Slov. glasbeno društvo „LJUBLJANA
—	v Ljubljani. =====
O priliki V. kat. shoda
v nedeljo 26. in pondeljek 27. avgusta obakrat ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela „UNION“
prvi slovenski oratorij v treh delih
flSSUMPTIO D. M. V.
(Vnebovzetje B. M. D.).
Za samospeve, zbor in orkester zložil p. H. Sattner. Besede dr. Mih. Opekove.
Sodelujejo: p. K. Kolb iz Zagreba, bas, člana zbora: gospa ftm. Bajuk, sopran in Fr. Smodej, tenor; društveni pevski zbor in popolni orkester Dravske divizijske oblasti.
%
Koncert vodi društveni pevovodja prof. M. Bajuk.
Cene sedežem: 25, 20, 15 in 10 Din.; stojiščem 5 Din., vojaki in dijaki 3 Din.
Predprodaja vstopnic in besedila v trafiki „Union“.
„flssumptio“ je prvi slovenski oratorij. Vglasbil ga je p. H. Sattner v času od septembra 1910 do 24. aprila 1911. Besedilo je sestavil dr. fl. U-šeničnik iz sv. pisma in oficija Marijinega Vnebovzetja. Temu gradivu je dal dr. M. Opeka lepo, vzneseno pesniško obliko, ki je nudila skladatelju dovolj nežne lirike. Skladatelj jo je odel v tako mehko, neizmerno gladko melodijo, da bi jej v slovenski glasbeni literaturi ne našli para.
Misel, podati Slovencem Marijin oratorij, je bila posebno srečna. Kdo na svetu Marijo bolj časti kakor Slovenec? Zato lahko razumemo, da se je srce slovenskemu umetniku, ki ga poznamo vsi v p. Hugolinu, za to snov posebno ogrelo in ustvarilo melodije, ki sežejo tako gioboko v srce kot nobene druge, n. pr. samospevi za sopran kar po vrsti: „Kakor jelen po studencu hrepeni“, ali „Preljubi je moj“, ki je bržkone najlepša v vsem oratoriju. Skladatelj Lajovic je vzkliknil, ko jo je čital: Blagrovano srce, iz katerega je izrasla ta pesem — roža! Dalje dvospev „Zdrava“ ali iskreno pobožni i „Moja duša stvarnika veliča“ in slednjič: „Večno je usmiljenje Gospoda“. Nič manj krasni so baritonski samospevi. Sveta, nepopisna iskrenost leži v uvodnem; „Vstani, lepa moja! Moja golobica, pokaži mi svoje obličje! Ker tvoj glas je sladak itd.“ Eno lepše kot drugo. Koga ne gane tenorski samospev; „Kdo je ta?“ ki st) ga takoj pograbili in ga že neštetokrat samostojno podali pri koncertih in službah božjih.
Te ljubke samospeve vežejo prav tako nežni, mehki, do triumfalnega vzleta stopnjevani mešani zbori, med katerimi pretresa mozeg moški zbor II. dela „O smrt!“ in veselo poskakuje ženski zbor: „Zima je proč'.
Zastonj bi se trudili, ko bi hoteli popisati vso iskrenost tega dela: umetnosti sploh ni mogoče priti blizu s peresom. To preiskreno, globoko pobožnost je moglo v tako preprosti, lahko umljivi obliki vdahniti delu samo čisto srce svečenika.
„Glasbena Matica* v Ljubljani je proizvajala oratorij v 1. 1912 štirikrat in sicer; 13., 14., 17. in 21. marca; vsakokrat je bila velika dvorana hotela „Uniona“ »nabita“,
Po teh izvajanjih je v I. 1914: skladatelj svoje delo predelal in ga 22. in 23. novembra 1921 proizvajal s svojim (pomnoženim) cerkvenim zborom v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Slov. glasbeno društvo „Ljubijana“"se je kljub izrednim težavam — med počitnicami so pevci in pevke razkropljeni — lotilo dela zato, ker je vredno truda, ker v okvir kat. shoda naravnost sili in ker ni za širše mase našega ljudstva boljše in primernejše hrane kot je ta umetnina, na katero smemo Slovenci s ponosom zreti. Ta oratorij je slovenski in še posebej naš katoliški.
Besedilo oratorija.
I.	del.
Dormitio.
Marijina smrt na zemlji.
Glas ženinov: Vstani moja prijateljica, lepa moja, in pridi!
Moja golobica, pokaži mi svoje obličje; naj zveni tvoj glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je sladak in tvoje obličje zalo.
Marija: Kakor jelen po studencu hrepeni, duša moja k Bogu mojemu drhti:
Oh, odpadite zemlje okovi, da v ljubezni se vtopim njegovi!
Zbor nebeščanov: Vstani, hiti! moja golobica,
Krasna si, vsa rožna tvoja lica — kakor zarja v večnih dvorih vzidi!
Glas ženinov: Moja golobica, pokaži mi svoje obličje;
naj zveni tvoj glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je sladak in tvoje obličje zalo.
Angelski zbor: ' Zima je proč, cvetje dehti, grlice glas v gajih zveni — vstani in pridi, sprelepa hči!
Marija: Preljubi je moj in njegova sem jaz, o, naj mi odkrije svoj večni obraz!
Kot pečat me deni na svoje srce — močnejše kot smrt so ljubezni želje . . . Obsujte me vso s cvetlicami, obdajte me z žlahtnimi jabolki — v ljubezni mi duša medli !
Zbor zemljanov: Nikar od nas, Devica, o. vrni se nam, vrni!
Še enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni!
Glej revne, zapuščene nas Evine otroke.
Ko se od nas je ločil Tvoj božji Sin trpeči, nas Tvoji je izročil ljubezni tolažeči . . .
Nikar od nas, Devica, o, vrni se nam, vrni!
Še enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni!
Angelski glas:	Pridi	z Libana,
ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta!
II.	del.
Assumptio.
Marijino vnebovzetje.
Zgodba: Tedaj so prišli apostoli, raztreseni po vesoljnem svetu, po božjem navdihu vsi v Jeruzalem. In so pokopali Devico Marijo med petjem svetih angelov. In tretji dan so šli zopet k grobu in niso našli trupla v njem. In so se močno čudili.
Preroški glas:
Zbor:
Angelski glas:
(tenor)
Angelski glas:
(bas)
Zbor angelov:
Angelski glasovi
(dvospev)
Gospod Bog je rekel kači: Sovraštvo bom naredil med tabo in med ženo, med tvojim in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla in ti boš njeno peto zalezovala.
O smrt, o smrt, tvoj strah je strt — o pekel, kje je tvoja zmaga 1
Kdo je ta, ki kakor zarja vstaja svetla do neba, kakor luna iz viharja, kakor solnce — kdo je ta ?
Kdo je ta? — flve, Marija, polna božje milosti!
Vsa nebeška domačija Tvoje zmage dan slavi!
flve Marija ! Rajska Devica, ti čudovita nebeška Gospa!
Milost Gospodova nate razlita je kot brezkončna globina morja.
ftve Marija! Zgodnja Danica, v greha temö te Gospod je prižgal.
Vedno je s tabo Sveti, Mogočni, ki te je v Mater prečudno izbral.
flve MarijaI Lepa Kraljica: naj te ovenča nebeška pomlad!
Ti blagoslovljena vsa med ženami, ti si rodila življenja nam Sad.
:	I. Zdrava! Ti posoda čudežna in nestroh-
nela, ti posoda večne Besede !
11. Zd(rava! Ti neskaljeni studenec, ki je iz njega poteklo vrelo življenja — Kristus!
III Zdrava! Ti vrt zaprti, čigar vonjava je kakor plodne njive, ki jo je oblago-■daril Gospod!
IV. Zdrava! Ti brezmadežna,
Zdrava, božja čista lilija,
Zdrava, Mati našega Boga!
Zbor:	Zdrava! Žena, ki si kači glavo strla!
Zdrava! Judit, ki si Holoferna premagala!
Zdrava! Ester, ki si rešila ljudstvo svoje!
Zdrava! Ti brezmadežna, božja čista lilija,
Mati našega Boga! Ave!
Angelski glas in zbor:	Pridi	z	Libana,
ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta!
III.	del.
Coronatio.
Marijino kronanje v nebesih.
Recitativ:	In se je prikazalo veliko znamenje	na	nebu:
Žena, odeta s solncem in luna	pod	nje-
nimi nogami in okrog njene glave venec dvanajsterih zvezd.
Zbor:	Aleluja! Zavriskajte, zbori,
aleluja — na Sionski gori!
Kralju večnih vekov se glasite !
Aleluja!
Marija:	Moja duša Stvarnika veliča
in moj duh .se v Bogu veseli, ker se je ozrl na svojo deklo in velike storil mi reči —
i
Zbor:	Aleluja! Sveti! Sveti! Sveti!
Sin in Duh, od vekov pri Očeti!	—
Aleluja!
Marija:
Zbor:
Marija:
Recitativ:
Zbor zemljanov:
— Glej, od vzhoda zemlje do zahoda blaženo zdaj moje bo ime,
od naroda zemlje do naroda vsi jeziki srečno me slave . . .
Aleluja! Zdrava! počeščena, v zarjo božjo vsa odeta Zena 1 Hram mirti in sprave, hiša zlata, božja Mati, ti nebeška vrata!
— Večno je usmiljenje Gospoda, vsem je on obljubam svojim zvest: z močno roko je povzdignil nizke in ošabne vrgel s prvih mest ....
Aleluja! Aleluja! Aleluja!
Povikšana je sveta božja Porodnica nad kore angelov v nebeškem kraljestvu. Veselimo se!
Češčena Kraljica, usmiljena Mati,
Ti naše življenje in up in sladkost!
Glej k tebi zdihujemo Eve otroci, ko žalost nas bega, napaja grenkost Pokaži nam svoje premile oči, usmili se, Mati, nas Ti!
V bridkosti spočeti, v solzah smo rojeni, trpljenja vihari nad nami oblast in s pota do večnega, srečnega doma skušnjava nas vabi in greha nečast . . .
O Mati, ozri se na naše gorje, odkleni nam svoje srce!
Ti Soince rodila si večne pravice, o daj, da posije na temni naš pot —
Ti strla si glavo peklenskemu zmaju: obvaruj življenja pogubnih, nas zmot!
In k sebi trpine, privedi nas kdaj v nebeški preblaženi raj!
Amen.