Poštnina plačana v gotovini
Maribor, Četrtefc 17. avgusta 1933
Stav. 180 Lato VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
IfrattnUtvo In uprava: Maribor. Ooapoaka ri.1l/ Talofoariradnlltva0440,uprava34M Uhaja razan nadalja In praznikov vsak dan ob 10. url / Valja aaaaaSno prajaataa v upravi al po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eoalku / Oglasa ama tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r MM tokovni ra tun it 11.400
•preja«
..JUTRA”
Silovito oboroževanje Hitlerjeve Nemčije
‘Alarmantne informacije »wiener sonn-und montagszeitung«
V zadnji »Wiener Sonn- und Montags zeitung« je objavil S i r i u s velezanimiv članek o oboroževanju Hitlerjeve Nemčiji in sicer na podlagi fragmentov, ki so ?ili doslej objavljeni v raznih francoskih angleških listih ter zasebnih vesti iz Nemčije same. Slika, ki nam jo je tu pokazal, je nenavadno točno dopolnilo izja-Ve dr. K u b e j a o nemški zamisli Pan-®Vr°pe. Sirius pravi, da se Hitlerjeva Nemčija prav nič več ne briga za določite versajske mirovne pogodbe, ki ji Prepovedujejo oboroževanje. Z nenavadno naglico in brezobzirnostjo se oboro-2nje potom organizacije, vzgoje, preganjanja pacifizma in izdelovanja orožja ter munieije. Največjo pažnjo posveča v prvi vrsti vojnemu letalstvu. Letalski minister G o e r i n g razpolaga že sedaj z °0romnim zračnim brodovjem.
Oboroževanje v zraku se vrši na pre-kan način. Vsak premožnejši Nemec do-' »Prijateljski« poziv, naj si nabavi na astne stroške letalo. Ta tako pridobljena e-ala ostanejo za javnost last onih, ki So dali denar, v resnici pa gredo v po-s°bna tajna skladišča. Nedavno so bile j’0 raznih krajih Nemčije povsem javne falske vaje po vseh pravilih vojnih na-adov in obrambe. Zelo podrobno je tu-1 organizirana izobrazba pilotov, častni-°v. Sirius pravi, da izvežba Nemčija sako leto 2000 pilotov in opazovalcev, cčinoma absolviranih visokošolcev, ki jnorajo na »športne vaje« v taborišča, stočasno se pripravljajo v tovarnah Jenske bombe vseh vrst in izgotavljajo se teli obrambna orožja. Enaka pažnja se ?°Sveča topništvu. Cela vrsta tovarn tež-e industrije fabricira dan in noč vse vr-sfe topov, med njimi tudi take, ki jih svet še ne pozna in prekašajo vse dose-anle. Dalje se izdelujejo strojnice, gra-ate> puške, tanki in se vsa vojska mo-^'•zba. Mimo domačih tovarn ima pa ^rnčija tudi še nekaj takih podjetij v 01 a n d i j i in na Švedskem, ki so tako last Nemcev. Če se hoče do-i vsaj mala slika produkcije orožja, je eba pregledati le količine materiala za 0 fabrikacijo, ki ga Nemci uvažajo dan a dnem iz tujine.
S skrajšanjem roka so hitlerjevci dvignili stanje državne brambe od 100 na 130 tisoč mož, ki so sedaj zaposleni večinoma kot vaditelji Hitlerjevih napadalnih in drugih oddelkov, ki štejejo že 800.000 mož. Če prištejemo k temu še druge vojaške formacije, potem vidimo, da ima sedanja Nemčija v uniformi da leč preko milijon mož! K tem je pa treba prišteti kot rezervo še one stotisoče, ki so zbrani v taboriščih za brezposelne in mladino v taboriščih za »telesno vežbo« Samo ta taborišča bodo dala na leto okoli 350.000 izvežbanih vojakov. Napo sled pa tudi ne smemo pozabiti, da se vežbajo popolnoma po vojaško tudi že vsi šolarji od 10 leta dalje (kakor v Italiji!). Denar za vse to dobiva režim pod raznimi firmami. V proračunu je n. pr. neka nedoločeno označena postavka, ki znaša skoraj milijardo mark. Vse to gre za oboroževanje in vežbanjc.
Čemu pripravlja Hitlerjeva Nemčija vse to? Zato, ker se pripravlja na vojno, ki naj uresniči sen Velike Nemčije, o kateri je govoril dr. K u b e Coudehovu Ka-lerghi! Zaenkrat se Hitler pač zaveda, da so nasprotniki še močnejši, toda v d v e h letih bo Nemčija tako oborožena, da se bo čutila Evropi docela doraslo. Da pa je ne bi premagala blokada, organizira tudi zadostno lastno produkcijo živil. V ta namen bo porabila samo letos 4 milijarde mark! Sploh mora biti urejeno vse tako, da bo Nemčija lahko sama krila vse potrebe v primeru vojne in blokade. K vsemu temu moramo pa prišteti še nemško brutalno brezobzirnost, ki se ne bo strašila uporabe najhujših plinov in bacilov kužnih bolezni. Zaloge strupenih plinov, ki jih lahko fabricira povsem nekontrolirano, so že sedaj ogromne.
člankar zaključuje svoje poročilo s klicem Evropi, naj se predrami še dokler je čas. Sedaj se da zločinska namera Nemčije preprečiti že s kontrolo in ni v ta namen potrebna niti preventivna vojna, kmalu pa bo to prepozno. Če hoče Evropa preprečiti uničenje svoje kulture po Hitlerjevi Nemčiji,' potem ne sme nič več oklevati in odlašati! Bo pa Evropa poslušala ta klic? Skoraj bi rekli, da ji usodna slepota tega ne bo dovolila!
Energičen boi Irske proti fašizmu
Uglasitev prekega soda. — diktatorska polnomočja
VLADE. — RAZPUST »MODRIH SRAJC«.
17. avgusta. Irska svo-
či^!13 dr*ava ie že od včeraj opolno-blla prekim sodom. Policija je do-Isto* ‘kfekosežne izredne pravice. da^iasit0 s proglasitvijo prekega so-toesm.s? prlče,e v Dublinu in v drugih m J " bišne preiskave. Vsi oni izred-oh nreDi’ ^ Se N*1 ie vlada poslužila mooilevzemu diktatorskega polno-Šnji *’-iSo bili sklenjeni na predvčeraj-govorf ministrskega sveta. Kakor se namerava vlada prepovedati r*rc srajce«.
se Dori^^’ *7' avgusta. Iz Dublina držav- -a\d,a ie vlada svobodne irske ttju i7P„!,Ztlmala pravilnik o poslova-Sfn**a spdišča za zaščito dr-,bi zaprfi*!ndi^e bo s°dHo vse one, ki dejapj6 r®11' kakršnokoli sabotažno 2vall D(v-j,Pa XSe one* ki se ne bi od-IjOČili vsp. ? v,lade in prostovoljno Iz-irsklnVf x- orožie oblastem. Vo-£1 Priredi« !af'st°v 0’Duffy je skle-mestu,r bodrtjo nedeljo v vseli Vjmja,	velika	fašistična	zboro-
atcrih bodo kom^IttOtirani
heroji irske nacionalne revolucije, ki so padli v borbi proti angleškemu go-spodstvu. Vlada teh zborovanj doslej še ni prepovedala. Pričakuje se, da bodo ta zborovanja prepovedana Ie v večjih centrih, kjer preti nevarnost, da bi izbruhnili nemiri.
Atentat na Cankova
SOFIJA, 17. avgusta. Davi v zgodnjih jutranjih urah je bil poskušen atentat na bivšega bolgarskega ministrskega predsednika dr. Aleksandra Cankova. Ko se je Cankov okrog 7. ure podal v kopališču Cepinu v Rodopskem pogorju v spremstvu svojih treh osebnih stražnikov na sprehod, je nepričakovano vrgel neki neznanec proti njemu dve ročni granati, ki sta eksplodirali s strašno detonacijo. Cankov po srečnem naključju ni bil zadet, pač pa je bil eden Izmed njegovih stražnikov nevarno ranjen. Oba ostala stražnika sta takoj pričela streljati na bežečega atentatorja, vendar brez uspeha ker jima je kmalu izginil v bližnjem gozdu*
HABICHT GOVORI DALJE IN POZIVA AVSTRIJSKE NARODNE SOCIALISTE K REVOLUCIJI. OBENEM NAPADA FRANCIJO IN DRUŠTVO NARODOV. NERVOZNOST V LONDONU. SEJA ANGLEŠKE VLADE.
DUNAJ, 17. avgusta. V monakovskem radiu je imel znani narodni-socialistični propagator Habicht zopet nov govor, v katerem je hujskal avstrijske narodne socialiste proti dunajski vladi in k revoluciji. Ta govor je izzval med dunajskimi političnimi krogi silno razburjenje, ker se avstrijski krščansko-socialni politiki boje nadaljnjih komplikacij, zlasti še, ker je Habicht napadel tudi Francijo in Društvo narodov in trdil, da sta s silo preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji. V svojem govoru je Habicht pozival avstrij sko ljudstvo, naj se energično upre svoji današnji vladi.
LONDON, 17. avgusta. Neprestano na* raščajoča napetost med Avstrijo in Nem* čijo je spravila angleške politične kroge v največjo nervoznost, ker se boje nevarne zaostritve razmerja med obema sosedama. Ministrski predsednik Macdo* naid je nenadoma prekinil svoj dopust in se nemudoma vrnil v London. Vlada se je takoj po njegovem prihodu sestala k seji, na kateri je razpravljala o avstrijsko nemškem sporu. Doslej še ni znano, da bi bila vlada ob tej priliki sprejela kakt konkretne sklepe.
Mrzlično oboroževanje Japonske
JAPONSKA PREKRŠILA OBOROŽE VALNI SPORAZUM. —
BOJNIH LADIJ IN LETAL.
GRADNJA
TOKIO, 17. avgusta. Japonsko zunanje ministrstvo objavlja, da Japonska pod nobenim pogojem ne more pristati na sporazum, sklenjen na washingtonski konferenci o razmerju med mornaricami posameznih velesil in absolutno zahteva enakost svoje mornarice z ameriško in angleško. Japonsko javno mnenje je sprejelo ta vladin sklep z velikimi simpatijami. Vsa Japonska je v zadnjem času v mrzlici glede oboroževanja. Ker je mornariško ministrstvo predvčerajšnjim objavilo program za zgraditev novih bojnih ladij, je letalsko mini-
strstvo včeraj napovedalo, da bo japonsko zračno brodovje močno pove. čano in modernizirano. Zaenkrat bc dobila Japonska 110 najmodernejših bojnih letal.
BERLIN, 17. avgusta. Semkaj je prispel iz Stockholma veleindustrija* lec in član japonske delegacije na londonski svetovni gospodarski konferen ci Okura. Tukaj namerava preživeti kakih 15 dni. Nato'bo obiskal še neka* drugih evropskih prestolnic, v septembru pa se bo vrnil preko Amerike na Japonsko.
Neodločnost bolgarske zunanje politike
SODBA SOFIJSKEGA POROČEVALCA PARIŠKEGA »TEMPSA«. -BOLGARIJA SE BO ŠELE POČASI ODLOČILA.
PARIZ, 17. avgusta. Sofijski dopisnik »Tempsa« Georges Hateau govori o izoliranosti Bolgarske. Koraki, da bi se utrdile zveze med državami male antante, potem podpis londonskega sporazuma o definiciji napadalca, kakor tudi sklenitev pakta štirih velesil, so izzvali v Bolgarski veliko zanimanje in občutek, da je Bolgarska izolirana. Dopisnik našteva potem vzroke, zakaj se Bolgarska brani pridružiti sporazumu o definiciji napadalca in naglasa, da so na Bolgarskem še vedno veliki pomisleki, ali ne bi Bol-
garska vendarle pristopila k temu paktu in tako odvrnila od sebe sum« ki obstoja na zahodu v vprašanju mi* roljubnih nakan Bolgarske. Bolgarski politiki smatrajo, da je že napočil skrajni čas, da se vendar končajo te* rorističn-e metode. Na odločitev Bolgarske, da pristopi k paktu o definiciji napadalca, bo morda treba čakati še več mesecev, vendar pa je zelc verjetno, da bo Tilulescov obisk v So. fiji mnogo pripomogel k razščiščenju položaja.
- »m
Sklicanje Sitne konference
LONDON, 17. avgusta. Žitna konferenca je sklicana za 21. avgust v London. Na konferenci bo predložen načrt pogodbe, s katerimi bi se glavne 4 države ki pridelujejo pšenico, to so Združene države, Kanada, Argentina in Avstralija, zavezale, da bodo znižale v teku dveh let svoj izvoz pšenice, prav tako pa bodo znižale tudi s pšenico posejano ploskev, če bodo na to pristale in se obvezale tudi konzumentske države. Predstavnik Združenih držav Severne Amerike je predvčerajšnjim izjavil v imenu ameriškega kmetijskega ministrstva, da so Združene države pripravljene sprejeti vsak razločen predlog o zniževanju produkcije, in sicer brez ozira na sporazume, ki bi se dosegli še pred 24. avgustom t !. Po naj-novejšlh Informacijah bodo konferenci prisostvovali predstavumi 31 držav.
NOVA ŽRTEV TRIGLAVA.
LJUBLJANA, 17. avgusta. Triglavsko pogorje je zahtevalo včeraj zopet novo mlado človeško žrtev. Z večjo družbo se je podala proti Martuljku tudi 17-letna Inge Hermannova iz Bratislave. Nenadoma se je nad njo odtrgala skala in jo potegnila s seboj v globočino. Mlada turistka je obležala v kakih 40 metrov globokem prepadu mrtva z razbito lobanjo
SELECKJ OBSOJEN NA 5 LET.
BUKAREŠTA, 17. avgusta. V znanem vohunskem procesu proti zastopniku tovarne Škoda v Bukarešti Seleckemu, je bila danes izrečena sodba. Vojaško sodišče je obsodilo obtoženca na 5 let težke ječe.
50.000 KITAJCEV SE UTOPILO.
ŠANGHAJ, 17. avgusta. Rumena reka je ponovno izstopila iz struge in poplavila pokrajine Hobej, Hean in čandan, Pri tem je našlo smrt 50.000 oseb. Brezštevilne vasi so "ODolnoma razdejane*
Stran 2
Mariborski »V E CE R NI K« Jutra
——a— .........................
V Mariboru, dne 17. vu/. 193Č mKjsKitj-ujniuM immmiir ti irmrnniTT- li^n^TlT•^CTI^
Dnevne vesti
Izredni občni zbor brivske zadruge
V nedeljo 13. trn. popoldne je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Ma-riborui izredni občni zbor Združenja brivcev, frizerjev in sorodnih strok. Predsedoval mu je predsednik uprave g. Franc Novak, udeležba članstva je bila pičla, prisostvovala pa sta za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo zbornični svetnik g. Bureš in obrino-zadružni inšpektor g. Založnik.
Skupščina je bila sklicana v ta namen, da predloži svoje poročilo revizijski odbor, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru za to, da natančno preizkusi od bivšega predsednika predloženi obračun. To poročilo je v imenu revizijskega odseka podal g. Drago Juratič. Revizijski odbor je obračun bivšega predsednika spremenil tako, da izkazuje primanjkljaja nad 41.000 Din. Ta primer je poučen in mora voditi do nujnega zaključka, da bo treba v združenjih čim prej uvesti enotno računsko knjigovodstvo in nadzorstvo nad poslovanjem znatno poostriti.
Občni zbor je sklenil tudi spremembo pravil in je precej časa razpravljal o zanimivih predlogih zastopnika pomočnikov, v katerem se zahteva: 1. uvedba enotnih cen; 2. zaključek kolektivne pogodi;? 3. r.abraua sprejemanja vajencev za ' h;ta: 4. vez&sjc nastopa samostojnosti v Mvski stroki na starost 30 let;
5. odvzem pooblastila vsem. ki so na ne-
način prišit do obrtne pravice:
6. • sta-ioviiev dri« vse posredovalnice v
v.'..:: krajih, v kahsrijj obstojao podnlž-
Zaključek idejnega tečaja za učitelje kmetijskih nadaljevalnih šol. Na vinarski šoli je bil v soboto zaključen idejni tečaj za učitelje na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Prečitali so skupni elaborat, plod predavanj in debat, ki bo v obliki predloga izročen banski upravi.. V krasnem zaključnem govoru je nato gosp. svetnik K r o š 1 pozval tečajnike, naj s pridom in vnemo uporabljajo novo znanje in misli, ki so jih pridobili na tem tečaju. Pohvalil je izredno resno in vestno sodelovanje vseh udeležencev tekom tega tečaja ter izrazil prepričanje, da mora v tem smislu nadaljevano delo voditi k uspehu v dobrobit vse banovine in cele Jugoslavije. — Šolski upravitelj g. Kržišnik se je zahvalil v imenu vseh banski upravi in g. svetniku za vso ljubeznji-vost in naklonjenost, ki jo kažeta z omo-gočenjem takih tečajev, predavateljem za njihova skrbno pripravljena, zanimiva pre | davanja ter vodstvu vinarske šole za vso i izkazano gostoljubnost. Svoj govor je za-! ključil z željo, naj bi se priredilo več prak jtičnih tečajev, in z zagotovilom, dasebo-| do gotovo vsi potrudili čim uspešneje de-j dva ti v smislu dobljenih navodil. — O.
• dipl. agr. Šiftar je za vodstvo vinarske | šole izjavil vedno pripravljenost zavoda : sprejeti tečajnike, sodelavce pri delu za istim ciljem, in jim tudi nadalje pomagati z nasveti in drugače. Zaključil ie z Željk), naj bi skupno delo za našega kmeta imelo čim večji uspeh. — Tečajniki so nato dobili potrdila o obiskovanju tečaja. Tekom popoldneva so se odpeljali na svoje do-
n Z veze brivskih pomočnikov; 7. usta-r.vte; pomočniških strokovnih šol; fi,	povišanje	uvozne	carine
?r. Orlr.-ics in brivske nože radi osnejitve uporabe; 9. uvedba starostnega zv. •• ..mja za pomočnike; 10. rskraira-r.. n:: /ckih In frizerskih obratov v me-sti.T :. id'5.uOO prebivalcev.
Iz žčlezzdJ' c skžbe, V Maribor sta premeščena: Jojzij Čolnik za pregledovalca vagonov, Ivan Keršmanec pa za
možnega sirojevodjo, oba iz Ljubljane.
Plemenita gesta novega lavantinskega
Hndike. Namesto banketa na dan svoje iutronacije je lavantinski škof g. dr. Ivan Tomažič daroval za reveže 10.000 Din.
Žrebanje dobitkov efektne loterije MT.
Danes dopoldne ob 10. uri je bilo ob navzočnosti notarja g. Ašiča žrebanje do bitkov efektne reprezentančne loterije Mariborskega tedna. Lista izžrebanih dobitkov je afiširana na izložbenem oknu pisarne Mariborskega tedna v Tyrševi ulici, izžrebane številke pa bodo objavljene v jutrišnjih dnevnikih.
Z Mariborskega otoka bo vozil zadnji avtobus odslej naprej ob 19.45 na mesto ob 20.15.
Mariborski mali harmonikarji bodo na-stopili v Rogaški Slatini. Naši mali harmonikarji bodo nastopili v nedeljo 20. tm. pod vodstvom svojega učitelja g. Šušteršiča v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški 'Slatini. Nastopili bodo z blejskim programom.
Dečji zbor harmonikarjev, pozor! Zbor harmonikarjev se odpelje v nedeljo točno ob 15. uri z avtobusom v Rogaško Slatino. Zbirališče na Glavnem trgu pred avtobusno postajo. Gostje, ki žele ta dan v Rogaško Slatino, so dobrodošli. Prijave za goste sprejema kapelnik Šušteršič, deška meščanska šola.
Represalije? Z ozirom na to našo notico, objavljeno 9. t. m. smo prejeli sledeči dopis: Ni res, da je organist pri Sp. Sv. Kungoti odpuščen »baje ker je pri zadnjih volitvah volil«, pač pa je res, da so bili za to merodajni popolnoma drugi razlogi. Hinko Kraner, župnik.
Javna zahvala. Občinski odbor Tezno se prisrčno zahvaljuje gospe Mariji Vre-znar za velikodušen dar 500 Din tezenskim občinskim ubožcem in sirotam.
Izlet k Seniorjevemu domu. Večja skupina mariborskih planincev bo pohitela Seniorjevemu domu. sprejema g.
* j ;• ....... Senjurji
če bo dovolj prijav, ki jih o„lcJcma Lojze Strašnik Podravska tiskarna	v
Gregorčičevi ulici, tel. 20-38, sc bodo izletniki peljali iz Maribora z"avtobusom.
i PotolJaa peresa z zMitn in navadnim jpsrasssn: Zlata Brišnik, Slovenska ul. II.
S Mariborski peki ia cene kruha. V o-j hrambo svojih interesov nas naprošajo :mariborski peki za naslednjo objave: Ča-| sopisje poroča o znižanju cen kruha tako, j kot da bi bili mariborski peki zadnji pri znižanju in da so cene kruhu znižali sa- j mo za 50 par ter bi to znižanje moralo biti še večje. Da javnost izve, kako ma-' , lenkosten je njihov zaslužek, je združenje pekovskih mojstrov v Mariboru napravilo naslednjo kalkulacijo za uporabo 100 kg moke za črni kruh: potrebno je 1 kg kvasa, ki stane 24 Din, kilogram in pol soli 5.62 Din, 80 kg premoga 2720 Din, pomočnik in vajenec 73.30 Din, prodajalka in raznašalec 25 Din, prosto pecivo in perilo 3 Din, razsvetljava 3 Din, obraba orodja 3 Din, bolniška blagajna
1.50	Din, najemnina 10 Din, od polovice izdelkov rabati 32.50 Din, 3% dodatek na skupni davek 15.60 Din, 2% razprašenja 10 Din, dimnikar 1 Din, direktni davki in doklade 20 Din, razno 2 Din, režijski stroški na dan 251.82 Din, 100 kg črne moke pa 255 Din; skupno torej 506.82 Din. Iz 100 kg moke se napeče 130 kg 'kruha. Ker se črni kruh prodaja po 4 Din, znaša izkupiček 520 Din. Brez zaslužka bi se moral prodati kruh po 3.90 Din, z 10% zaslužkom pa po 4.40 Din, pri belem kruhu se povečajo stroški za kvas na 36 Din, 3% dodatni davek na 17.55 Din in ža razprašenja na 5.80 Din. Skupno znašajo režijski stroški pri belem kruhu 266 Din, 100 kg bele moke stane 290 Din, skupno torej 556 Din. Beli kruh bi se moral prodajati brez zaslužka piri današnji ceni imoke po 4.28 Din, z 10% zaslužkom pa po 4.89 Din. Iz gornjih dveh kalkulacij je razviden zaslužek pri peki kruha. Vse v kalkulaciji navedene režijske cene so najnižje, cena moke pa odgovarja zadnji ceni.
Redek primer. Prošii teden se je pred mariborsko mojstrsko izpitno komisijo vršilo več izpitov. Med čevljarskimi izpitnimi kandidati se je v veliko presenečenje komisije pojavil kandidat, pri katerem se je tekom izpraševanja izkazalo, da razen svojega imena ne zna nič pisati. Mož ne izvira morebiti iz albanskih obmejnih krajev, ampak iz okraja Laško pri Celju in je star 26 let! Redek, pa žalosten primer! Seveda je kandidat moral izpitni lokal takoj zapustiti.
Šola za bolničarje In bolničarke. Pri
državni bolnišnici v Ljubljani bo otvor-jena s 1. septembrom t. I. 18 mesecev trajajoča šola za bolničarje in bolničarke. Prosilci naj opremljene prošnje predlože
do 20. tm. upravi obče državne bolnišnice v Ljublian
Angleški pevci na Bledu. Angleški pev
ski zbor, ki potuje po naši državi, bo nastopil tudi na Bledu. Angleške pevce vodi častni oficir jugoslovanske vojske gosp. Woodhouse.
Volitve za Delavske zbornice. Po na-redbi, ki jo je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje bodo volitve za skupščine Delavskih zbornic v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu in Sarajevu najpozneje v drugi polovici meseca oktobra 1.1.
Konferenca izvoznikov sadja. Združenje izvoznikov sadja je sklicalo za 20. t. m. v Arandjelovcu veliko konferenco. Na tej konferenci bodo naši izvozniki sadja obravnavali važna vprašanja o letošnji izvozni kampaniji, posamezni strokovnjaki pa bodo podali razne referate.
Mednarodni kongres zgodovinarjev. V
Varšavi bo od 21. do 28. tm. 7 mednarodni kongres zgodovinarjev pod ‘ pokroviteljstvom predsednika Poljske republike. Kongresa se bodo udeležili tudi zgodovinarji iz naše države.
Važno za udeležence Vseslovanskega
zdravniškega kougresa. Za udeležence vseslovanskega zdravniškega kongresa, ki bo letos v Poznanju, veljajo na železnicah popusti, in sicer 75% popust na jugoslovanskih. 33% na češkoslovaških in 50% popust na poljskih železniških progah. Prometno ministrstvo je dalo jugoslovanskim udeležencem kongresa na razpolago 3 spalne vozove s 50 posteljami, v katerih bodo lahko prenočevali tudi v Poznanju.
Znižana vožnja za udeležence državnega kongresa trgovskih združenj. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo udeležencem državnega kongresa trgovskih združenj, ki bo 26., 27. in 28. tm. v Beogradu.
Rogaška Slatina. Zbor malih harmonikarjev bo gostoval dne 20. tm. ob pol 21. uri v Rogaški Slatini v zdraviliški dvorani pod vodstvom kapelnika g. Šušteršiča.
Prva državna higljenska razstava v
Beogradu. V času od 19. avgusta do 20. septembra bo v Beogradu prva državna higijenska razstava. Otvoritev razstave bo v soboto 19. t. m. Razstavo prireja »Jugoslovansko društvo za ohranitev narodnega zdravja v Beogradu« sporazumno s Centralnim higijenskim zavodom v Beogradu in s sodelovanjem vseh naših higijenskih ustanov in zavodov. Razstava, katere važnost in potrebo so podčrtali na najmerodajnejših mestih, bo nudila ogromno poučnega in zanimivega gradiva. Zato se opozarjajo nanjo vsi merodajni činitelji in ustanove z vabilom, da jo obiščejo v propagandne namene. Razstavni odbor bo sproti obveščal potom časopisja vse interesente o raznih olajšavah obiska. Pri povratku se dovoli obiskovalcem 50% popust pri železniški voznini. Za znižano vožnjo si je treba preskrbeti legitimacijo razstavnega odbora, ki velja istočasno za brezplačen vstop in stane 20 Din. Za enkraten obisk razstave se plača 8 Din, za otroke 2 Din Skupine dijakov, kmetov in, ostalih imajo znižano vstopnino. Vstopnina na veselični prostor razstave pa znaša 5 Din. Vsa pojasnila glede razstave daje:	»L	Ze-
maljska higijenska izložba, Beograd, Zeleni venac br. 1.«
Grajski kino. Od danes do vključno petka izborna dunajska opereta »Dve srečni srci«. Krasen, zabaven velefilm z Magdo Schneiderjevo, Hermannom Thi-migom, Leo Parryjevo in Georgom Aleksandrom v glavnih vlogah. Pride: »Schon brunski sen« z Marto Egertovo v glavni vlogi.
Kino Union. Od danes četrtka dalje prvo vrstna veseloigra »Ženitbeni posredovalec«, v kateri igra šest najboljših komikov, in sicer: Siegfried Arno, R. A. Roberts, Dina Gralla, Lucie Englisch, Maly Delschaft in Adele Sandrock. Sledi fenomenalna opereta v popolnoma novi hopiji. »Če spregovori Srce...« z Gustav Frohlichom in Gitto Alpar.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah koiknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izprazni ” ' črevesa in osvoboditev od občutkov isnofcu
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni pc
trebi in ki jih zaradi tega mučijo krvne prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v me žgane, glavobol, močno utripanje srca dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice fišurah, hemoroidalnem . zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom.
Obrtni knjigovodski tečaj v Mariboru
Dne 14. t. m. se je zaključil obrtno-knji-govodski tečaj, ki ga je priredil obrtno-nadaljevalni zavod ZTOI po svoji mark borski poslovalnici. Tečaj je trajal od D julija naprej in je obsegal na teden 6 ul predavanj. Poučeval je g. prof. Struna vodstvo glavnih in pomožnih knjig za obrtne obrate, obrtno in trgovsko kalkulacijo, menično in čekovno pravo; pošt' no-čekovni promet in spisje. Udeleženci se je javilo 29, od teh večina mesarjev Ob koncu tečaja jih je ostalo 24, ki s® izredno marljivo sledili pouku, tako. da malenkostne zamude sploh ne pridejo^ poštev. Ob zaključku tečaja je zadruŽ®! nadzornik Založnik v poučnem govoru o velikem pomenu izobrazbe za obrtniški naraščaj izrekel prisrčno zahvalo prostrani za njegovo marljivo udejstvovanju pri pospeševanju izobrazbe obrtniške#3 in trgovskega naraščaja ter zavodu ZTO' za naklonjenost, s katero stavlja svoi3 gmotna sredstva na razpolago za
zboljšanje obrtniške izobrazbe. V imenu zbot‘ nice za ZTOI je tudi g. Bureš poziva udeležence k nadaljnji izobrazbi. Udde' ženci so se iskreno; zahvalili vsem, ki s° omogočili tečaj.
Cene prašičev v Mariboru. Na zadnje® sejmu za prašiče je bilo na prodaj prodanih pa je bilo 84 prašičev. Cene s° bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 te* denski 110 do 150 Din, 7 do 9 tedens® 220 do 250 Din, 3 do 4 mesečni 300 d° 350 Din, 5 do 7 mesečni 400 do 550 D®’ 8 do 10 mesečni 650 do 680 Din in efl^ letni 690 do 700 Din. Kilogram žive te$e je veljal 7 do 8 Din, mrtve teže pa 10
10.50	Din.
Trg za seno in slamo. Na včerajšnje® trgu za seno in slamo je bilo na prodai* voze sena po 25 do 30 Din, 4 voze slat®e po 20 do 25 Din in voz lucerne po 30 D® stot.
Nesrečen padec z drevesa. S hruške i® padel predvčerajšnjim 281etni, v Hran®/1 pri Mariboru stannjoči posestnik Al®iz Lešnik in si poškodoval levo roko v z3' pestju tako nevarno, da je moral poiska® potrebno pomoč v mariborski bolnišn®
Nevarni napadalci na Pobrežju. Prite' kli ponedeljek zvečer se ie vračal s k°'e' som proti domu v Paholak skozi Pjj brežje 181etni posestnikov sin LeopK Lubej. Nenadoma so ga iz zasede naP3“ neznani mladi fantje z latami in vozof _ ročico ter ga pobili na tla. Lubej je z^0' bil več nevarnih udarcev po glavi i® \ bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. °°' čim poizvedujeta po sirovih storilcih P°' licija in orožništvo.
Ukradeno kolo. Trgovcu Ludviku R®* nik-u je včeraj popoldne odpeljal n-ez®3!' tat izpred njegove trgovine v Košak’; 1200 Din vredno kolo z evidenčno Št®v' 2557. Rižnik je prijavil tatvino kolesa V°' liciji.
Drobne vesti s policije. Policija je Vic' raj aretirala -šest oseb, povečini radi ra2' grajanja in kalenja nočnega miru. PriiaV' Ijeni pa so bili neki Jakob G. zaradi ljufije, neki Jože P. radi telesne P03^! be, Edvard G. zaradi pretepa in n. , Pavle V. radi grdega obnašanja na nhc,|
V mariborsko bolnišnico so prepeli' včeraj popoldne 171etno v Šikolah sta®3' jočo železničarjevo hčerko Angelo K®®' klerjevo, ki si je zaradi zobobola vtaknj * v levo uho kos česna, kar ji je povzrocl grozne bolečine. V Gorici pri Podov: P je udaril neki posestnik 27-letnega P® ’ skega delavca Šolarja tako hudo po -?'a’ vi, da mu je počila kost.
Vremensko poročilo mariborske j orološke postaje. Davi ob 7. uri je k a23 toplomer 16.5 stopinj C; minimalna tori peratura je znašala 15.3; barometer j kazal pri 20.2 stopinja 737.7, reduciran ® ničlo pa 735.3; relativna vlaga 88; vrenja je tiho in jasno. Vremenska napoved Pr‘
vi.	da bo vreme večinoma oblačno, P nekod dež in morda tudi nevihte: teiuO jratura, bo nekoliko padla
v Maribor u, dne 17. Vlil. 1933.
Mariborski »V E č E R NI K« Jutra
MmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmuMamuuuamm
Stran 3-
■■■■■■■■■P
Razstave Mariborskega tedna
PAVILJON NAŠIH SODOBNIH SLIKARJEV.
Med razstavami Mariborskega tedna se je morda najmanj omenjala ona, ki je Pokazala skupino naših akademskih slikarjev Alberta 'Sirka, Ivana Kosa, Karla J i r a k a, Antona G v a j c a in L. Kavčiča ter njihova dela. Ta razstava je bila prirejena bolj slučajnostno, je Pa vendar pokazala tvornost naših umetnikov in deloma tudi njihov razvoj. Njena posebnost pa je bila, da ji je popolnoma manjkala grafika; grafikov v Mariboru in na slovenskem' severovzhodu prav za prav skoraj nimamo.
Takoj pri vhodu za Jirakovo oljno sliko »Kmetska svatba« je razvesil svoja Platna in akvarele Albert Sirk. Pokazal je same pokrajine, tokrat iz Slovenskih goric. Olji »Sv. Marjeta ob Pesnici« In »Sv. Lenart v Slovenskih goricah« spominjata na njegove primorske in ma-cedonske motive, vendar z neko linijo razvoja v novo, jasnejšo, umerjenejšo smer, blizko nekakšni »novi stvarnosti«. Isto hotenje izražajo tudi lepi akvareli »Koča pozimi«, »Sv. Lenart pozimi« in »Most čez Pesnico«, ki je morda najkrepkejši v svoji harmonični barvni pestrosti. Mimo tega pa je Albert Sark razstavil nekaj svojih primorskih motivov, samih olj, tudi pri »Jadranski straži«.
Za Sirakom se je namestil Ivan Kos z olji in akvareli, portreti in krajinami. Njegova umetnost kaže neko jasno usmer lenost, ki pa vendar še ni docela dogna-in dozorela. Od tod neenotnost nje-Sovih del in neuravnovešenost njihove umetniške vrednosti. Dobro vidi in ve kaj hoče, pa še vedno išče; zlasti v načinu slikanja. Zanimivi so njegovi trije D°rtreti, dve olji in en akvarel, to so deklica z oranžo«, »Portret« in »Hlapec Jernej«. Olja so trša kakor akvarel. »Naša vas« je bolj dekorativna in spominja po svoji preprostosti barv na sta-fe slike na steklu. Med akvareli je najboljša »Koroška bajta«; morda sploh najboljše Kosovo delo na tej razstavi. Svojevrsten je »Bukov gozd«, ki nekako iz-Pude iz Kosovega navadnega stila novejše dobe. Najbolj nedognana je Kosova nova smer v krajinskih oljih »'Slovenske gorice« in »Peca«, dočim je »Stara Ulica« umerjenejša. Na vsak način pa kaže tudi razstava lep Kosov napredek.
Karla J i r a k a smo poznali doslej kot hudega revolucionarja primitivista. Ta Primitivizem se je kazal posebno v trdoti linij in negibnosti. Da pri tem ni mo-£el ostati, je razumljivo in odklon se čuti Prav na tej razstavi zelo vidno. Na nje-g°vo staro maniro spominja popolnoma fjhno še »Kmetska svatba«. Prav ta pre-b°d mu je pa ustvaril svojstveno pod-lago, m kaže napredek upanje v lepo do-^rotje. Najšibkejši je ko rabi olje, izvr-pa, kadar se poslužuje pastela. Iz-Jemo tvori zelo posrečen »Portret go-s?pdlčne R.«. Svojstvena koncepcija, li-***&> barve, vse kaže portretista z lepili obeti. Močni so njegovi pasteli, ki ka-vsi neko zorevajočo dognanost. Po številu jih je devet in so vsi krajine, na-
še, štajerske: »Radvanje«, »Krajina v pomladi«, »Pristan v Rušah«, »Snopi«, »Kra jina ob Dravi«, »Črešnje v cvetju«, »Mak na polju«, »Kosci« in »Južina«. Kateri je najboljši, bi bilo težko reči, ker vsak ima nekaj mikavnosti.
Četrti po razstavni vrsti je Anton G vaje. Razstavil je največ, sama olja, vmes precejšnjih dimenzij, in same krajine. Zanj tako značilna tihožitja so tokrat popolnoma izostala. Mimo Gvajca je šel impresionizem, ekspresionizem, kubizem, dadaizem, nadrealizem in vsak ize.n, ki se je kdajkoli in kjerkoli pojavil v dobi moderne, vojnih in povojnih let. On je vztrajal pri svojem realizmu in tako dočakal dan, ko je zopet blizu »modernizmu«, ki išče zmage v nadrealizmu ali novi stvarnosti. Le za linijo sta si narazen,
zato razlika med njegovimi in drugimi deli razstave ni več tako kilometrsko vidna, kakor je bila nekoč, še pred nekaj leti. Gvajc se smeji, kar vidim ga, kako se mu dobro zdi... »Vsi pridejo za mano!« mi je dejal pred leti. Nekoliko že, popolnoma pa le ne. Vmes ležijo veliki pretresljaji, kaotični porodi, včasih tudi mrtvorojenčkov; pa nič ne de, samo po milimetrih se lahko dotipamo do ciljev. Stranpota so potrebna; Brez zmot in žrtev ni zmage. Pa Gvajc je priden, služi lahko kot vzgled vsem mladim. Njegovih del ne bom opisoval. Gvajc je že davno dozorel in pravilno oceno nam bo dala šele podrobnejša študija. Upajmo, da jo bomo še doživeli!
Kavčič je razstavil le eno samo sliko, olje »Ideal«, ki kaže še uplive že premaganih »izmov« polpretekle dobe. Po njej je ocena nemogoča.
R. Rehar.
Ptuj
Spored proslave
septemberskih dogodkov v Ptuju.
Spored: Dne 8. septembra je dan šolske mladine. Ob pol 9. uri obhod po mestu in govori mladini na Tyrševem trgu. Ob 10. uri otvoritev sokolske razstave v risalnici meščanske šole. Ob 11. uri pa slavnostni občni zbor sokolskega dru štva v mestnem gledališču. Popoldne ob 15. uri telovadni nastop mladine vseh ptujskih osnovnih in srednjih šol na letnem telovadišču ptujskega 'Sokola. — Dne 9. septembra bo sprejem delegatov CMD pri popoldanskih vlakih. Ob 19. uri bo slavnostna akademija Sokolskega dru štva na Tyrševem trgu. Sodelujejo pevska društva, včlanjena v Ipavčevi pevski župi. Ob 21. uri zborovanje delegatov CMD v Narodnem domu. — Dne 10. septembra je glavni slavnostni dan. Sprejem pri jutrnjih vlakih, nato rnani-festacijski obhod po mestu. Ob 10. uri skupščina CMD v mestnem gledališču. Istočasno pa bo na Tyrševem trgu zbor Narodne obrane in raznih narodnih društev, ob 15. uri na javni nastop Sokolstva. Razen Sokolstva nastopi tudi podčastniška šola iz Maribora in oddelek mor nariških čet. Po nastopu narodno slavje v Ljudskem vrtu.
Navodila za udeležence. Pri slavnosti sodeluje mariborska sokolska žu,pa in ostale sokolske župe v dravski banovini ter župi Varaždin in Zagreb. Četrtinska vožnja je obljubljena ter bomo podrobnosti o voznih olajšavah naknadno poročali. Sokolske župe naj prijavijo najkasneje do 1. septembra t. 1. udeležbo članov telovadcev, članov in članic v kroju Sokolskemu društvu v Ptuju. — Za cenena prenočišča v hotelih po Din 15.—, v privatnih stanovanjih po Din 20.—, je preskrbljeno. Istotako tudi za prehrano, in sicer: Skupna kosila za člane telovadce po Din 4.—, za ostale v gostilnah po Din 8.—, 10— in 12.—. Legitimacije za znižano vožnjo z zletnim znakom stanejo za telovadce Din 5.—, za člane Din 7.— in za nečlane Din 10.—
Z zletnim znakom so združene naslednje ugodnosti: prost vstop na stojišče ob nastopu, na veselični prostor in razstavo. Obiskovalci muzeja z zletnim znakom pla čajo le 2 Din. Končno prosimo vse podružnice CMD in sokolska društva, da pošljejo prijave še pred 1. septembrom t 1., ker se na poznejše prijave ne bomo mogli ozirati. — Pripravljalni odbor za proslavo septemberskih dogodkov v Ptuju.
Kako se bo človek spremenil?
Marsikoga zanima, kakšen bo človek čez nekaj tisoč let, čeprav je vsakemu jasno, da mu je usojeno le kratko življenje. Neki francoski zdravnik zatrjuje, da bodo bodoči ljudje mnogo večji od sedanjih, roke bodo imeli znatno večje, stopala na nogah bodo daljša, pač pa izgubi človek mezinec na nogah. To bo najbrže zakrivila tesna obutev, mezinec je že sedaj tako stisnjen, da postaja vedno manjši in zato je res verjetno, da bo končno izginil. Usta in nos postanejo lepša, glas se bo pa povišal. Moški glas postane podoben ženskemu, bas in bariton bosta zelo redka. Ženski možgani postanejo po mnenju francoskega učenjaka popolnoma enaki moškim in ljudje bodo skoraj sami geniji. Pač pa se ne obetajo človeštvu zlati časi glede las. Moški bodo vsi plešasti, le ženskami ostanejo še lasje, ki si jih bodo ondulirale kakor sedaj. Kar se tiče notranjosti našega grešnega telesa, izgine debelo črevo, tenko pa postane še tanjše in krajše. Sploh bodo vsi notranji organi človeškega telesa manjši in tudi zobje postanejo manjši.
Pozdrav s potovanja.
Gospod ravnatelj se je odpeljal z avtomobilom na daljšo kupčijsko potovanje. Nekaj dni nato sreča ravnateljevo gospo njena prijateljica na cesti in jo med pogovorom tudi vpraša, ali je mož že kaj pisal s potovanja. »Že dvakrat,« je odvrnila gospa. »Odkod pa?« je še vprašala radovedna prijateljica. »Prvič iz policijskega zapora, drugič pa iz bolnišnice.«
Najpopolnejši robot
Novo čudo ameriške tehnike.
Nov stroj, ki na presenetljiv način obvlada v najrazličnejše menjajočih okol-nostih druge stroje, so izdelali te dni v tehnološkem zavodu ameriške države Massachusets. Novi robot nadomestuje človeka pri kompliciranem računskem stroju, je pa tudi velikega pomena za letalstvo, ker vse kaže, da bo lahko uspešno vodil letala, seveda pa tudi parnike. Naloga robota je slediti za krivuljo, zarisano na papirju in po nji streči računskemu stroju. Krivulja lahko izpremeni svojo smer kakorkoli. Stroj jo vodi in ji sledi zelo točno, in sicer s svojim električnim očesom, s fotoelektrično celico, ki so v nji različne pojačevalne naprava in občutljivi elektromotorji. Med električnim očesom, ki zre skozi ozko špranjo na 'krivuljo in motorjem je zveza. Če je električno oko baš nad krivuljo, motor stoji. Čim se pomakne levo ali desno od krivulje, se vključi motor in potegne oko na krivuljo. S tem se regulirajo deli stroja, ki morajo delati po krivulji. Luč, ki odraža risbo krivulje, vpliva na zelo občutljivo olko. Da bi moglo oko razlikovati eno stran krivulje od druge, je ena stran krivulje bela, papir na drugi strani se pa do krivulje počrni. Konstruk-terji tega robota mislijo, da bo lahko opravljal njihov stroj še druga težja dela. Tako bo električno oko bedelo nad kompasom in krmarilo čim bi se magnetna igla premaknila, in sicer tako dolgo, da bo zopet dosežena prava smer. V principu deluje robot te vrste že na mnogih aero-planih, ne zna pa delovati tako zanesljivo, kakor robot, ki so ga izdelali te dni v Cambridgeu. Stari robot je tako dolgo iskal, dokler ni našel smeri in jo je mora! ubrati aeroplan, novi robot pa takoJ najde novo smer..
Nove banane
Pridelovalce banan je stala zadnja leta težke milijone takozvana panamska bolezen banan. Vsa sredstva so odpovedala, dokler je nevarna bolezen razsajala in vsi prizadeti nasadi so bili uničeni. Zdaj se je končno profesorju Cheesmanu vjrini-dadu v zavodu za tropično poljedelstvo posrečilo po dolgoleltnih poskusih obvarovati pridelovalce banan novih milijonskih izgub s tem, da je začel gojiti banane, ki so imune proti nevarni panamski bolezni. Že v marcu 1925 se mu je posrečilo umetno vzgojiti novo vrsto banan, ki jim je dal ime 1C1 in ki so pokazale veliko odpornost proti bolezni. Svoje poskuse je nadaljeval in končno je dobil banano, ki ji nevarna bolezen ne moreš do živega. Za idealne veljajo banane, zavarovane proti panamski bolezni, ki pa imajo vse trgovske lastnosti prvovrstnih banan. Poleg tega se zahteva ne predebela koža, banane morajo prenesti dolgo vožnjo in biti morajo lepe. Posebno težko je bilo vzgojiti novo vrsto banani brez pečk. Potrebno je bilo dolgo medsebojno oplojanje novo pridobljenih rastlin, predno se je posrečilo dobiti cuočno seme. Novo seme banane meri v premeno 2 in pol centimetra, je črno in zelo trdo.
Jerše;
Iz zgodovine ptujskih podružnic CMD
Od tistih dni, ko so si ptujski Sloven-1 kupili svoj Narodni dom (1882) in ustalili svojo Posojilnico (1884), pričenja doba v zgodovini Dravskega polja. s uj k bil v slovenskih zastavah in vse ci ^ “deležilo takratne slavnosti. Nemarno mogli nikjer dokazati svoje pre-. Ki tudi v poznejših letih nikoli. Le zat^T301 50 se P°KazaK nekateri, ki so stop-j- Svoj slovenski materni jezik in
mark V- nemške vrste s podporo »Siid-?. “ in »Sohulverein«a; s temi privr-ieljenci iz nemških krajev na slovenskem ozemlju je za-rijska vlada svoje velikopo-nja	sistematičnega	raznarodova-
je t0 ] ajerskih Slovencev; da jim kazoy epma'° uspelo, imamo dovolj do-(>med' os.*avKa si je sicer postojanke s° širi]!1311*11 Maribor, Celje in Ptuj), ki strpne nernško »kulturo« po zaslugi ne-čine po ^ške, buržoazijske deželne ve-nabraie t ra.Vski in Savinski dolini in si ^ar tudi s slovenskimi žulji, ven-kajti stavb° v ‘me*° končnega efekta;
a* ki nima. močnih fundamen-
tov, je zapisana smrti. Tako so jim ostali na naši slovefiski zemlji le spomeniki sramote, ki ne bodo nikdar izbrisani. Slovenska narodna samobitnost pa je ostala kljub najhujšemu črnožoltemu pritisku; odpornost in zavednost je na slovenskem ozemlju zmagala, ostala in nihče je ne more več uničiti.
Tako so bile razmere v minilih dneh do leta 1918. Razumljivo je, da je Ciril-Metodova družba — naša šolska družba — bila težek boj zoper ponemčevanje na Štajerskem. Da je svojo nalogo hvalevredno izvrševala, je zasluga njenih voditeljev in sodelavcev, ki so se borili zoper izdajalce slovenskega naroda. Na Štajerskem je družba CMD vzdrževala mnogo šol, podpirala povsod slovenski živelj in ustanavljala svoje podružnice v vseh večjih krajih. Tudi v Ptuju se je porodila misel za ustanovitev moške podružnice, in kmalu, dne 27. decembra 1885, je zagledala luč sveta pod’ spretnim vodstvom odvetnika dr. Josipa Čučka. Od tistega trenutka pa vse do današnjih dni je imela in ima v Ptuju prav tisto potrebo, odločilno in dokončno veljavno besedo v vseh vprašanjih ptujskega narodno-obrambnega dela. Od dr. Josipa Čučka preko predsednikov ptujske moške podružnice Benka Heirtiša, Kon-
rada Stazinskega, Karla Belšaka, do Lenarta Vaupotiča in njegovi sodelavci (dr. Karol Koderman, Vinko Šerona, Anton Kolarič, dr. Tomaž Horvat in dr. Josip Komljanec), so pripravili vse potrebno za glavno skupščino CMD dne 13. septem bra 1908 v Ptuju; kako je bilo takrat in kaj še je zgodilo, je opisano v drugih razpravah.
In sedaj nastopi doba, ko se je v ptujskih vrstah pokazal dr. Fran Jurtela, najznačilnejši prvoboritelj iz dobe najhujših narodnostnih bojev za gospodarsko osamosvojitev ptujskih Slovencev, Haloz in Slovenskih goric. Na občnem zboru ptujskih podružnic CMD dne 10. februarja 1909, je prevzel predsedništvo moške podružnice in od tistega dne do Vidovega leta 1926, je neumorno in vztrajno vodil krmilo. Po njegovi smrti je dr. Tone Gosak, sin trdne slovenske kmetije, nadaljeval Jurtelovo delo. Visoko je dvignil nlveau narodno-obrambne organizacije. No, in danes po njegovi smrti imamo dr. Mateja Senčarja, ki mimo in samozavestno upravlja Ciril-Metodovemu čolniču. Kakor je potrebna v vsaki rodbini mati, tako si je tudi Ptuj zaželel svoje ženske podružnice, ki naj skupno z moško podružnico vodi interese slovenskega ozemlja na severni meji v pravilno usme-
ritev. Poudariti je treba, da je bfla ati septembrskih dogodkih v ptujskih ženskih vrstah ga. Valentina Kauklerjeva ona centralna oseba, ki je zasfažBa, da jo izvolijo za predsednico ženske podruz niče. In tako se je zgodilo; dne 10. avgusta 1908, je ptujsko slovensko žeustvo praznovalo svoj praznik in ga. Valentina Kauklerjeva, je prevzela z nje! lastno samozavestjo in daiekovidnostjo predsedstvo, čeprav se je morala kot aktivna učiteljica pri takratnem nemško-nadonal-nem režimu zavedati vseh posledic, ki bi lahko bila njej osebno le v škodo. Pa ona je vztrajala in od nje naprej, preko Mirke Fermevčeve, Vide Horvatove id Štefke Jeršetove — sedanje predsednice — je ženska podružnica v stalnem razvoju. Vida Horvatova je, žal, prerano omagala in 2. junija 1926 zapustila za ve? no slovenski Ptuj, ki ga je ljubila iz dna duše. Toda zapustila je dobre naslednice — delavke —, ki bodo po njenem vzgle du sejale Ciril-Metodove misli.
Če še povemo, da so ptujsko podružnico in ljubljansko centralno organizacijo CMD v izdatni meri in po ogromni večini podpirala vsa ptujska narodna društva, slovenske rodbine in neštevilni posamezniki. smo zgodovino ptujskih podružnic CMD obdelali vsaj v glavnih obrisih.
Stran 4,
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
V Mariboru, dne 17. Vlil, 1933
Umrli samimmt
55
OCEANOPOLIS
A o m m m o »tr Ivaoitf
Tako je Doljan gledal, kako je izginjalo Asfeovo vozilo na daljnjem obzorju, na katerem so se že svetlikali prvi rahli »brisi rožnate zore. Druga podmornica je le nekaj časa brzela za prvo, toda vedno bolj počasi, dokler ni naposled skoraj obstala in se v počasnem loku vrnila. Ne-fretitis je odprl gornja vrata, da je za-plal v notranjost sveži jutrnji zrak, ves dišeč po slani morski vodi. Doljan je globoko zadihal. Zdelo se mu je, kp da pije božansko pijačo, ko je v velikih požirkih vsrkaval vase ta morski zrak. Zvezde na nebu so polagoma bledele, sem od vzhoda se je danilo in morska površina je polagoma spreminjala svojo sivo barvo v temni violet in nato v rahlo rožnato svetlikanje. Veselo so žuboreli mali valovi, le dve beli brazdi, ki ju je puščala za seboj podmornica, sta šumeli glasneje.
Pa tudi šumenja valov, svetlikanja zore in vdihavanja morskega zraka je bilo kmalu konec. Podmornica je dosegla mesto, na katerem se je bila poprej dvignila z dna na površino, in treba se je bilo zopet pogrezniti v ocean. Le še zadnji pogled po morju, po nebu in vsej okolici, potem so se gornja vrata zaprla in podmornica se je pogreznila ...
Hovmškm pr o JLfottl
Sprva je le polagoma polzela v globino, pozneje se je pa njena pot spuščala vedno bolj strmo in vedno hitreje proti temnemu dnu. Doljan je občudoval brzi-no, s katero so potovali nazaj v Oceano-polis.
Ko je na površino oceana posijalo solnce s svojimi prvimi jutranjimi žarki, je podmornica že dosegla vsidrališče in se z zadnjim koncem pritisnila k odprtini vrat. Nefretitis je pritisnil na vzvod ter tako avtomatično odprl vrata podmornice in vrata Oceanopolisa. Prijatelji so izstopili. Bili so zopet v postajališču in kmalu nato tudi v dvigalu, ki jih je povedlo v centralo za premagovanje zemeljske privlačnosti, od koder so se napotili v mesto, da zažive zopet svoje vsakdanje življenje.
XXXII.
Izprehod na površino zemlje je vplival na Doljana tako globoko, da je v hipu pozabil na vse pomisleke, ki jih je imel poprej glede sprejetja Jafisove ponudbe. Hrepenenje, da bi si odprl pot iz ujetništva, osvobodil podmorsko ljudstvo samote in oddaljenosti od sveta ter dal člo-znanja, je vzbudilo v njem divje revolucionarno navdušenje. Vendar je bil še vedno tako previden, da o tem nikomur
ni črhnil niti najmanjše besedice. Tudi Inteli ni zaupal svojega razgovora z Jafi-som in svoje dokončne odločitve. Hotel ji je prihraniti strah in nemir, ki bi jo prevzela zanj in za nadaljnjo usodo njene domovine. Mimo tega je pa prav dobro vedel, da mu bo v usodnem trenutku gotovo stala ob strani. Morda se je pri vsem zanašal bolj na njo, kakor na Ja-fisa in njegove ljudi. Nasprotno pa sc je Jaiis vedno bolj bal, da bo Doljan omagal in mu odrekel svojo pomoč. Ko je vstopil v njegovo sobo, da bi ga vprašal po odločitvi, je bil ves plah in negotov.
»Saj vem, da ne pojdete z nami.« je dejal nezaupno.
»Pojdem!« je odgovoril Doljan nenavadno odločno.
»Vi ste se odločili, da sprejmete vodstvo našega gibanja?« se je začudil Ja-fis in nenadoma ga je vsega obšla nepopisna radost. Planil je k Doljanu, ga objel in poljubil. »Vi — junak!«
»Zaradi tega pač še nisem junak,« je smeje se dejal Doljan. »Odločil sem se le za to, kar mi veleva dolžnost. Dvojna dolžnost: dolžnost do vas, moj dragi Ja-fis, in vašega ljudstva ter dolžnost do ostalega človeštva, ki naj se obogati z izsledki znanosti in civilizacije Oceanopolisa. Prav tako, kakor čakate vi hrepeneče, da bi se odprla vrata podmorja in ib vam postala vobodna pota na vse štiri strani našega planeta, ki ga obseva ono veliko solnce, ki je dalo simbol vašemu
božanstvu, prav tako si žele tudi nul' jarde bratov na površini znanja o svoJ' preteklosti. Prišel sem v podmorje zato, da bi našel ostanke stare atlantske kulture, s katerimi naj bi razjasnil ona temna mesta, ki so še ostala v naši stari^ zgodovini, ki opisujejo prošlost človeškega rodu na zemlji. Namesto z vodovjem oce ana pokritih razvalin sem pa našel Oce-anopoiis. Prav za prav ga niti našel m* sem, ker so me po nalogu vlade ujeli s® preden sem dosegel dno in me pripeljal' semkaj kot ujetnika. Niso me sicer zaprli v ječo, dovolili so mi prosto gibam® po podmorju, izkazali mi vse nakloni®' nosti in postopali z menoj kakor z ena' kopravnim meščanom, toda izvršitev moje naloge so mi vendarle prepr®' čili. Obupal sem in nisem več veri®1« da bi se mi še kedaj posrečilo videti so® ce, ki sije nad oceanom in kontinentu
Vdal sem se že v svojo usodo, ki naj “ mi prinesla dosmrtno jetništvo, v d"11 svoje duše pa nisem mogel zatreti l'r®* penenja po rešitvi. Ko ste prišli vi s svO' jim predlogom, se sprva nisem mogel odločiti za tako dalekosežne akcije, tod® razni dogodki in vzroki so me ohrabn in mi vcepili v dušo vero, da je na*9 stvar pravična in mora zmagati. Pa ttt“ če ne zmagamo, kaj potem? Najh")5®’ kar nas more doleteti, je pač smrt. VeŽ®0 življenje in smrt, saj tu ni tako težka ločitev. Eno kakor drugo človek tež*9 prenese.«
(Dalje prihodnjič-'
Šport
Viteško tekmovanje strelskih družin
Na praznik 15. t. m. popoldne so se zaključile na tukajšnjem vojaškem strelišču v Radvanju tridnevne strelske tekme mariborskega strelskega okrožja, pri katerih so sodelovali člani vseh 46 zveznih strelskih družin, ki so včlanjene pri mariborskem strelskem okrožju. Doseženi so bili naslednji rezultati:
»Zmagovalna tarča« (5 daril): 1. Pero Cestnik, Maribor, 186 točk: 2. Ivan Gam-ser, Svečina, 153 točk; 3. Rado Kaiser, Maribor, 148 točk; 4. Ivan Lavrenčič, Sv. Jurij, 147 točk; 5. Robert Vukmanič, Maribor, 145 točk in 6. Dušan Hinič, Maribor, 144 točk. Kot najboljši strelec je prejel profesor g. Pero Cestnik lepo darilo bana g. dr. Marušiča v obliki najmodernejše brzostrelne malokaliberske puške sistema »Mauser«.
»Splošna tarča« (6 nagrad); 1. Dušan Hinič, 2. Rado Kaiser, 3. Pero Cestnik, vsi iz Maribora, 4. Stanko Terčelj, Sv. Jurij ob Pesnici, 5. Podpolkovnik Bajo Stanešič in 6. podpolkovnik Marko Nikolič, oba iz Maribora.
»Kmečka tarča« (10 daril): 1. Maks Paskolo, Svečina, 2. Alojz Paskolo, Svečina, 3. Josip Bračko, Sv. Jurij, 4. Alojz Šibenik, Poljčane, 5. Ivan Ferk, Sv. Jurij, 6. Avgust Stehar, Maribor, 7. Franc Vreztiar, Maribor, 8. Ivan Gamser, Svečina, 9. Josip Lekan. Maribor in 10. Ivan Lavrenčič, Sv. Jurij.
»Vojaška tarča« (4 nagrade): 1. polkovnik Boža Putnikovič, 2. poročnik Ant. Novak, 3. kapetan Branko Šuster in 4. poročnik Aleksander Vukovič.
Tarča »Veselica« (6 nagrad), malokali-berska puška: 1. Pero Cestnik, Maribor,
92 točk; 2. Robert Vukmanič, Maribor, 91 točk; 3. Slavko Reja, Maribor, 81 točk; 4. Mihajlo. Volkov, Maribor, 81 točk; 5. Ivan Gamser, Svečina, 81 točk in 6. Filip Ogrič, Novo mesto, 80 točk.
»Damska tarča« (5 nagrad), malokali-berska puška: 1. Dragica Hiničeva, 2. Linda Liberjeva, 3. Irina Volkova, 4. Jo-sipina Terčeljeva in 5. Greta Kušacjeva. Izven konkurence sta dosegli zelo lepe uspehe senatorjeva soproga ga. Plojeva in ga. Marija Vukmaničeva.
Tarča »Vztrajnost« (3 darila): 1. Mihajlo Volkov, 127 točk; 2. Pero Cestnik, 124 točk in 3. Dušan Hinič, 110 točk.
Na »Meddružinskl tarči« je tekmovalo za prehodni pokal mariborske mestne občine 7 zveznih strelskih družin. Dočim je pokal branila kot lanska zmagovalka strelska družina v Svečini, si ga je letos priborila s 372 točkami strelska družina od Sv. Jurija ob Pesnici. Na drugo mesto za njo se je plasirala strelska družina iz Svečine s 355 točkami.
Zvečer ob 19. uri je bila v restavraciji »Mariborskega dvora« animirana slovesnost, na kateri so bila zmagovalcem in najboljšim strelcem razdeljena krasna darila. Prisostvoval ji je tudi ban gosp. dr. Marušič, ki je imel na zbrane strelce lep nagovor, v katerem je podčrtal velikanski pomen strelskih družin ob severni meji naše banovine.
Lovsko sfrelske tekme SLD podružnice Maribor
Vsakoletne strelske tekme SLD, podružnice Maribor, so si že pridobile sloves med lovci vse države. Izredno zanimanje je bilo za letošnje tekme, ki so se vršile o priliki Mariborskega tedna, posebno še zato, ker se je tekmovalo prvič
za prehodni pokal, ki ga je mestna občina mariborska poklonila SLD, podružnici Maribor, v priznanje zaslug, ki jih ima to društvo za Maribor in Mariborski teden, zlasti letos s svojo lovsko razstavo, ki je bila tako vzorna in lepa, da bo šel glas o njej po vsej Jugoslaviji.
Lovsko tekmovalno streljanje so počastili s svojim obiskom protektor župan dr. Lipold, okrajni glavar Makar, general Hadžič in mnogi drugi odličniki.
Rezultati tekme, ki je potekla v vzornem redu, so bili sledeči: I. Prehodni pokal mestne občine si je priboril za leto 1933 v ostri konkurenci primarij dr. Robič s 134 točkami. II. V skupini gostov je zmagal tovarnar Jakil iz Karlovca s 133 točkami. III. Skupina mojstrstva podružnice: 1. Dr. Robič 134, 2. Vukmanič 120, 3. Dr. Kovačec 120 in 4. ravn. Sterger 105 točk. IV. Skupina seniorjev podružnice: 1. Sprager 90, 2. Gošler 87, 3. Rud. Janežič 80 in 4. VVogerer 74 točk. V. Sku pina juniorjev podružnice: 1. A. Linnin-ger 61, 2. inž. Scherer 60, 3. Vodopivec 44 in 4. Pleiner 43 točk. VI. Skupina lovskih pajnikov podružnice: 1. Majhenič 24 točk. častno darilo za dame si je priborila z lepim uspehom ga. Kušarjeva.
Po tekmi 13. t. m. zvečer so se na prijateljskem sestanku zbrali lovci v lovski sobi hotela »Orel«. Večer je otvoril v odsotnosti zadržanega predsed. Pogačnika podpredsednik podružnice dr. Fludernik, ki se je v pozdravnem govoru zlasti zahvalil navzočemu županu g. dr. Lipoldu za pozornost mestne občine napram lovskemu društvu ter obljubil, da bo mariborska podružnica SLD tudi v bodoče z veseljem delovala za prospeh Maribora in njegovega področja, nato pa je zaprosil navzočo gospo županovo, da izroči prehodni pokal letošnjemu zmagovalcu. V prisrčnem nagovoru se je zahvalil nato župan dr. Lipold zeleni bratovščini za le-
tošnje njeno vzorno sodelovanje za
riborski teden in jo bodril, da deluje tem pravcu tudi naprej.
V prijetnem razpoloženju so ure W'r minile, toda preden so se lovci razšli-^ si obljubili, da pridejo na prihodnjo ^e
mo še v večjem številu in da bo boj
prvi njihov prehodni pokal še ostrejši.
mobila je priletel neko jutro ves />s°?
tatovi tudi garažo odnesli.
Z®
Nacionalna liga. Po razporedu se sr®' čajo v soboto 19. tm. v Beogradu J"fS^ slavija:Vojvodina, v nedeljo 20. trn. P® Splitu Hajduk :Concordia, v Beogr®9 BSK:BASI< in v Zagrebu Hašk:Slavii* (Osijek).	4
Medklubski odbor LNP, službeno, nedeljo 20. t. m. se nadaljuje tekmova®'9 za mladinski pokal MO, in sicer se st®* čata na igrišču 1SSK Maribora ob ISSK Maribor :SK Svoboda, na nove1® j igrišču SK Železničarja pa SK Železni*'9 :SK Rapid. Službujoča odbornika: 11 | igrišču ISSK Maribora g. Kenieny, ^ \ igrišču SK Železničarja g. Ilovar. V M"* ski Soboti bo ob 15. djmga poskusna *e ma SK Panonije, ki igra s SK Muro. ' Službujoči odbornik g. Peterka. Taj"'9' Dunaj:Gradec 8:1 (6:0). V torek s® 1 odigrala na Dunaju medmestna nogoi"6. na tekma Dunaj:Gradec, ki se je konČ9 s katastrofalnim porazom graške ena)*' rice.
Ukradena garaža.
Lastnik malega dvosedežnega
ljen na policijo in javil, da mu je bi'1' sto noč ukraden avto. »Ali so vdrl'
tovi skozi okno ali skozi vrata v žo?« je izpraševal policijski uradnik. * vij, vem,« je odgovoril ves obupan las*1^ avtomobila. »Kako, ali niso pustili oknih ali vratih nikakih sledov?« ie praševal uradnik dalje. »Ne vem, k®r
Mali o
Rasno
JOSIP NEKREP,
tesarski mojster in podjetnik, Maribor. Smetanova ulica 59, prevzema vsa dela v inestu in na deželi z in brez materi-iala. Za predajo .naročil po nizki ceni se priporoča — Josip Nekrep.	2294
t MARTIN SAFRAN,
sobo-črkosHkar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ulica
ti>r1e„XzetPa. vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni.	2925
Službo
2ELIM VSTOPITI
v manufakturno trgovino v Mariboru kot praktikant. Ponudbe pod »Takol« na upravo »Večernika«.	2996
GOSPODIČNA
zmožna slovenskega iezlka. strojepisja, nemškega iezika. ter stenografije, išče službo v pisarni aji trgovini. Cenj. ponudbe pod »Maribor« na upra vo 'Ista.	2846
Stanovanle
SOBO IN KUHINJO
oddam. Cankarjeva ulica 12, Pobrežje.	3001
Prodam
HIŠICA
v delavski koloniji na daj. Naslov v upravi.
pro-
3002
Kupim
DOOARJI POZOR!
John Woglenc, Meljska cesta 12, Merkur, kupuje hraste in doge. Posredovalci izključeni. 3000
Oglaiultel
Razglas
Uprava banovinskega dečjega doma v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 26, razpisuje
iavno ustmeno licitacijo
na dan 23. avgusta 1933 ob 8. uri dopoldne
za odprodajo zaščitnih ven-
v banovinski stanovanjski hiši, Strossmajerjeva ul. št. 30, štedilnikov, bojlerjev za gorko vodo, plinskih kuhalnikov, tilacijskih pločevin, kopalnih banj in mešalnih baterij s prhami.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri zgoraj navedeni upravi Izlicitiranl predmeti se morajp plačati takoj pri licitaciji.
VMariboru, dne 16. aVgnsta 1933.
2999
Uprava banovinskega dečjega dotna.
izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru