemarjen, pri vozovih, brani in plugu vse v neredu. In vendar je dobil vse novo od očeta, vse trdno, le po.lastni krivdi je vse tako propadlo . , . Toda setve so dobre in živina je snažna vzorno 6skrbovana. "Kdo*pa vam je pomagal?" je vprašal končno po dolgem molku. "Kdo naj bi pomagal?'' se je zasmejala Dodlička. "Saj nas je kot prstov na roki. sami smo. delali in še lahko." "Glej, prav nič te ne potrebujejo, še bolje bi jim šlo brez tebe," je pomislil Adam in znova je trdovratno molčal, kot da je celo življenje presedel v samotni temnici. Preudaril je bil tam svoje življenje in sedaj doma nadaljuje ta razmiŠljevanja. Sram ga je še, pokazati se ljudem, toda doma ne lenari. Posebno rad se bavi z Adamkom, poprime za hlevsko delo, razkazuje mu. kako se snaži živina, natikajo cepci, hvali ga in izpodbu-ja. Potem pa gre tudi na polje. Ne gre skozi Klenči, marveč za hišarpi, in sinek gre sam z vprego po trgu; šele na polju se mu pridruži oče. "Otroci, ata je popolnoma drugačen," se je radovala Dodla. ko je videla, da je v soboto izvlekel staro, rjasto britev, jo dolgo brusil, si namilil brado, se čisto obril in v nedeljo po več letih šel zopet v cerkev. "Adam si je vzel kazen k srcu, zopet hoče narediti človeka iz sebe," so ga hvalili možje in kakor da se ni nič zgodilo, so se mu približevali rahlo in taktno. Govorili so o žitnih cenah in o živini, o vremenu, o semnju v Hostouni, v Kdvni in Domažlicah, a niti z besedico niso omenili sodišča in kazni. R2E "železna pralna pečt; Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se •lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že i-matebolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker-hitrejše Vam segreje hišo. kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej, ki potrebuje le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00. Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške. B E N J. E I C H H O L Z E R, Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street Forest City, Pa. "Da bi se le Martin spametoval! Pa on take uganja, da je sramoto," modrujejo gospodarji, kadar so sami med seboj. "Pijanec se ne rodi, marveč naredi," pravi hodski pregovor, in Martinovo obnašanje ga je potrdilo. Samota ni vplivala dobro nanj. Kakor da si hoče nadomestiti oni mesec samote, molčanja in trpljenja, išče vesele družbe, popeva, popiva in ponočuje. Ponoči zmerja pred hišo ali pod oknom Adama, Manco pretepa, s sinom študentom niti ne spregovori . . . » > - "Ata, čemu naj vse potrpimo?" se je oglasila nekač ponoči hčerka Dodlička, ko je že dolgo poslušala, kako jih stric Martin zunaj zmerja in preklinja. Prišla je iz sobe kjer je spala, odprla vrata velike sobe in v mesečnem svitu je zapazila, kako mati na postelji joče in oče kleči na klopi, gleda na križ. se trese po vsem životu in premika ustnice, kot da moli. Obrnil je glavo k hčerki in ji rekel: "Molči, dekle nespametno, in ne podpihuj znova v meni. kar sem po hudih bojih ugasil. Ko sem bil v ječi, ie smel hoditi in je tudi hodil k meni vsak dan en sam človek. Ril je to star frančiškan. Njemu sem odprl svoje srce na stežaj; drugega človeka je naredil iz mene. stric M a* in me ne spravi več iz ravnotežja, ravnokar sva z mamo vred požgala v peči vse sodnijske listine, ki so polnili omaro — in sva rekla: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Raj ni oče se mi je prikazal tam v plzenjski celici, ponoči je prišel k meni. po spovedi, pobožal me je, kakor me je božal, ko sem bil še majhen deček, in ie rekel: Pa si vendar še moj pridni, zlati Adamek. moj fantek mali. moj pridni otročiček! — Čutil sem, kako me je božala njegova žuljava roka po laseh in po licu. pritisnil sem se k njemu in razjokal sem se tako. da sem se prebudil. P >idi spat. Dodlička. in ne meni se ti za strica Martina; kaj more za to, da je tak!" "Toraj ste res odnehali, odstopili in Spodnji 4*>do zmagali? Teta Manca nam bo strgala korenček — in gospod študent se bo napihoval kot gospod direktor!" je ihtelo dekle in videlo neplodnost vsega trpljenja, prestanih nadlog, doživljenih bolesti. Sedaj, ko se jim je začelo obračati na bolje, ko si že sami pomagajo iri se Spodnjim kruši gospodarstvo, da prodajajo kos za kosom in t.Mieio v dolgovih, sedaj se ata bojazljivo umika iz boja kot zajec Obrnila se je v durih in ni več zapazila, kako je oče gledal za njo. kako ie sedel na klopico. položil glavo v dlani in si mislil : "Dekle ima prav." — Pori pepelom so oživele tleče iskre stare maščevalnosti in zlobe. Nekaj ga je sililo, da bi planil, obrnil rov-nico v veži za vrati in udaril z ročajem brata Martina naravnost po "umazanem gobcu" —. Toda Martin se je že izdivjal in je utihnil: le z Manco. ki ga je vlekla domov .se je še prepiral. "Pojdi vendar že spat!" se ie oglasila'žena na postelji Ad atn je vzdihnil. se prekrižal in rekel : "Ne vem. ne vem. ali bom vztrajal pri svojem Robnem sklepu. ako me bo Martin tako dražil . . ." "Rog ti bo pomagal!" ga je tolažila Dodlička in sta za-! spala.------|. fDalje sledi.) ŠIRITE UST 'EDINOST JABOLČNI PAT. Mala deklica pride v pekarno. — Da, deklica. — Mama je rekla, da prodajate paie. Koliko *a stane eden? — Deset centov, deklica. — Daite mi iabolčni pai! . — Nimam prav nobenega jabolčnega več. Imam pa iako dobre breskvine. — Ne. jaz hočem jabolčnega. — Well, sem vse že prodala. — Mama je rekla, da pri vas prodajate jabolčne paie. — Da, prodajamo iih, ali ravno zdai-le iih nimamo, ker smo iih vse prodali. — Mama ie rekla, če bom dala deset centov, pa mi boste dali iabolčni pai. — Sai bi rada. samo ko bi jih imela še kai? — Kai če bi imeli? — Jabolčni pai. — Tega pa ravno hočem. — Sai sem ti že povedala, da ravno tega nimam. Imam prav dobre breskvine. — Toda iaz nočem breskvine-ga. iaz hočem iabolčnega. — Deklica, imam breskvine-ga. sirovega, lemonovega. hru-škovega. samo iabolčnega nimam. — Mama ie pa včerai kupila tukai iabolčni pai za deset centov. — Da. včerai smo iih še imeli. — — Koliko pa-hočete za iabolčni pai. — K<> bi imela katerega, bi ti