60100200 OSREDNJA KNJIŽICA 126 66001 KOPER •^SKI DNEVNIK ^uštnina plačana v gotovini postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIU. Št. 129 (9737) TRST, torek, 7. junija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pomembni politični razgovori s titom in zunanjim ministrom miničem Forlani jev obisk v Beogradu potrjuje ozračje prijateljstva in sodelovanja Tito označil osimske sporazume za konkreten prispevek k izvajanju sklepnega helsinškega dokumenta - Sorodna stališča o mednarodnih vprašanjih Med razgovori Minic - Forlani je bil govor tudi o zaščiti narodnih manjšin (Posebej za Primorski dnevniki BEOGRAD, 6. — «Zclo sem zado-.| Jen, da sem lahko obiskal Jugo-,j*v'jo, zlasti pa izražam zadovolj-ijv®> ker mi bo omogočeno med o-‘skom srečati se s predsednikom tom. Prepričan sem, da bodo na-J Pogovori plodni in koristni za o-J*. strani. Odnosi med državama so , ® Bobri in oboji težimo, da bi jih •zboljšali in razširili.* .Tako se glasi kratka izjava, ki ? Je dal italijanski zunanji minister JJ^aldo Forlani davi na beograj-/eth letališču, ko je prispel na dvojini obisk v Jugoslavijo. Minica Forlanija spremljata glavni di-utor za kulturno, znanstveno in jrPjčno sodelovanje veleposlanik jjpBero di Montezemolo in glavni •'ektor za politična vprašanja mi-»j . , Walter Garbini. Na letališču rje’ pričakoval in pozdravil pod-jljsednik zveznega izvršnega sve-? PJ zvezni tajnik za zunanje zade-Miloš Minic s sodelavci. Osredij in najbolj pomembna točka ne .današnjega dne, marveč celotne-5 obiska italijanskega zunanjega {Fistra, je bil vsekakor njegov o-Vo. Pr> predsedniku Titu in pogo-^ z njim, ki so bili vsebinsko ze-v^Pogati in so potekli v prisrčnem njateljskem ozračju. Jugoslovanski predsednik je v u-izrekel zadovoljstvo zastran u-^Sno sklenjenih osimskih sporazu-s čimer so se odprle nove mož-2' 7a razvoj sodelovanja in za /osebo j no zbbžanje obeh sosednjih Osimski sporazumi pomenijo, l “esedali predsednika Tita, kon-prispevek k izvajanju sklepal® dokumenta helsinške konferen-l> ® evropski varnosti in sodelova-Ti sporazumi so tak dogodek, j. "jihovega pomena ne gre ome-zgolj na področje dvostran-1^ ® odnosov, pač f,pa imajo širši norodni pomen za ugodnejši raz-J Heduarodnih odnosov. ^/•itister Forlani je v tej zvezi iz-tudi pozitivno sodbo o možno-jJ’ ki jih utegne prinesti v tem “slu bližnji beograjski sestanek /dstavnikov evropskih držav, ko razpravljali o nadaljnjih korald Za utrjevanje varnosti in sode-®'Jja v Evropi, j^dsednik Tito in njegov itali-tjjjki sogovornil; sta pri tem 'zra-''Oskrbljenost spričo stanja na j/pjem vzhodu. Jugoslovanski vo-tot ‘1 je opozoril, kako so nujno tJpbnj novj ukrepi, ki naj orao-ImJJ? začetek reševanja blrinje-^ari krize. V tej zvezi je pote JTi piotrebo, da se vse priobal-lfMevr°Pske in tudi druge države i, ozemakega območja zavzamejo k /kbpne akcije, ki naj bi vodile ličkanju rešitve krize, katere do-lijj Ce čuti širok krog držav. Ita-►j] ®-sai minister je pri tem pouda-I« 1°ll1en jugoslovansko-italijanske-^.“odelovanja za ublažitev nape-p’ na območju Sredozemlja. 1) J^dsednik Tito in minister For-Hrj sta v pogovoru zajela tudi IM?. Bnigih mednarodnih vprašanj, tjjg1 Položaj na Jugu Afrike, me-to«, se o rezultatih nedavno ttjape pariške konference o no h-? mednarodnem gospodarskem obravnavala sta odnose Ju-Ij.ri.je z zahodno-evropsko gospo-CJ° skupnostjo in še nekatera mednarodna vprašanja, vsebina pogovora s pred-|2'l*0ni Titom .je bila tudi izbo bj za popoldansko izčrpno raz-lili °> ki sta jo imela podpredsed-zve-mega izvršnega sveta in j ? za zunanje zadeve Miloš .c in njegov gost minister For-jt L.7 njunimi sodelavci. Seveda •o v ospredju vprašanje, ka-Sr?nieiti vse pomembne soora-Ijn j;, |d sta jih Jugoslavija in Ita- * Jkleniij v Osimu V tei zvezi bl,Ke|d« beseda tudi o vprašanjih l&Jj® zaščite narodnih manjšin. ji(L’0vornika sta nadalje razn-av-o Voe’ tistih vprašanjih ki | Predmet razprav na beogra.i-ki JV sestanku o evropski varnosti V <« delovanju. Glede teh vprašanj 1 stališča Jugoslavije in Italije j Podobna. •tj^r je zvezni tajnik Miloš Mi-Kj."^redii italijanskemu gostu in W“vim sodelavcem slavnostno ve-Jtju' V zdravici v čast gosta je Minic med drugim izrazil za 1j( Jstvo nad olrskom, ki nazna / Predsednik Tito in zunanji minister Forlani med pogovorom (Telefoto ANSA) PREDSEDNIK «C0NF1NDUSTRIE> CARLI NA SKUPŠČINI TRŽAŠKIH 1NDUSTRIJCEV Za uspešen boj proti inflaciji je nujno znižati ceno denarja na mednarodno raven Razpoložljiva finančna sredstva usmeriti neposredno v proizvodnjo - Za delniške naložbe bi bilo koristno nuditi primerne davčne olajšave Kakor poročamo na drugem mestu, se je predsednik vsedržavne industrijske zveze «Confindustria» Gui-do Carli udeležil včerajšnjega občnega zbora industrijcev iz tržaške pokrajine v dvorani Avditorija. Gui-do Carli je ob tej priložnosti spregovoril o kočljivem vprašanju finančne strukture italijanskih podjetij. Temo je obravnaval prej kot bivši guverner «Banca dTtalia* kakor kot sedanji predsednik «Confin-dustrie*, čeprav je v svojem govoru mislil predvsem na položaj industrijskih podjetij v državi. Glede glavnega vprašanja, se pravi glede finančne strukture italijanskih proizvodnih enot, je Carli v uvodu poudaril, da je pristojne organe opozoril na nujnost njene preureditve že pred leti: preureditev naj bi dosegli predvsem z zmanjšanjem bremen, ki jih predstavljajo stroški za delo in z uravnovešenjem bančnega sistema. Možnosti in meje takšne preureditve je na nedavni skupščini zavoda Banca dTtalia obravnaval tudi sedanji guverner zavoda P. Baffi, na katerega izvajanja se je Carli v svojem govoru večkrat navezal. ■iiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiniiifiituiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiHiuiiiiiitiiMiiHiiiiiiiiiiiiiifiimiiitiiiiiiiniiuiuaitiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V TRENUTKU HUDE GOSPODARSKE IN POLITIČNE KRIZE Na kongresu CGIL Lama orisal smernice sindikalne dejavnosti Poročilo generalnega tajnika CGTL pozitivno odjeknilo med političnimi predstavniki - Politika varčevanja ni popuščanje delodajalcem, temveč sredstvp za temeljito spremembo gospodarskih in družbenih struktur RIMINI, 6. — V Riminiju se je s poročilom generalnega tajnika Luciana Lame kongres sindikalne organizacije CGIL, ki sovpada z izredno težkim trenutkom v italijanskem političnem življenju, ko smo vsak dan priča prevratniškim napadom na demokratične ustanove. V tem [položaju, je rekel Lama v svojem poročilu, se je delavski razred že odločil in organizatorji strategije napetosti se morajo dobro zavedati. da so italijanski delavci proti vsakemu kriminalnemu dejanju. Pri tem pa je tudi poudaril, da prevratniških manevrov ni mogoče preprečiti samo z ukrepi, kj omejujejo svobodo, temveč da je 'za to potrebno prizadavanje rtmožic. Zato je CGIL za ustanovitev policijskega sindikata in za demilitarizacijo policije. Generalni tajnik Lama se je ozri tudi na prehojeno pot od kongresa v Bariju do danes ter je ugotovil, da je obračun na področju gospodarske politike in zaposlitve manj zadovoljiv, kot so pričakovali. K temu • je prispevala cela vrsta zunanjih dejavnikov od mednarodnega gospodarskega položaja do krize v kmetijstvu, od šibkosti državnih strukttu- do odnosov s političnimi silami. Kateri je v tej luči novi predlog CGIL? Učiti se moramo, je dejal Lama, pri negativnih izkušnjah, kj smo jih doživeli ter izdelati gospodarski načrt, ki bo sad udeležbe ne samo vsedržavnih, deželnih in krajevnih ustanov, temveč tudi družbenih sil, predvsem sindikalnega gibanja. Kongres se bo moral izreči, na kateri način naj se sindikat udeleži tega načrta. Seda: bo treba takoj uresničiti «zasilni nacri», ki ga je sindikalno gibanje nakazalo v sklepnem dokumentu vsedržavne skupščine delegatov, ki je bila pred kratkim. Kar zadeva načrt za razvoj pa imajo absolutno PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA POZZAN ZOPET NAPADEL MALETTIJA IN LA BRUNO Posreden, vendar dokaj jasen namig na morebitne odgovornosti Ciulia Andreottija M ~ ------------ -- »Lr® se odpira novo obdobje ■ \;JU jugoslovansko - italijanskih Vn°V- Osimski sporazumi so po W vJh besedah ustvarili ozračje •ilj 'Jojnega zauoanja in pripra-h<>3oje za razvoj sodelovanja področjih. Miloš Minič je Pomembnosti zlasti izpostavil h$jC,Povodbo o meji, sporazum o Jfcjsftrskem sodelovanju in -a ob-kj Sja jjj- di-žavi s spora-VV| sprejeli glede zagotovitve narodnim manjšinam. Pre-%/? smo, je dejal Minič, da smo Stal1! vse pogoje, da manjšine % ?i° vse bolj pozitiven dejav- V?br°sosedskih odnosov in vse-®ega sodelovanja. < DRAGO KOŠMRLJ CATANZARO, 6. — Po daljšem premoru zaradi dokaj navidezne bolezni se je Marco Pozzan, eden od glavnih obtožencev za pokol na Trgu Fontana, vre'1, v sodno dvorano in odgovarjal na vprašanja sodnikov. Če je bila med prejšnjim, in danes edini zasliševanjem obveščevalna služba SID v celoti tarča njegovih napadov (obenem je Pozzan skušal razbremeniti prijatelja Franca Frede, je danes osredotočil obtožbe proti gen. Maletti-ju, bivšemu načelniku najpomembnejšega oddelka obveščevalne službe, in njegovi desni rola, stotniku La Bruni. In vse je zabelil še z doka prozornim namigom proti predsedniku vlade Andreottiju. Proti te-mu namigu je vzrojil zastopnik prizadete franke odv. Azzariti Bova, ki je obtožil bivšega slugo, da je zgolj provokator. Glavni predmet vprašanj, ki jih je obtožencu postavil danes predsednik Scuteri, jf bila daljša spomenica, ki jo je Pozzan pred nekaj leti s pomočjo Venture poslal ca-tanzarskemu preiskovalnemu' sodniku Miglii.ociu. Z dokumentom je v bistvu prijavil sodstvu Oddelek D obveščevalne službe ter 'povzročil aretacijo in. formalno obtožbo La Brune in Malettija. Bivši sluga je nekoliko pojasnil nekatera protislovja med spomenico in zasliševanjem 23. maja. obsežneje pa je govoril o svojem begu v Španijo s pomočjo SID, točneje stotnika La Brune in gen. Malettija. V tem okviru je najprej poudaril, da naj bi mu stotnik med nekajdnevnim zasliševanjem v Ul. Sicilia, kjer je imel SID tajen sedež, namignil na možnost, da je «erna mreža* zgolj velika politična provokacija, naperjena proti nekemu vplivnemu politiku. V tem je Pozzan spoznal tedanjega in sedanjega ministrskega predsednika Giulia Andreottija, ki naj bi naročil obveščevalni službi vzporedno preiskavo, da bi izpodbila ost proti njemu. Če naj verjamemo Pozzanu kaže, da SID ni bil preveč zadovoljen z njegovim pričevaniem («Preden sem se poslovil, mi je La Bruna rekel, da je zbral veliko tehtnejša pričevanja in da je optimist glede rezultatov preiskave*), kljub ‘emu pa mu je omogočil beg v tujino in to s privoljenjem gen. Malettija — vsaj tako trdi bivši sluga — kateremu naj bi stotnik sproti poročal o rezultatih zasliševanja in naj bi ga prosil za dovoljenje, da tei-ori slu priskrbi potni list. prednost naložbe in zaposlitev, tudi pred drugimi pomembnimi zahtevami. Sedanja sindikalna politika zahteva od delavcev zelo veliko razredno zavest in delavci se morajo dobro zavedati, da politika varčevanja ni popuščanje delodajalcem, temveč neobhodno potrebno o-rodje za spremembo italijanskih gospodarskih in družbenih struktur. Lajna je nato obravnaval vprašanje odnosov med sindikatom in političnimi silami, še zlasti v zvezi s sedanjimi pogajanji za oblikovanje novega, različnega političnega okvirja. V sedanjem položaju je v interesu delavcev, da se s. sporazumom med strankami premosti politična negotovost ter oblikuje tako vodstvo, ki bi imelo politični ugled v državi. Kakšna pa naj bo vloga sindikata v bolj naprednem političnem okviru? Pri tem je Lama po udaril enoten pluralistični značaj sindikata, ki ne more biti stranski organizem, ki naj daje pobudo za pozitivno ali negativno stališče do vodstva v državi. V zadnjem delu svojega poročila, ki je obsegalo 80 tipkanih strani in ki ga je bral približno tri ure, je Lama obravnaval vprašanje sindikalne enotnosti ter poudaril, da je bilo treba na tem področju premostiti vrsto težav. Reakcije na poročilo Luciana Lame so bile na splošno pozitivne. Vodja delegacije KD na kongresu Mario Torta je poudaril, da je generalni tajnik v svojem poročilu obravnaval ne samo vprašanja, ki zadevajo sindikalno gibanje, temveč tudi družbo nasploh, Giorgio Napo-litano, vodja komunistične delegacije, pa je označil Lamovo poročilo za izredno obširno. V njem se je generalni tajnik CGIL spustil v proučevanje, brez najmanjše sence demagogije, vprašanj, ki tarejo sindikalno gibanje. Zelo korektno, je dejal Napolitano, je Lama obravnaval vprašanje avtonomije sindikata v odnosu do evolucije političnega o-kvira. Pozdrav vlade 9. kongresu CGIL j. prinesla Tina Anselmi, sedanja ministrica za delo. Omenila je, da se je pred 30 leti udeležila prvega enotnega kongresa CGIL v Firencah kot zastopnica delavce/ tekstilne industrije. Anselmijeva je poudarila velik prispevek, ki bodo kongresi treh sindikalnih organizacij dali političnemu življenju v državi. O-menila je pomen in vlogo, ki jo ima sindikalno gibanje prav v sedanjem trenutku gospodarskega in političnega življenja v Italiji, ko skuša strategija političnega pre-vratništva izkoristiti gospodarsko šibkost Italije v svoje protidemokratične namene. V Imenu sindikata časnikarjev je spregovoril predsednik FNSI Mu-rialdi ,ki je podčrtal pomen tesnih in pogostih stikov med sindikalnimi i organizacijami ter informacijskimi mediji prav v trenutku, ko so časnikarji tarče strategije nepetosti ih provokacije, (if) Zmaga republikancev na turških volitvah ANKARA, 6. — Po sicer še neuradnih pjdatkih si je ljudska republikanska stranka, ki jo vodi Bu-lent Ecevit. zagotovila, če že ne absolutno, vsaj relativno večino. Republikanska stranaa bo razpolagala z 218 sedeži v parlamentu, Demirelova stranka pravice pa s 188. Z današnjimi političnimi volitvami se bo politično vodstvo v Turčiji spremenilo, saj bo novo vlado najbrž sestavil Ecevit. a je že izjavil, da bi bna koaliciislča vlada v nasprotju z interesi države, obenem pa ie dejal da bi bil pripravljen sprejeti nalogo, da sestavi novo vlado. Položaj, v katerem se danes nahaja veliko število italijanskih podjetij, je dejansko labilen, in sicer predvsem zaradi tega, ker je nerav-notežen celoten sistem italijanskega gospodarstva. Za ponovno učvrstitev podjetij je treba predvsem odpraviti stare finančne neskladnosti in prekomerno zadolžitev podjetij. V italijanskem sistemu obstajajo osnove za nadaljnji razvoj: na razpolago je dovolj delovne sile, pa tudi privarčevanih kapitalov ne manjka. Ni pa znala Italija doslej najti socialni modul, ki naj sproži ekonomski razvoj in zmanjša javni primanjkljaj. Problem je torej hkrati gospodarske in politične narave. Stanje podjetij se lahko avtomatično izboljša, če se izboljša splošno stanje gospodarstva v državi. Na finančnem področju je treba zato poskrbeti, da bodo banke sprejemale več delnic v svoje portfelje. Sploh je treba dajati prednost naložbam, ki so vezane na riziko, se pravi takim, ki se neposredno vldjučujejo v proizvodni proces. Takšno preusmeritev razpoložljivih finančnih sredstev bi morali podpirati tudi s primernimi davčnimi olajšavami. V Združenih državah, na primer, so oproščene davčnih dajatev vse naložbe v delnice petrolejskih družb. Pri vsem tem pa je treba znižati ceno kapitalov v Italiji vsaj na raven, ki velja v zunanjem svetu. Če je namreč denar v Italiji dražji kakor v tujini in če se, naložen, obrestuje v manjšem razmerju, je italijanski gospodarski sistem nujno obsojen na postopno propadanje. Zato je treba zagotoviti podjetjem delniške kapitaie, podaljšati rok vračanja obstoječih dolgov in skrčiti proizvodne stroške na mednarodno raven. S tem bo postavljena učinkovita pregrada proti nebrzdanemu naraščanju inflacije in bo tako orav gočc$p_u,s trezno znižanje obrestnih mer. Indeks inflacije je znašal v aprilu 10 odst pri, cenah na debelo in 13 odst. pri življenjskih stroških (v obeh primerih na leto). Najprej je treba zajeziti inflacijo, in šele nato se bodo znižale obrestne mere. Znano je namreč, da so zlasti javne ustanove v glavnem neobčutljive za višino obrestnih mer. Državni organi pa bi lahko vplivali na tržišče s kapiteli s primerno politiko ob iz-stavljaniu novih zakladnih zapisov. Če upoštevamo — je zaključil Carli — da znaša skupna zadolžitev italijanskih podjetij okrog 55.000 milijard lir. bi zmanjšanje «prime -ra-te» za tri točke že pomenilo prihranek, v letu dni, v višini 1650 milijard. To bi že bil viden uspeh v skupnem prizadevanju za zajezitev inflacije, ki je še vedno najmočnejši zaviralni element za italijansko gospodarstvo, fef) RIM. 6. — Jutri zjutraj bo dopotoval na uradni obisk v Ital jo prvi tajnik centralnega komiteja madžarske delavske socialistične stranke Janos Kadai, ki ga bosta soremliala minister za zunanje zadeve Puja in minister za zunanjo trgovino Biro. Guido Carli, predsednik ConiIndustrie, med svojim posegom v Trstu PSI NtlADOVOUtH S P0TIK0M POGAJANJ Dokaj negotovo vzdušje pred skupnim sestankom strank ustavnega loka Govorice o skorajšnjem sporazumu KDKPI o javnem redu RIM, 6 — Socialisti so očiti.i nezadovoljni s potekom pogajanj my4 strankami ustavnega loka in ocenjujejo sedanji položaj, v katerem ima KD monopol nad vlado, komunisti pa nad, strankami, ki vladi omogočajo življenje. nevzdržen. Skratka gre za že znano tezo o nezaželenem objemu dveh velikih (ki duši male, vmesne stranke), ki prihaja znova na površje spričo skoraj splošne negotovosti, kaj se bo izcimilo iz skupnega srečanja strank ustavnega loka. Do srečanja manjka še vsaj deset dni in PSI se o-čitno boji, da se jih bo kdo poslu-žil za razbijanje akcijske enotnosti komunistov in socialistov. Kolikšna je ta bojazen nazorno kaže odlomek Craxijevega intervjuja, ki je bil objavljen danes: «že od začetka smo zahtevali parlamentarna in vladna jamstva in teh jamstev ne dajejo ne neke vrste' odbori - prikazni (stalni odbor načelnikov parlamentarnih skupin, op. tir) kot tudi ne zamenjava demokrščan-skih ministrov z drugimi demokr-ščanskimi ministri. Prikazati morebitna obračunavanja med demokr-ščanskimi veljaki in strujami kot odgovor na našo zahtevo po jamstvih, pomeni le, da KD brije norce 'z sobesednikov.* PROCES ZARADI BORGHESEJEVECfl POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA Obrambni kolegij zahteval celo naj sodni zbor zasliši Nixona Z zavrnitvijo ugovorov obrambe se je zaključil uvodni del procesa - Danes zasliševanje obtožencev RIM, 6. — Obrambni kolegij na procesu zaradi Borghesejevega poskusa državnega udara je davi zopet prisilil sodni zbor k napornemu in dolgočasnemu delu z »rafalom* ugovorov in raznovrstnih zahtev: od vlore. naj sodniki zaslišijo bivšega ameriškeg predsednika Ni-xona, do zahteve naj zadolžijo u-stavno sodišče, da reši vprašanje, če je neki člen kazenskega zakonika v skladu z ustavo ali ne. Branilec Vita Paceja, enega od 77 obtoženih fašistov, je na primer na dolgo in široko utemeljeval, kako je «nujho» -zaslišati vsaj ameriškega veleposlanika v Italiji Johna Volpeja. Le-ta naj bi pričal o stikih, ki jih je ob poskusu državnega udara, imel s predsednikom republike Saragatom in obrambnim ministrom Antoniom Cariglio. Diplomat naj bi nadalje poročal o morebitnih stikih med veleposlaništvom (ali vohunsko službo CIA?) in «Zvezo padalcev*. Med voditelji te organizacije je bil namreč tudi Sandro Saccucci, ki je eden od glavnih obtožencev nr-. tem procesu. Odvetniku res ni mogoče očitati površnosti. saj je med drugim zahteval pojasnila tudi o projektorju, ki naj bi ga ameriška kulturna u-stanova USTS posodila padalcem. V sklepnem lel svojega posega je pravnik zahteval nadalje za- plembo vseh navodil, ki so jih poveljstva dala policiji, karabinjerjem in finančnim stražnikom, da bi ugotovili, če je preiskava o poskusu državnega udara stekla a-li ne. Na Richarda Nixona je prvi namignil gradbenik Remo Orlandini med svojo že slavno izpovedjo stotniku La Bruni in v zameno za katero je do' J ponarejen potni list. Po pričevanju bivšega sodelavci princa Juuia Valcria Borgheseja naj bi 7. decembra 1970 zvečer «ne-kdo* moral stopiti v stik z bivšim ameriškim predsednikom, ki naj ti očitno vsaj vedel za naklepe prevratnikov. Do telefonskega razgovora naj bi prišlo po zasilni zv i Rim - Neapelj (sedež poveljstva NATO za južno Evropo) - Malta (tu je zasidrano ameriško brodovje) -Washington, ki pa je odpovedala. Sodnik Filippo Fiore. ki je vodil sodno preiskavo o državnem udaru, je izročil ta del iz obtožnice in o-d-edil dodatno preiskavo, o rezultatih katere se zaenkrat še ni zvedelo ničesar. Zahtevati združite/ o-beh postopkov (procesa in dodatne preiskave) ima očiten cilj: dvigniti oblak prahu, ki naj bi zakril resnico, ali pa vsaj razvleči in razvodeniti obravnavo. In to so, resnici na ljubo, branilci poskušali doseči od samega začetka procesa. Sodni zbor je po daljšem posvetu zavrnil skoraj vse zahteve in ugovore o-brambe, le kar zadeva zasliševanje veleposlanika Volpeja si je pridržal pravico, da odloča’v prihodnje, ko bo razvidno, če je v korist o-bravnavi ali ne. Velja ob koncu omeniti še zahtevo, naj sc proglasi za neustaven člen 305 kazenskega zakonika ,ki govori o «sodelovanju pri politični konspiraciji*. Res je sicer, da je določilo ostanek fašistične zakonodaje in da je bilo v «dvajsetlctju» orodje za protidemokratično represijo, je pa vsekakor groteskno, da se v imenu ustave spodtikajo ob ta člen ravno tisti, ki so hoteli zrušiti demokracijo, da bi obnovili v Italiji fašistično diktaturo. Z današnjimi lurovori branilcev se je zaključil uvodni dei obravnave. Jutri se bo proces dejansko začel z zasliševanjem prvih obtožen-cev. FULVIO CASALI TRIPOLIS, 6, — Predsednik izvršnega odbora Organizacije za o-svoboditav Palestine Jaser Arafat je bil na 24-urnem obisku v Libiji, kjer se je sestal z bivšim predsednikom vlade in sedanjim članom generalnega sekretariata, najvišjega političnega organa v Libiji, Dža-ludom. Socialisti skratka zavračajo vsa-kjapn dogovor, ki ne bi vplival tudi na sestavo vlade »Vladne preosnove z vključitvijo raznih strokovnjakov — je poudaril v razgovoru z urednikom radijskega dnevnika poslanec V'ttorelli — so le krinka, s katero skuša KD prikriti svoj poskus, da bi ohranila sedanji politični okvu.» Prav tako zaskrhljen je tudi socialdemokratski tajnik Romita: »O-čitno je. da navadna preosnova ne koristi. Ne kritiziramo v tem trenutku ministrov kot tudi ne ministrskega predsednika, zavračamo pa sedanje stanje, v katerem so komunisti privilegirani, vmesnim | silam pa ne dajejo zahtevanih jamstev.* Komunisti sc s svoje strani iz-zogibajo vsakršni zaostritvi. »Glavno je — je pojasnil član vodstva KPI Pavolini — da dosežemo sporazum vseh političnih šil ob programu. ki naj omogoči vladi uspešno delo,* Stranke skušajo rešiti najprej najbolj kočljiva in sporna vprašanja, zlastj vprašanja javnega reda. Kljub kopici demantijev in pojasnil se v rimskih političnih krogih veliko govori o zadevnem’ skorajšnjem sporazumu med KD, in KPI. šlo naj bi za neke vrste časovno omejeno (180 dni) in zelo šh roko tolmačenje zakona Reale. Skratka policija naj bi lahko zaslišala osumljence takoj po priporu, dovoljena naj bi bila telefonska prisluškovanja (pa čeprav naj ne bi imela vrednost dokaza), v zameno pa naj bi se KD odrekla sVOji zahtevi po uvedbi policijskega pripora. Potem ko je večkrat ponovila svoj »non possumus* glede političnega okvira in je sprožila odločno ofenzivo glede javnega reda, je KR sedaj znatno zaostrila svoje stališče glede splava. Včeraj so demokrščan-ski senatorji uradno napovedali, da bodo zahtevali, naj se ne glasuje o posameznih členih osnutka o uzakonitvi prekinitve nesečnostj.' Med-1 tem ko se širijo govorice tudi ». pripravi morebitnega referenduma, za odpravo zakona, se politični komentatorji vprašujejo, kakšen cilj zasleduje KD. Razmerje sil« v senatu je namreč takšno, da bo predlog, brez dvoma zavrnjen kot jc biP zavrnjen že v poslanski zbornici. Gre torej samo za dokaz, da se bo KD vztrajno borila do zadnjega proti osovraženemu zakonu, ali pa zf signal, ki spada v zapleteno igro potez in protipotez pred zaključnim delom pogajanja? Gotovo je le lo: s svojimi predlogi in popravki k zakonu o splavu demo-krščanski senatorji očitno ne iščejo sporazuma z laiki, saj med drugi n menijo, da bi o prekinitvi nosečnosti morali odločati zdravniki in ne prizadeta ženska. Za ta teden so predvidena številna in. upati je. tudi zadnja dvostranska srečanja na ravni izvedencev. Odpraviti je treba še spor glede vprašanj javnega reda. šole in gospodarske politike. CANDIDA CURZ1 MADRID, 6. — Dolores Ibarruri, predsednica KP Španije bo imela v nedeljo. 12. junija, svoj nrvi politični shod v sedanji volilni kampanji. Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA' TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Osimski sporazumi so postali realnost: zdaj jih je treba čimbolje uresničiti Predsednik Modiano opozoriI tudi na etnične probleme in na vprašania, ki zadevajo zaposlovanje delavcev v industrijski coni - Comelli o novih prometnih infrastrukturah v deželi - Občnemu zboru je prisostvoval predsednik «Confindustrie» Cuido Carli V dvorani Avditorija je bil včeraj javni del rednega letnega občnega zbora člano Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Skupščine s« je udeležil tudi predsednik vsedržavne industrijske zveze Guido Carli, •Prisotni pa so bili številni predstavniki poslovnih krogov iz naše dežele, zastopniki oblast', konzularnega zbora in sindikalnih organizacij. Pb krajšem pozdravnem nagovoru predsednika pokrajinske industrijske zveze ih podpredsednika •rConfmdustrie* Modiana, je župan Spaccini nanizal glavne značilnosti sedanjega gospodarskeg trenutka v Trstu. Pri tem je rfaglasil, da prav industrijske dejavnosti v zad njem času nazadujejo, medtem ko 83 na nekaterih drugih področjih o-pažajo znaki novega oživljanja. Tako na primer v luki, kjer se promet z bogatimi vrstami blaga polagoma veča in kjer bomo do konca leta po vsej ve-jetnosti dosegli rekordno število 60.000 manipulira nih kontejnerjev. Nato je spregovoril predsednik deželne vlade Comelli, ki se je v svojem govoru pomudil predvsem ob dveh vprašanjih, to je ob vprašanju obnove Furlanije po potresu in ob vprašanju izvajanja osimskih sporazumov. Gre za dva nova momenta — je dejal Comelli — ki sta premaknila z mrtve točke kot prvo vprašanje prometnih infrastruktur na deželntm območju: dežela bo zdaj dobila drugi tir na pontebski progi, avtocesto do Trbiža, novo cestno zvezo z Avstrijo pod prelazom Monte Croce Camico, novo cesto, ki bo povezovala pomol VII z avtocestnim omrežjem v neposrednem zaledju mesta in ranžirno že lezniško postajo v Cervignanu. K temu je treba dodati možnost vzpo stavitve stalnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob Severnei i Jadranu. Z o simskim sporazumom — je zaključil Comelli — so torej nastale za Trst in deželo neponovljive priložnosti za nov razmah gospodarskih dejavnosti. Izvajanje sporazuma bo zato preizkusni kamen, ob katerem bo sta država in dežela pokazali, ali sta zmožni voditi učinkovito politiko mednarodne; j. gospodarskega sodelovanja. Glavno po-očilo je nato imel predsednik pokrajinske zveze industrij-cev Modiano. Govornik je najprej obravnaval splošno gospodarsko stanje v Italiji in opozoril na nekatera dejstva, ki vlivajo upanje na skorajšnje izboljšanje konjunkture. Razmah pa močno zavira inflacija, ki predstavlja sicer negativen pojav tudi v drugih industrijsko razvitih državah. Poleg inflacije pa zavirata razvoj tudi degeneracija, ki je v zadnjem času še posebej opazna v socialnih in političnih odnosih v naši državi. Mimo tega je treba računati, da se državno gospodarstvo ne bo rešilo iz sedanje stiske, če se na pristojnih mestih ne bo poskrbelo za zmanjšanje in racionalizacijo jav- nih izdatkov in če se ne bo zmanjšalo breme, ki ga predstavljajo stroški za delo. Glede položaja na Tržaškem, je Modiano opozoril na statičnost v številčnem razvoju prebivalstva: v zadnjih treh letih se je število prebivalstva v okviru tržaške pokra jine, ki šteje komaj 300.000 ljudi, skrčilo za 9000 enot. Tudi produk tivne zmogljivosti se krčijo: tretji na vseh zaposlenih na Tržaškem pripada javnemu sektorju in sam zavod INPS izplačuje 105.000 pokoj nin na mesec. Nekoliko bolje gre na področju pristaniških dejavnosti in prav tu bo prišla do polnega izraza koristnost novih infrastruktur, ki se bodo začele uresničevati v ok viru prizadevanj za obnovo potres nih območij Furlanije in uresničevanja osimskih sporazumov. To je toliko bolj potrebno, ker sta v zadnjem času popustili tudi drugi dve pomembni dejavnosti na Tržaškem, in sicer delovanje indu str j z državno udeležbo in gradbeništvo. Zatem se je Modiano pobliže do taknil vprašanja industrijske cone na Krasu in poudaril, da je ta problem nekako razdvojil Trst in da se fraktura vije skozi politične stran ke, stanovske organizacije in sindikate. Tudi med samimi industrijci se stališča razhajajo. Z ratifikaci jo pa so določila osimskega sporazuma stopila v veljavo in zdaj je treba napeti vse sile, da bomo «kar-te, ki jih imamo v rokah, najbolje izkoristili*. Industrijska cona se ne bo mogla vključiti v tržaško gospo darstvo, menijo industrijci, če ne bo s primernimi posegi zaustavljeno socialno in gospodarsko nazado vanje mesta in če ne ba izpopolnjen ustrezni juridični inštrument. V Trstu pa so se doslej vse preveč razvnemale polemik', namesto da bi se problema lotili z realizmom in konkretnostjo. Doslej smo se na primer vse preveč izogibali direktnemu soočanju z etničnim proble mom. Industrijci niso prežeti z nacionalistično miselnostjo in niso na sprotni dobrim odnosom s sosedno državo, toda zavzemali se bodo za tako rešitev problema, da bo Trst tudi po Osimu ostal mesto italijan skega jež ka, kulture in tradicije. Drugo' vprašanj., o katerem je treba spregovoriti jasno, je vprašanje delovne sile v coni; itan-da bi pretiravali nevarnost množične ga pritoka delovne sile . iz južnih predelov Jugoslavije, je tiieba na tej strani izbrati strategijo, ki bo zagotovila namestitev tukajšnjih i zobražencev. Zato se je treba za vzeti, da bodo v industrijski coni zrastle predvsem tovarne visoke tehnološke ravni. Pri izbiri industrijskih obratov gre torej tudi za politični problem — je zaključi Mo-diat. — kakor je politično obarvano tudi vprašanje urbanistične ureditve območja okoli industrijske cone. Zadnji .je spregovoril predsednik «Confindustrie» Carli, ki pa se v svojem posegu ni dotaknil tržaške gospodarske problematike, temveč le gospodarskih problemov vsedržavnega značaja. O njegovih izvajanjih poročamo na prvi strani. Pač pa se je Carli pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo Trst in našo de- želo na posebnem srečanju, ki ga je imel s predsednikom deželnega odbora Comelli jem pred začetkom občnega zbora industrijcev. Popol dne si je Carli ogledal področje, kjer bo nastala bodoča industrijska cona na Krasu. Med govorom modiana OB LEPEM VREMENU IN REKORDNEM ŠTEVILU OBISKOVALCEV IZREDNO USPELA IZVEDBA RAZSTAVE VIN V ZGONIKU V gosteh delegacija krajevne skupnosti Moste ter partizanski pevski zbor «Karol Pahor* iz Ljubljane V nedeljo zvečer se je v Zgoniku zaključila 13. občinska razstava domačih vin, ki je letos žela res izvrsten uspeh in je na osnovi statističnih podatkov vsestransko presegla vse dosedanje izvedbe. Čeprav je bilo treba vložiti veliko truda, je prodoren uspeh tega osrednjega občinskega praznika pravična nagrada za nesebično prizadevanje občinskih upraviteljev in domačih društev Krasa, Mladinskega krožka in Rdeče zvezde. Kar se osrednjega «udeleženca* razstave tiče — pristne domače kapljice — so stočili skupno 38 hi vina, 26 hi belega in 12 hi terana, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti rekorden dosežek. Razstavljenih vzorcev je bilo skupno 12 belega vina in 14 terana. Tudi obisk okoliških in tudi mestnih ljubiteljev vinske kapljice je bil v petek in predvsem v nedeljo rekorden, saj je bilo po neuradnih podatkih samo v nedeljo f»koli pet tisoč obiskovalcev, ki so ob pestrem programu povsem prišli na svoj račun. Že v nedeljo zjutraj je predstavništvo zgoniškega občinskega sveta z županom Guštinom na čelu, skupno z zastopniki PD Rdeča zvezda in ZSŠDI, sprejelo v goste politično delegacijo krajevne skupnosti Moste, ki sta jo vodila pred- ifiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiKiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PISMU PREDSEDNIKU DEŽELNEGA SVETA ARNALDU PITTONIJU Zavodska šolska sveta liceja «Prešeren» ponovno zahtevata slovenski šolski okraj Rasen na svoje stališče z dne 26. marca 1975 se sklicujeta tudi na obstoječo zakonodajo, ki jo predlog deželnega odbornika o razdelitvi šolskih okrajev krši sednik zbora delegatov Janez Gale in predsednik SZDL Matija Kuhar, delegacijo športnih delavcev TVD Partizan Moste s predsednikom Zvonetom Steklaso na čelu in partizanski pevski zbor «Karol Pahor* iz Ljubljane, ki ga je spremljal predsednik Miha Pirnat. Zjutraj so 'najprej položili venec in se poklonili- spominu bazoviških žrtev, nakar so v spremstvu novinarja Primorskega dnevnika V. Tavčarja o-biskali še Rižarno, kjer so gostje iz Slovenije in zgoniška občinska uprava položili vsak svoj venec. Partizanski pevski zbor je občuteno zapel dve žalostinki, ogledali so si notranje prostore uničevalnega taborišča in nato ganjeni krenili proti Zgoniku. Sorodne politične, prosvetne in športne organizacije so nato poglobile medsebojne stike in prisotni so ugotovili, da imajo prizadevanja enih in drugih skup ni imenovalec, torej bo treba še v bodoče napeti vse sile v to smer. Popoldanski kulturni spored je bil res pester in kakovosten in je zadovoljil okuse še tako zahtevnega obiskovalca. Odlični pevski nastop partizanskega zbora «Karol Pahor* iz šiške, ki je obsegal venček borbenih, narodnih in umetniških pesmi, je med pozornimi poslušalci vzbudil val odobravanja ob tako kakovostni predstavi. Ljubitelje glasbe pa so z brezhibno izvedbo samostojnih koncertov razveselili pihalni orkester iz Pirana, ki ga sestavljajo zelo mladi glasbeniki pod vodstvom kapelnika Pegana, in pa narodnozabavni ansambel «Taims» z Opčin, ki je kot običajno pokazal vse svoje vrline. Tombola je pritegnila pozornost tisočih gostov, žal pa so po denarnih dobitkih lahko segli le trije srečni dobitniki. 13. razstavo vin je zaključil domači ansambel »Lojzeta Furlana*, ki je s svojimi živahnimi melodijami in petjem vse db 1. ponoči zadržal na plesišču vse polno parov. — bs — Zavodska šolska sveta znanstvene ga in klasičnega oddelka liceja «France Prešeren» v Trstu sta včeraj naslovila na predsednika deželnega zbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Arnolda Pit tonija in v vednost odborniku za izobraževanje-, strokovno usposabljanje'in kulturne dejavnosti Mizzau, v zvezi z zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju naslednje pismo: »Zavodska šolska sveta znanstvenega in klasičnega oddelka liceja 43RK&KRDM|h'm »Trstu sta dne 26. /marca 1975 naslovila predsedniku deželnega^slutfi Furlanije - Julijske -krajina-predsedniku deželne vlade F-JK in odborniku za šolstvo in kulturne dejavnosti F-JK resolucijo, s katero sta zahtevala samo stojne slovenske okraje za slovenske šole v deželi na osnovi 9. člena zakona štev. 477 z dne 30.7.1973 in sta utemeljila svojo zahtevo z dejstvom, da — ima slovenska šola vrsto specifi onih in samo njej lastnih problemov ; — samo samostojni šolski okraj lab ko zagotovi slovenski šoli popoln ln celovit razvoj ter dosledno .......................................mm.............. USPEŠNA AKCIJA NABREŽINSKIH KARABINJERJEV Odkritje orožja v avtu na avtocesti Nabrežinski karabinjerji so v so-ilovanju s karabinjerji tržaškega eiskovalnega oddelka izsledili in ■etirali zaradi posesti orožja dve »bi: 41-letnega Romola Sempia Vigevana in 30-letnega Franca e Roso iz Cormana pri Milanu, ra njiju so našli puškomitraljez, mokre s in več nabojev. Karabinjerji so se začeli zanima-za oba že včeraj dopoldne, ko so . v Miljah opazili z nekim Tržača->m, baje že večkrat obsojenim, gar imena pa niso sporočili. Oba jca sta prišla v Trst z avtom o--1 kadett z registracijo iz Pavie, ružbica se je zdela karabinjer-m zelo sumljiva in zato so zahte-tlj podatke o avtomobilu. Iz o ednjega elektronskega centra pri rtranjem ministrstvu so sporočili, i je avto last Sempia, ki ga poli-ja išče, ker se je oddaljil iz pri Inega dela v kmetijskem obratu Pianosi. Medtem pa sta Sempio De Ro-a že odšla iz Milj in sta i napotila proti Benetkam. Kara-njerji so jima ves čas sledili in j so dobili iz Rima podatke o •mpiu, so na avtocesti, nedaleč j začetne postaje pri Moščenicah. stavili avto in ga preiskali. Pod »dnjim sedežem je bilo skrito o->žje, kar je zadostovalo za areta-jo. Sempdo in De Rosa sta imela ri sebi približno pol milijona lir, i so jih zaplenili in sedaj prever- jajo serijske številke. Oba so prepeljali v koronejske zapore; zaporni nalog zanju je izdal namestnik državnega oravdnika dr. Tavella, ki ju je obtožil posesti vojnega o-rožja in ju bo verjetno poslal na zatožno klop po hitrem postopku, kot predvideva novi zakon o orožju. • Drevi ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestala rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. • O poletnem rekreativnem centru »Sergio Laghi* bodo drevi ob 20.30 razpravljali na rajonski konzuiti, ki se bo sestala v Ul. Caprin 18/1. JUTRI NA KAT1NARI V osnovni šoli podelitev bralnih značk Osnovna šola Frana Milčinskega na Katinari je bila prva šola v zamejstvu, ki je uvedla bralno značko. To slovesnost, podelitev bralne značke Frana Milčinskega, imajo na katinarski šoli vsako leto od poimenovanja šole leta 1972. Tako slovesnost bodo imeli tudi letos in sicer jutri. 8. junija, ob 20.30 na osnovni šoli. Za to priliko povabijo vsako leto I pesnika ali pisatelja, da deli učen-I cem značke. Letos so povabili gledališkega igralca Silvija Kobala, ki deluje v našem gledališču že od 1946. leta. Pri slovesnosti bo nastopil šolski pevski zbor in skupina harmonikarjev pod vodstvom g. Furlana. Vabimo vse starše in prijatelje šolske mladine, da se zaključne šolske prireditve udeleže v čim večjem številu. pm- ZA VPIS V POKLICNI SEZNAM Sestanki Kmečke zveze z upravičenci po vaseh Kmečka zveza nadaljuje vrsto srečanj s krajevnimi kmetovalci o vprašanju vpisa v uradni seznam kmetijskih podjetnikov. Danes je sestanek kmetov Iz vasi zgoniške občine v prostorih športnega društva »Kras« v Zgoniku ob 21. uri. Jutri, 8. t.m., bo sestanek v Mavhi-njah ob 21. uri v gostilni Terčon, v četrtek, 9. t.m., ob 21. uri v gostilni v šempolaju, v petek. 10. t.m., ob 21. uri v prosvetnem društvu v Lo-njerju. izvajanje dnločb, ki jih vsebujejo pooblaščeni odloki; — bodo mogli izvoljeni predstavniki komponent, ki sestavljajo okrajni * šolski svet. nemoteno in uspešno opravljati svoje naloge le v o-kolju, v katerem se bodo lahko izražali v svojem jeziku; — bi kakršna koli druga rešitev pomenila okrnitev naših pravic in utesnitev delovnega področja. Skupno z našima zavodskima svetoma so podobno stališče za ustanovitev slovenskega šolskega okraja 8f)rdjJdff*twH 'drttgi' okoliški' ih zavodski sveti slovenskih šol na Tržaškem • glasbeno prireditev ob zaključku dramatizacijskega tečaja, ki bo v četrtek, 9 junija, ob 20.30 v društveni dvorani na stadionu 1. maj. Razna obvestila PD Kraški dom Repentabor priredi jutri, 8. t.m.. ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu, tretje srečanje s kinoamaterjem A-LJOŠO ŽERJALOM. Vabljeni! ŠD Sokol in SPD I. Gruden — Nabrežina organizirata 11. in 12. junija društveni praznik na odbojkarskem i-grišču. Na sporedu bo tudi športni turnir in plesna zabava. Igral bo ansambel Iga Radoviča. Včeraj-danes Danes, TOREK, 7. junija ZORICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51. — Dolžina dneva 15.35. — Luna vzide ob 0.58 in zatone ob 11.41. Jutri, SREDA, 8. junija MEDARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,1 stopinje, najniŽ5a 15,8, ob 13. uri 23,1 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb ustaljen, veter 5 km severozahodnik. vlaga 59-odstotna, nebo 7/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 18,9 stopinje.' ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. junija 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 55-letni Valerio Tur-co, 79 letni Giuseppe Maluta, 63-letni Umberto Gomba, 79-letna Fran-cesca Fabiani, 78-letni Giuseppe Mameli, 83 letni Federico Sablich, 82-letnj Vjttorio Cabas, 82-letni Bruno Rebeni, 67-letni Ernesto Vlah, 86-letna Ana Slavec vd. Lovriha, 74-letni Luciano Bertaglia, 90-letna Argia Kleinsite - vd. Bisiani, 71-letni Luigi Centazzo, B5-letna Odetta Ce-lentano vd. Carlin, 90-letna Anna Sosič vd. Beratta, 55-letni' Luciana Tessaris, 72-letni Domenico Primola, 30-letni Alessandro Prezzi, 91 letni Aldo Borghi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BANCA. 01 CREDITO Dt TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. trst - ulica p. Pulzi id rtt' (Barvni film. Ritz 17.00 «Quelli che contano*. bara Bouchet. Prepovedan mla®1* pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Caccia al montofle*' Prepovedan mladini pod 14. leč°nl" Barvni film. Capitol 16.30 »Febbre da caval»»’ Enrico Montesano in Chat®1™ Spak. Barvni film. Cristallo 16.30 «La squadra an^Uri^i Tomas Milian. Prepovedan ml*®1111 pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.30 «La gang del PsriSŽ^' Alain Delon. Barvni film. Filodrainmatico 16.15 «Sole, sess® pastorizia*. .Prepovedan mladini P™ 18. letom. Barvni film. Ideale Danes zaprto. , Impero 16.30 «Nerone». Enrico Mof sano, Pippo F' anco. Barvni Radio 16.30 «Giu la testa*. BarVI" film. Vittorio Veneto Danes zaprto. . Abbazia 16.00 «Flesh Gordon*. ! Williams. Prepovedan mladini P1'; 18. letom. Barvni film. ^ Astra 16.00 «11 mio notne e nessun ' Terence Hill, Henry Fonda. BarVI“ film. j; Volta (Milje) 16.00 »Ultimi giorn' Pompei*. Steve Reeves. Baf film. V spomin na drago mamo Slavec vd. Lovriha darujeta „ Afl° .............j___ hTkiristina Mahnič 10.00(7 lir za f' ski zbor V. Vodnik in 10.000 ur Dijaški dom. V spomin na drago mamo Slavec vd. Lovriha daruje hči rija 5000 lir za TPPZ. V spomin na drago mamo Slavec vd. Lovriha daruje hči 5.000 lir za pevski zbor V. Vod” Franc Brus daruje 10.000 1» Dijaško matico. . v. V počastitev spomina Maria rihe darujeta Ariana Kozman in L. lica Kravos 10.000 lir za zbor lentin Vodnik. .ef V počastitev spomina drage DOjj Zobec darujeta Meri in Albina ^ lir za PD Slovenec iz Boršta. . A Vesela družba zbrana na ®°‘s?ra. izletu openske osnovne šole je zD(lS. Id" 58.’5O0 lir za poimenovanja novne šole na Opčinah. ,.pj. Namesto cvetja na grob St®1 t/i. je Milkovič daruje Elda Mihalj - . gini 5000 lir za TPPZ. At. Podporni član Gildo Baruca ruje 10.000 lir za TPPZ. n8- 50-letniki iz Križa darujejo brani denar na svojem PraZl nju 71.175 lir za vzdrževanje metiika padlim v NOB v Križu. V spomin na brata in strica ^ ria Lovriho daruje družina * m 10.000 lir'za Skupnost Družina čine. , y. V spomin na bratranca Mariah®L riho daruje Marija Kete 10.000 za PD V. Vodnik. fjj Namesto cvetja na grob Lovrihe darujeta Stano in Žerjala z družinama 15.000 lir z® V. Vodnik. ^ rfi Namesto cvetja na grob N® ^ Lovrihe darujeta Emilija Marija Novel iz Boljunca 5000 za ŠD Breg. wafi> Namesto cvetja na grob j” ju I/jvrihe darujeta Marija Glavj11® p Ana Bolčič iz Boljunca 5000 U* Skupnost Družina Opčine. Dariju Lovrihi in sorodr.ikon1 ^ ka iskreno sožalje PD in PeV5*l'jr»«< »Valentin Vodnik« ob izgubi d matere Ane Slavec vd. Lovrih*' MENJALNICA vseh tujih valut Pogreb pokojne Ane Slavec vd. LovriSia v bo danes, 7. junija, ob mrtvašnice glavne bolnišnice v sko cerkev Izleti Združenje UNION prireja v nedeljo, 12. junija, dva izleta: enega na JESENICE - KRANJSKA GORA in drugega v MOJSTRANO — SLAP PERIČNIK. Informacije in prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30 — tel. 64459 vsak dan, razen srede, od 17.30 do 19.30. 11., 12. in 13. junija ŠAGRA NA KRMENKI nono Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče i® JOŽE KNEZ Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bd nišnice v Boljunec. Žalujoči: žena Katarina, hčeri M*r* ja z. družino in Matilda, sin Mari® z družino, nečakinja Gina z druži11® in drugo sorodstvo. Boljunec, Log, Metlika, 7. junija 1977 ZAHVALA Globoko ganjena se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na rikoli način počastili spomin moje drage matere MARIJE CIJAK in mi stali ob strani v tej bridki uri. Trst, 7. Junija 197T (Pogrebno podjetje - Hči Lojzka Tel. 38006) OB MANJŠINSKEM SHODU V GORICI Manjšinske stranke koordinirajo priprave za evropske volitve bitja sestanek v Desenzanu pri Gardskem jezeru ■ Union Valdotain h Volkspartei zagotovili parlamentarno podporo osnutku zaščitnega zakona SSk j^stanek predstavnikov narodnost, lil skupnosti alpskega loka, ki je j. J}S pobudo krožkov Anton Gre,- iz Gorice in Virgil šček iz 5 ,a. v soboto v palači Attems v sif'' je omogočil zastopnikom nemške, francoske in slovenite naroa je udeležilo tudi lepo število Ij^Pskega občinstva. Ob tej pri-JHPsti so udeleženci shoda sprego--■ 'J*1 v svojih jezikih. Naslednji dan, s0 v Števerjan SL^govarjali z županom te občine kom Klanjščkom. ,3>a udeležba predstavnikov ob-(župana in poprejšnjega pokra-Cpga tajnika) ter strank in manj-g“kin organizacij (med temi tudi Jenske kulturno - gospodarske jC1®) dokazuje pomembnost manj-Ck Problematike v splošnem tjjeneni življenju ter potrebo po kj® angažiranosti večinskega Hali ? in političnih sil, ki delujejo t^kviru italijanske družbe, za stvar-Jsševanje vprašanj in zlasti vpra-sjjJ slovenske narodnostne skupno-ij v Italiji, ki ima med vsemi manjšini še najslabše urejen svoj po- konkurenčne. Zadruga ima nad 6.000 članov. Pobudo za takšno discount trgovino jo dala lani sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, pobudi sta se pridružili tudi obe osrednji zadružni zvezi. V soboto so pred uradno otvoritvijo trgovine (ta sicer deluje že nekaj tednov) imeli občni zbor čla nov potrošniške zadruge. Poročal je predsednik zadruge Silvestro To nizzo, ki jq, poudaril važnost te nove pobude. Baje se sindikati "zanimajo, da bi nekaj podobnega odprli tudi v Go rici. cije napovedale 8 urno razčlenjeno stavko, ki naj se izvede med 1. in 12. junijem. Stavkali bodo tudi delavci v slaščičarski industriji na Goriškem. 13. junija pa naj 'bi v Rimu spet sedli za pogajalno mizo predstavniki delavcev in Confindu-strie. Davčne olajšave 8-urna razčlenjena stavka v prehrambeni industriji Ker so se 27. maja v Rimu prekinila pogajanja med sindikati in predstavniki industrijcev prehrambenega sektorja, so sindikalne organiza- iii imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii man im itiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiaiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimii m nitmi ŠOLSKA PRIREDITEV V UL. CROCE Finančno ministrstvo je pojasnilo, da so davčni zavezanci iz goriške pokrajine začasno oproščeni plačila 75 odstotkov davka IRPEF, kakor določa državni zakon št. 97 z dne 23. marca letos, ki je bil pozneje dopolnjen z državnim zakonom št. 198 z dne 16.5. Celoten davek jra bodo morali plačati ob predložitvi prijave za obdobje 1976/77. Goriško združenje malih in srednjih industrijcev bo imelo v soboto, 18. junjja, redni občni zbor. Gre za prvo tovrstno manifestacijo, odkar je združenje postalo samostojno. Dnevni red predvideva poročilo predsednika in podelitev priznanj. V Tržiču so odprli Večjo zadružno trgovino Jj Tržiču so v soboto dopoldne u-odprli discount trgovino po-jj^ške zadruge tržiških delavcev, l^ga, ki je bila ustanovljena k0! Po vojni, je imela doslej osem, (j vji v Tržiču in njeni neposred-^?a°lici. Sedaj so zgradili tovar-C°.halo in v njej uredili večjo čr^no, vse ostale pa so zaprli. C? so lahko znižali režijske stroji, jh cene Več kot 700 prehrambeni drugih proizvodov so zares f>,l,,lllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiiililllllillillllllllllllliiilllllllimlilllllllilllllillllllllllilililllliuitillllllliiiiililiiiiimiiiMliillillllllllllllllllHI* Kot vsako leto so tudi letos učen-cj,,v slovenski osnovni šoli v severnem delu mesta, t.j. v Ulici Croce, jmeli zaključno šolsko prireditev. S pevskimi -točkami, igricami in deklamacijami so nastopili pred sošolci in starši, ki so prihiteli, kljub delovnemu dnevu, na to prireditev najmlajših. Vsa zahvala marljivim učiteljem, ki so, učence pripravili na to prireditev. Velja omeniti, da je bilo v začetku letošnjega šolskega leta precej nevšečnosti s poukom na tej šoli, ker se je morala seliti iz bivšega poslopja v Ulici Croce v drugo, v isti ulici; Tu so, šele potem ko se je že pričelo šolsko leto, pričeli popravljati notranjost šolske stavbe. Prireditev je bila'v soboto, isti dan in v nedeljo je bila odprta tudi razstava slik in ročnih del učencev. PARTIZANSKI VEČER NA VSAKOLETNEM PRAZNIKU V P0DG0RI Slovenci v Italiji hočemo biti most med narodi, ne pa drugorazredni državljani Dr. Primožič: Dovolj nam je visoko donečih fraz, ko je praksa povsem drugačna - V imenu ANPI-VZPI govoril S. Poletto - Nastop pevskega zbora «Paglavec» in folklorne skupine iz Preddvora Beneški dnevnik V NEDELJO Z MNOŽIČNO MANIFESTACIJO V TOL M ECU Zahteva po obnovi Furlanije Na shodu KRI sta spregovorila tudi deželni tajnik Cuffaro in posl. Natta ik hiogočno manifestacijo, ki je Vl.v nedeljo zjutraj v Tolmeču O, ^ ie z govorom po- tijjj a Alessandra Natte. so komu-1 .j vse dežele opozorili na nuj-j! da se premosti splošna kriza ^avi, da se resno pristopi k Mij ‘ >n prerodu Furlanije in da •ki | hied demokratičnimi stranka-IlJ0 osnovnega programskega so-tnega boja in dela za ob \ Furlanije» «Ljudsko nadzor-W9ad obnovo*, «Obnova naj pre-HjJ emigracijo*, «Več moči gor-hv. skupnostim in krajevnim u to so bila gesla, ki so s transparentov. Podobna V? smo slišali tudi iz zvočnikov •tj 4 Ust demonstra i tov Med n.ii-^|.e ie od časa do časa prijavilo V,° Polnem izvajanju osimskih Jh^žžUmov na celotnem ozemlju ter gesla o globalni zaščiti fk i; cev. p ohranjanju kulturne- N li„ v- o oiirao.iau.iu ismun n<--SjJij;3 dežele, o zagotovitvi jezu v ^^pp.i.vic vsem- skupnostim, ki k . se je množica zbrala na trgu, 'k|Jvi spregovoril oeželni sveto ^1 ^ Giiilio Magrini. Ki se ie spom_ Stj ailifestaci.ie za gorske skupit ln poudaril, da današnja kri Jla^skih skupnosti potrjuje ta-^1» bojazni o nezadovoljivosti SJl®3a zakona. Potres ie še razkroj goratih krajev in V11 probleme, ki so te kraje prej potrebno je, da se ” ki ga je država določila za obnovo, pravilno investira v produktivne dejavnosti, s pomočjo ka terih bo mogoče premostiti neravnovesja v razvoju posameznih področij v deželi; prav zato pa je nujno, da prizadeto prebivalstvo v prvi osebi sodeluje pri obnovi, za kar je potrebno da se gorskim skupnostim in občinam priznajo najširše kompetence. Za Magrinijem je spregovoril deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro, ki je v uvodu poudaril, da si celotna stranka prizadeva za obnovo Furlanije ip njen smotrni razvoj. Pozitivno je ocenil zakon o popravilu hiš, ki je nastal s sodelovanjem vseh demokratičnih političnih sil in ki daje občinam široke pristojnosti, poudaril pa je, da morajo temu prvemu zakonu hitro slediti še drugi, saj je nujno, da se po fazi prve pomoči hitro pristopi k programiranju razvoja in k ustvarjanju novih delovnih mest, ki naj preprečijo izseljevanje in omogočijo vrnitev izseljencev. «NaSa manifestacija,* je dejal Cuffaro, «ni znak zaprtosti, ampak spodbuda drugim političnim silam, da se začno enotno reševati ti neodložljivi problemi.* Cuffaro se je v svojem govoru ustavil tudi pri pomenu osimskega sporazuma, ki odpira vrata razvoju sodelovanja med državama in torej novi vlogi dežele, ki ima nadvse daljnosežne posledice ter pri nujnosti krajevnih uprav in ustvarjanju progragrske enotnosti med demokratičnimi strankami, ki naj ne sloni na dokumentih, temveč na konkretnih dejstvih. Med aplavzom prisotnih je spregovoril načelnik komunistične skupi ne v parlamentu posl. Alessandro Natta, ki je v svojem posegu obravnaval predvsem splošne državne probleme v luči programskega dogovora med strankami. Poudaril je, da je bil pri tem vprašanju storjen pomemben napredek, kljub razli kam in nasprotjem glede političnih perspektiv. KD se namreč boji šir šega dogovora, tako na primer enotne linije v zunanji politiki, vendar je jasno, da danes ni druge rešitve iz splošne krize kot soočanje najmočnejših političnih sil v državi. U-poštevati je namreč treba, da so se stare koalicije nepopravljivo razbile in da bi kakršna koli vladna ve- čina, ki bi ne upoštevala komunistov, ne mogla biti rešitev. Vsesplošna kriza in nemoč kr ščanske demokracije namreč narekujeta enotnost’v delu in programih. Ta enotnost pa more biti hkrati jasna obveza, da se ugotovijo sredstva, s katerimi bo mogoče rešiti vse najnujnejše probleme, to je gospodarsko krizo, vlogo krajevnih uprav, probleme zunanje politike, vprašanje javnega reda in zaščite demokratičnih pridobitev. «Mi poznamo važnost demokracije, ustave, pridobitev zadnjih tridesetih let; preveč je delavski razred žrtvoval v,letih fašistične diktature, da se ne b; zavedal, da je prva in najosnovnejša naloga v tem trenutku obramba demokratičnih pridobitev in polno funkcioniranje države,* je dejal Natta, ko se je dotaknil zadnjih izgredov, kj so plod istega prevratnega načrta, ki se vleče vse od leta 1969. Natta je tudi poudaril, da s programskim dogovorom stranke ne bodo izgubile svoje vloge, kot se nekateri bojijo, ampak nasprotno, saj bo do govor zahteval soočanja, pa tudi zdrav antagonizem in tekmovalnost. Dogovor pomeni široko sodelovanje, a tudi enotno sintezo, pomeni, da bodo morale vlado podpirati in kontrolirati široke ljudske množice, če ne oride do takega razvoja, ki bo lahko premostT neravnovesja v državi. Položaj je tako resen, da je KPI v zasledovanju programskega dogovora odložila politične aspekte,, saj je jasno, da je v tem trenutku p-edvsem nujno, da z enotnimi programi država splava iz krize, v katero se pogreza. Vendar ni to nikakršen oklepaj ali obdobje čakanja, ampak važen trenutek, ki pomeni obenem konec nekega ob dobja in pomembno priložnost za močno in odprto akcijo delavskega gtoanja in delavskih strank. «I)a-nes smo vpdilna sila te politične faze,* je dejal Natta, «zato je potrebno, da smo prisotni povsod, da utrdimo naše stike z množicami, da nastopimo s konkretnimi predlogi; a da pri reševanju vsakdanjih problemov ne pozabimo na končne cilje. Part:jo čakajo v tem treniit ku velike naloge usmerjenja, mo bilizacije in boja.* Poletne prireditve niso in ne smejo biti samo priložnost za razvedrilo in zabavo, ampak moraji imeti tudi kulturno vsebino Predvsem pa naj pomenijo zbliževalni moment med Slovenci v Italiii in kulturnimi društvi iz matične domovine in priložnost za spoznavanje ii: posredovanje slovenske kulture tudi državljanom italijanske narodnosti. To je smisel prvega dela govora, ki ga je imel dr. Mirko Primožič, predsednik področne ga odbore SKGZ za Goriško, na sobotni prireditvi pri Madonini. Priznati je treba da sta prosvetno društvo «Andrej Paglavec* in sekcija VZPI - ANPI. ki sta tudi letos pripravila praznovanje, skušala upoštevati te smernice. Poleg zabave sta poskrbela tudi za primeren kulturni spored, ki je dosegel višek v soboto zvečer z nastopom domačega pevskega zbora, folklorne skupine iz Preddvora pri Kranju in z govorom dr. Mirka Primožiča in Silvina Poletta V nedeljo pa so, zmeraj v okviru poletnega praznika, prišli na svoj račun športniki. Tako je bila v jutranjih urah na sporedu orientacijska ko-' lesarska dirka po Brdih, v smeri Jazbine, števerjan, Podpora in na kateri je zmagala skupina društva «Briški grič* iz Števerjana. Sobotne prireditve, ki je potekala pod naslovom «Partizanski večer*, se je udeležila tudi večja skupina članov Zveze združenja borcev iz Spodnje šiške, ki so se ravno ta dan mudili na izletu na Goriškem. Pred začetkom prireditve so si gostje iz Ljubljane in Preddvora ogledali spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi v Podpori ter položili vence. Prvi del partizanskega večera je izpolnil moški pevski zbor «Andrej Paglavec* z vrsto partizanskih, borbenih in ljudskih pesmi, v drugem delu pa so plesalci iz Preddvora zaplesali venček gorenjskih plesov. Vmes sta nastopila govornika, dr. Mirko Primožič in Silvino Poletto. Dr. Primožič je poudaril pomen partizanskega praznika, na katerem imajo vsii bivši borci, ki so se med fašizmom raje odločili za ječo in izganstvo. kasneje pa za oborožen odpor, dolžnost .da razkrijejo vse grozote, ki jih je v naših krajih, in ne samo tu, zagrešil fašizem. Tisti fašizem, ki je netil med tukaj živečima narodoma sovraštvo. Dr. Primožič je nato omenil, kako smo bili Slovenci zmeraj v vrstah borcev za demokracijo, ki .jo mi pojmujemo' 'tudi kot priznavanje vseh naših narodnostnih pravic. V treh desetletjih, ki nas ločujejo od konca vojne so se ponavljali in se še ponavljajo poskusi omalovaževanja vrednot partizanske borbe, pa tudi proti Slovencem so se nadaljevali poskusi (več ali manj prikriti) za čimprejšnjo asimilacijo. Taki poskusi pa še niso prenehali, kajti končna asimilacija ostaja še naprej, večkrat kot neizrečena, prikrita želja, vodilna misel vse premnogih že po sili gospodarskih razmer spreobrnjenih politikov in javnih upraviteljev v naši deželi. Predsednik področnega odbora SKGZ za Goriško dr. Primožič je nato omenil, kako smo Slovenci, skupaj z vsemi poštenimi in demokratičnimi državljani i talijanske narodnosti pozdravili podpis osimskih sporazumov, ker do končno urejujejo tri desetletja odprto vprašanje in ker se .je 's tem dokumentom Italija obvezala za popolno zaščito Slovencev, ki ži vi.io v njenih mejah, od Milj do Trbiža, brez ločevanja v različne skupine z večjimi ali manjšimi pravicami. Po podpisu takšnega dokumen ta pa se vladna stranka ne more več izgovarjati na odpor peščice zakrknjenih tržaških ali drugih nacionalistov in nostalgikov «Ne zadovoljujemo se več s frazarjenjem, o nas kot o mostu med Italijo in Jugoslavijo, odnosno med tu živečima skuprostima. Vse preveč ob rabljena je ta. fraza, ki polni usta naših državnih, deželnih in dru gih političnih predstavnikov od vsakem njihovem obisku v Slove ni ii in Jugoslaviji*. «Besede imajo lahko celo vrsto pomenov*, je še spomnil govornik ter ob tem dodal, da je praksa povsem drugačna. Od razlaščevanja slovenske zemlje za neke »višje in splošne koristi*, ko bi se za take objekte lahko uporabilo državno in za potrebe obrambe nekoristno letališče, do prikritega nasprotovanja o ustanovitvi samostojnega šolskega okraja za slo venske šole!. Obdobje uresničevanja osimskih sporazumov pa nalaga tudi Slovencem nove dolžnosti. Predvsem moramo strniti lastne vrste in odločno zahtevati vse pravice, ki nam jih načelno zagotavlja ustava in osimski sporazum. Pri tem moramo iskati oporo in sodelovanje z italijanskimi naprednimi in demo kratičnimi silami in si prizadevati za ureditev drugačnega družbenega reda, ki bo tudi naši skupnosti zagotavljala nemoten razvoj. V :menu VZPI - ANPI je govoril Silvino Poletto, ki je še posebej pozdravil člane Zveze združenja borcev iz Ljubljane, ki so se ob obisku na Goriškem ustavili tudi Gonarsu, kjer je med vojno u-gasnilo 246 mladih življenj. Taborišče Gonars — fašistični ziočin, ki so ga vsa leta hladne vojne skrbno prikrivali in je širša javnost šele pred nekaj leti ob posta- vitvi spomenika izvedela zanj. Poletto .je tudi {»udaril, kako so si zlasti bivši partizani, ki so se borili v vrstah jugoslovanskih partizanov vsa ta leta prizadevali za čimboljše sožitje in sodelovanje na tem kraju in je torej osimski sporazum, čeprav je bilo treba nanj čakati cela tri desetletja tudi sad tega prizadevanja. Svoj poseg je za ki, uči! z ugotovitvijo. da se časi vendarle spreminjajo, kjub zagrizenemu delovanju prevratniških sil. Bivši borci pa ne smejo nehati, Še naprej si morajo prizadevati za utrjevanje med vojno skovanega prijateljstva, za sožitje med narodi in medsebojno spoštovanje. Ta načela pa morajo prenašati tudi na mlade rodove. ŽE DVANAJSTIČ NAGRADA «GRAN PREMI0 N0l» 121 VRST VIN IZ VSE DEŽELE RAZSTAVLJENIH V GRADIŠČU Med razstavljavci je tudi nekaj slovenskih vinogradnikov • Koordinacijski odbor komunističnih delavcev v tovarnah kompleksa Maraldi si jirizadeva najti rešitev za izhod iz. finančnih težav, ki tarejo to podjetje. V zvezi s tem se bodo komunistični delgvci sestali in dali konkretne predloge za rešitev iz krize. V športni hali v Gradišču ob Soči so v soboto popoldne odprli razstavo, tipičnih vin naše dežele. Razstava je povezana z natečajem »Gran premio Noč*, ki ga letos prirejajo že dvanajstič. Tudi ta natečaj je precej pripomogel k valorizaciji vin naše dežele, še posebej briških in onih, ki se pridelajo v vzhodnih furlanskih gričih med Čedadom in Manzanom. Na letošnjo razstavo-natečaj so proizvajalci poslali nad 300 primerkov raznih vin. Zelo stroga žirija jih je sprejela le malo nad sto. Ta vina so sedaj razstavljena v športni hali in tam jih je seveda tudi moč poskusiti. Razstava bo namreč odprta do nedelje, 12. junija. Med vinogradniki, ki so bili pri-puščeni k letošnji razstavi, so tudi nekateri naši z briškega področja. Jožef Bensp z Oslavja n.pr. razstavlja lanski tokajec in lansko malvazijo, Gradimir Gradnik s Pie šivega razstavlja lanski sivi pinot, bratje Terpini s Ščednega v Števe-rjanu pa kar tri vina in sicer tokajec, beli pinot in merlot, vsi lanske proizvodnje. Tem našim vinogradnikom moramo dodati še lanski tokajec posestva grofa For-mentinija iz Števerjana in vrsto lanskih in predlanskih vin, ki jih je na natečaj in razstavo poslala zadružna klet iz Krmina. Med temi vini so seveda tudi vina naših vinogradnikov. Na otvoritvi sta spregovorila predsednik letoviščarske ustanove v Gradišču Luciana Zuttion m dež rini odbornik za kmetijstvo Erminio Del Gobbo. Pri pripravi natečaja in razstave so sodelovali tudi člani združenj pokuševalcev vina, sommelierjev, enotehnikov in Agriturist. Pokuševalcem vin seveda svetujemo, da obiščejo razstavo* k.ier bodo lahko izbirali med 121 razstavljenimi vini. ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI priredi jutri, v sredo, 8, junija, ob 21. uri na sedežu v Ul. Malta 2 GLASBENI NASTOP , mlajših gojencev VABLJENI! Gledališča iiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiMiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiB POMEMBEN JUBILEJ DOBERDOBSKE GODBE dbe, ki. si je ustvarila zavidljiv krog mladih godbehikov, ki se polagoma vključujejo v do mačji ansambel ter prispevajo, da se skupina razvija in kakovostno obogati. V imenu občinske uprave je župan Andrej Jarc čestital k visokemu jubileju doberdobske, gedbe ter poudaril pomebnost ansambla v domači kulturni stvarnosti. Sledil je nato nastop posameznih godb. ki so izvajale po dve skladbi. Prireditev so sklenili s skupnim nastopom vseh godb na pihala, ki so .......m.....................................««'«»............... JUGOSLOVANSKI DAN NA CVETLIČNI RAZSTAVI V ROMANSU Udeležba Nove Gorice v duhu krepitve slovensko - furlanskega prijateljstva Prihodnje leto bodo na razstavo povabili še Holandsko in Belgijo V Romansu so sklenili tretjo deželno razstavo cvetlic, ki jo je priredila krajevna turistična organizacija Pro Loco. Na njej so poleg gojiteljev cvetlic v deželi Furlaniji - Julijska krajina razstavljali tudi cvetličarj iz Slovenije in Koroške. Slovenijo so zastopali kmetijski kombinat Vipava — vrtnarija Lada, ki je zastopala družbeni sektor, ter zasebnika Kofol iz Šempetra in Velikonja iz Solkana. Jugoslovanskega dne na tej raz stavi so se udeležil' podpredsednik izvršnega sveta skupščine obč:ne Nova Gorica Narcis Kocjančič, delegacija gosjiodarske zbornice na čelu z Mitjo Furlanom ter direktor kombinat«, iz Vipave inž. Her man Volk. Poleg uradne delegacije se je jugoslovanskega dne udeležil tudi Goriški oktet, ki je. imel samostojen celovečerni koncert. Njegov nastop (v zaključk sezone je u-metniško vodstvo prevzela Boža Ambrožič, glasbeni pedagog), je zbudil veliko zanimanje številnega občinstva, in je predstavljal manifestacijo italijanska - jugoslovanske ga prijateljstva. Predsedrvk Pro Loco iz Romansa Cesare De Martino je ugodno ocenil obisk jugoslovanskt delegacije. Nje na udeležba (ogledala si je tudi nekaj gojiteljev cvetlic in indu strijskih obratov), potrjuje tradicionalno prijateljstvo med Furlanijo in Slovepijo. To prijateljstvo bi v Romansu radi podkrepili s stvarnimi oblikam, gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju trgovine, industrijskih in obrtniških izdelkov. Kakor nam je povedal De Martino, je zamisel o cvetličarski razstavi nastala iz ugotovitve, da ni hiše, ki ne bi imela rož. Na podlagi te ga spoznanja je nastala najprej razstava manjši . razsežnosti, ki se je potem razširila na deželno področje, letos pa je že prešla državne meje. Naslednje leto bodo nanjo povabili, poleg Jugoslavije in Avstrije, še Holandsko in Belgijo. Letos je na njej sodelovalo 34 podjetij, obiskalo pa jo je 25.000 oseb, pred vsem žensk. v veselje številnega občinstva izvedli skladbi »Moja domovina* in »Gorenjsko*. Deželni odbornik Bianchini obiskal goriški PNO Deželni odbornik za krajevne u-stanove Rino Bianchini je v torek obiskal pokrajinski nadzorni odbor, kjer se je sf-ečal s predsednikom Bonom in s člani, ki jim je pred kratkim potekel mandat. To so Avgust Sfiligoj, Amos Pazzagli in Vin-cenzo Versace. Velika dvorana PDG v Novi Gorici. Vlado Vukmirovič: »MREŽA ZA VETER*. Abonmajska predstava ob 20.15 za red S-torek in izven. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da s* udeležijo 7. planinskega srečanja na Matajurju 12. junija letos. Za prevoz tokrat ne bo avtobusa, pač pa bo moral vsakdo sam poskrbeti. Kino Poziv sindikalne federacije mladim brez zaposlitve 1 Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je te dpi naslovila mladim, ki nimajo zaposlitve poziv, da se najkasneje do konca julija pozanimajo za vpis v poseben seznam, ki se vodi na župan-kStvu na podlagi nedavno sprejetega zakona o zaposlovanju mladih. Sindikati sj tudi prizadevajo za sestavo posebnega pokrajinskega odbora, ki naj bi nadzoroval korektno izvajanje omenjenega zakona. Predavanje ob 40-letnici smrti Antonia Gramscija V počastitev 40-letnice smrti misleca Antonia Gamscija, bo kulturni kražek «Rinascita» priredil drevi, ob 20.30, v dvorani Palače hotela, predavanje o tem mislecu in ustanovitelju komunistične partije Italije. Govoril bo pisatelj Tito Maniacco, sledila bo diskusija. Vesti iz bolnišnice Na novem mostu, ki iz Štandreža pelje na Majnico, sta se v nedeljo zvečer ponesrečila 73-letni ravnatelj goriške glasbene šole Giuseppe Bra-daschia. Ul. Buonar-oli 2, in nie-gova 68-letna žena Lia Sandri. Oba so sprejeli v goriško bolnišnico: prvi se bo zaradi možganskega pretresa in drugih poškodb zdravil 30 dni. ženska pa se bo zaradi lažjih poškodb zdravila teden dni. V nedeljo je na Majnici prišlo do prometne nesreče, v katerj sta se poškodovali dve osebi. Gre za 58-letnega upokojenca Romana Collau-ta, Ul. del Poggio 9, (v bolnišnici se bo zdravil 10 dni) in njegovo 63-letno ženo Ljuboslavo (zdravila se bo 5 dni). Oba sta se vozila proti Gorici, ko je Collauto iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal s ceste. Gorica VERDI 17.30-22.00 «1 giomi impuri dello strahiero*. S. Miles in K. Kristofferson. Prepovedan mladini pod 14. letom. , CORSO 17.15-22.00 «Squadra d assal-to antirapina*. K. Kristofferson in J. Michael. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 15.20—22.00 »Luo-mo sul tetto*. K.G. Lindstedt in S. Wollter. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 15.30-22.00 »B dormi-glione*. W. Allen in D. Keaton. VITTORIA 17.30-22.00 »Deviation*. K. Langhburry. Prepovedan mladini pod 18.« letom. Tržič PRINCIPE 18.90-22.00 »B elan det siciliani*. EXCELS10R 18.00—22.00 »Gli eseci*-tori*. Aom Gorica in okolica SOČA «Zandyjeva nevesta* ameriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Maščevanje Bele strele* — ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Ljubimci gospe Fanny» — ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA; Federica Morea, Te-resa Lamberti. SMRTI: 81-letna upokojenka Fe-sca Buich vd. Balde, 85-letni upokojenec Alfredo Folker, 70-letni u-pokojenec Antonio , Zuch, 79-letni upokojenec Costantino Depollo. OKLICI: profesorica Chiara San-tesso in profesor Giorgio Baucon, natakarica Rita Leban in šofer Albert Leon, gospodinja Josipina Gravner in zidar Enzo Del Negro, delavka Donatella Visintin in uradnik Giovanni Fiorellato, gospodinja Silvana Benjak in tehnik Boris Zavadlav, uradnica Jolanda Siega in karabinjer. Albino Pagnozzi, uradnica Maurilia VescoVo in inženir Giorgio* Ristis, učiteljica Maria Fer-rana in agent javne varnosti Franco Barbaro, gospodinja Elisabetta Zorzut in šofer Alessin Tommasi, blagajničarka Daniela Ferlatti in finančni stražnik SalVatore Maitv rana. i POROKE: prodajalka Ana Marija Zavadlav in delavec Boris Sturi,, uradnica Elda .Cardone in inženir Giorgio Gennaro, frizerka Mirjam Marvin in radiotehnik Radivoj Černič, uradnica Mariahusa Padovan in skladiščnik Boris Brajnik. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan iri ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi — Ra št el, 52 - tel. 83.349. člani fotografskega kluba »Skupina 75» izrekajo odborniku Miru Kuzminu najgloblje sožalje ob bridki izgubi drage mame Marije- Prerano nas je zapustila naša draga Marija Tomšič por. Kuzmin Pogreb bo jutri, v sredo. R. juntl*, oh 15, uri iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev v Sovodnje in na domače pokopališče. Zalnstno vest naznanjajo mož, hčere in sinovi z družinami in soiodniki Sovodnje, 7. junija 1977 TENIS NA MEDNARODNEM TURNIRJU V PARIZU M. JAUŠOVEC PRVAKINJA FRANCIJE Med moškimi je zanesljivo zmagal Argentinec Guillermo Vilas PARIZ, 6. — Mariborčanka Mima Jaušovec je v finalu teniškega tekmovanja Francije premagala Romunko Mihai in tako dokazala, da je najboljša svetovna teniška igralka, z izjemo tistih, ki' so sprejele bogate denarne ponudbe ameriškega «Team Tennis*. Jaušovčeva .je začela zeio dobro in povedla s 5:0, nato pg set zaključila s 6:2. V 2. setu pa je pustila vtis, da je utrujena m pobudo prepustila Romunki, ki jo je seveda izkoristila in tudi- set osvojila. V 3. setu pa je Jaušoveeva zopet zaigrala na visoki tehnični ravni in z zmago v odločilnem setu osvojila naslov prvakinje Francije. V moški konkurenci je slavil Argentinec Vilas, ki je gladko odpravki. Američana Gottfrieda. Vilas je bil mnogo boljši od nasprotnika v vseh elementih igre, saj mu je v treh setih prepustil le 3 točke. V, ždnski mladinski kategoriji je zmagala Američanka Smith, ki je premagala Hano Strachonovo iz č SSR. IZIDI ŽENSKE Jaušovec - Mihai 6/2, 6/7, 6/1 MOŠKI Vilas - Gottfried 6/0, 6/3, 6/0 ZENSKE (mladinke) Smith - Strachonova 6/3, 7/6 ODBOJKA zaigrali veliko bolje, toda kljub temu so zapravili enkratno priložnost za zmago. Ravenčani niso vzdržali velikega psihičnega pritiska, saj so v četrtem nizu celo vodili s i3:8, toda na koncu je zmagal Rabot-nički s 3:1. S tem pa so bili praktično (»kopani vsi upi za napredova; nje, V poslovilnem nastopu so premagali lanskega in tudi letošnjega prvoligaša Jedinstvo iz Brčka, kateri tiintiiiimMiiimiinmmHitiiii m muhi immiii 1. 2. - 3. — 4. — 1. Esso Pra 2. Algofilo 1. Corvina 2. Faloppa 1. Killer 2. Fabesco 1. Premilcuore 2. Magiaru 1. Birillo 2. Casaregis 6. — 1. Berlomon 2. Regulus KVOTE 12 — 4.321.453 lir 11 — 432.100 lir 10 — 36.600 lir 1 2 X 2 X 2 X 1 5. — X X 2 so si že zagotovili mesto med najboljšimi po prepričljivi zmagi z Ri-jeko. Igralci Rijeke pa so izgubili odločilno srečanje z Rabotničkim i z Skopja in tako se morajo po dolgih letih seliti v nižjo ligo. Po drugi strani pa velja poudariti, da bo ime lo v prihodnjem prvenstvu glavno mesto Makedonije kar dva prvoligaša. poleg Vardarja še Rabotnički. V Šabcu je bil vrstnj red naslednji: 1. Jedinstvo Brčko, 2. Rabotnički Skopje, 3. Rijeka, 4. Fužinar Ravne na Koroškem. KOŠARKA »MEDCELINSKI POKAL,# Italija poražena V prvem povratnem kolu 2. «Med-ceiinskega košarkarskega pokala* je Italija v Rio de Janeiru izgubila z Brazilijo s štirimi točkami razlike, in sicer 86:90 (43:43). Naj omenimo, da igrajo Italijani v tem drugem delu pokala z dok g j okrnjeno postavo. Najboljši v italijanskih vrstah v tem srečanju je bil Deila Fiori (20 točk). Ostala izida: Argentina — Iz.rael 97:89 ZDA - Belgija 105:85 MINIBASKET V SOBOTO IN NEDELJO ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA V NABREŽINI TURNIR Kakovosten izbor ekip - Sokol bo igral ojačen Borovi v napadu ob mreži med zadnjim Dolini «Tnrnirjem prijateljstva v V soboto in nedeljo bo v Nabrežini zanimiv turnir minibasketa ob priliki praznika športnega društva Sokol. Turnir je za igralce letnikov 1965-66 in bodo na njem nastopile tri med najmočnejšimi tržaškimi ekipami: Don Bosco, Inter Milje ter Ricreatori. Prvi dve sta se uvrstili v finale turnirja «Biasi», ekipa Ricreatori pa že več let spada v sam vrh tržaške košarke (glede, nižjih kategorij). Četrta ekipa, ki bo nastopala pod imenom Sokol, pa je pravzaprav prava reprezentanca minibasketa slovenskih zamejskih ekip. Ekipo sestavljajo sledeči igralci: Bor: Bradassi, M. Pertot in A. Tavčar, Breg: Maver, Kontovel: A. Pertot, Čuk in Gulič, Polet: D. Kralj in Vidali, Sokol: Gruden, Devetak in Ušaj. Naši fantje imajo realne možnosti, da se dobro uvrstijo, le če bodo dosegli zadovoljivo uigranost. Sicer pa je važno že dejstvo, da naša društva sodelujejo med sabo pri takovrstnih prireditvah. Pripomniti moramo namreč, da so vsi trenerji z navdušenjem sprejeli to pobudo. Nazadnje naj navedemo se spored tekem: lllllIMlIftlllllllllllMIIIIItlllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllUMIHIMIIIIIIIinillMIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIimillinilllllfllllllllllllllllllllllllllinillllllllllltllllllllHIIIIIIIIIIIUIIIIUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIflllMMIIHIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIll JOL KVALIFIKACIJE ZA L Ekipi Fužinarja nista uspeli Odbojkarice in odbojkarji Fužinar-■ja z Raven na Koroškem niso uspeli si .priboriti mesta v 1. jugoslovanski zvezni ligi. Na turnirju, v Osijeku in Šabiču so slovenski zastopniki izbojevali tretje, oziroma četrto mesto. V ženski konkurenci se je potegovalo za dve mesti med najboljšimi kar devet ekipi V prvi izločilni skupini je bil Fužinar i, za Gra-d nečem, toda pred Dubrovnikom, Jedinstvom in Metalcem. V drugi izločilni skupini pa je bil naslednji vrstni red: 1. Vukovar, 2. GIK, Banat. 3. Stevan Sremac, 4. Gimnazi-jalac. V finalu pa so bili doseženi na slednji izidi: Gradačac . GIK Banat 3:0, Vukovar - Fužinar 3:0, Fu-žmar - GIK Banat 3:0, Gradačac -Vukovar 3:1. Upoštevani sta bili tud' srečanji :z izločilnega dela. kjer je Gradačac premagal Fužina: s 3:1. KONČNI VRSTNI RED , . V ŽENSKI KONKURENCI 1. Gradačac, 2. Vukovar, 3. Fužinar. 4. GIK Banat. Nova prvoligaša bosta tako Gradačac in Vukovar. Odbojkarjem Fužinarja niti drugič ni uspelo, da bi si priborili status prvoligaša. Tako'bo ostala SR Slovenija še naprej brez .zastopnika med najboljšimi odbojkarji Jugoslavije. V prvem srečanju so Rečani presenetili odbojkarje Fužinarja in jih gladko premagali s 3:0. V drugem nastopu so slovenski zastopniki AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA BELGIJE ■v Šved Nilsson pred N. Laudo To je prva zmaga mladega Šveda na dirkah za formulo ena ZOLDER, 6. — Šved Gpnrlar Nil,s-1 Seheckter in Mass sta nato odstopi-son je zmagal na 7. vožnji SP for- la, tako da je ostal le mladi Šved Inule 1, ki se-je-odvijala- na dir- Nilsson, ki se je vedno bolj pribli-kalni stezi v Zolderju v Belgiji. To je prva zmaga mladega Šveda na dirkali formule 1. saj nastopa v tej kategoriji le drugo leto, Zmaga tega pilota jc veliko presenečenje, potrjuje pa dejstvo, da so lotusi trenutno najboljši avtomobili. Zaradi močnega dežja se je dirka pričela s tričetrturno zamudo; proga pa je bila še vedno zelo nevar na. Že v prvem krogu je glavnega favorita Maria Andrettija in Johna Watsona zaneslo iz ceste, zaradi česar sta morala odstopiti. Vodstvo je tedaj prevzel Jody Seheckter. ki trenutno vodi na lestvici SP. Sledil mu je Niki Lauda. kj je po zelo slabem startnem ,mestu*,l«ja»*lM"t»l»-šel med skupino vodečih. Dirkalna steza se je medtem -posušila, tako da so se piloti začeli ustavljati v boksih, kjer so jim zamenjali gume. Najprej se je ustavil Lauda, za njim pa Seheckter, zaradi česar je vodstvo dirke prevzel Vittorio Bram-milla. V 21. krogu je prišel v vod stvo Lauda, ,sledili pa so mu Regaz zoni, Jones Lafittc, Seheckter in Nilsson. Regazzoni je moral nato kmalu odstopiti. Laudi pa se je vedno bolj približeval Nilsson. Tudi Občinski odbornik za šport Lanza izroča Borovi kapetanki kolajno za osvojitev prvega mesta v odbojki na Mladinskih igrah ževal vodečemu Laudi. 30 krogov pred koncem je imel Avstrijec še 13 sekund prednosti, 10 krogov pozneje pa ga je Nilsson prehitel in vodstvo obdržal do konca. Laudi pa se je začel približevati Peterson. ki pa mu ni uspelo, da bi se uvrstil na 2. mesto za rojakom Nilssonpm. Nedeljska dirka je bila zelo raz gibana in napeta, vendar pa se'ni pripetila nobena hujša nesreča. Od vseh pilotov, ki se borijo za svetovni naslov, je edino Laudi uspelo osvojiti dragocenih šest točk. za vse ostale pa seštevek točk na skup ni lestvici po nedeljski dirki ni spremenil . VRSTNI Red 1. Gunnar Nilsson (Šve.) 55’05”71 s poprečno 155.527 km na uro. 2. Lauda (Av.) 3. Peterson (Šve.) Brambilla (It.) v 1. uro hitrostjo 5. Jones (Avstralija) po 14”19 19”95 24"98 1'15”45 Stuck (ZRNI po enem krogu LESTVICA SP 1. Seheckter (J. Afr.) 32 2. Lauda (Av.) 31 3. Reutemann (Arg.) 23 4. Andretti' (ZDA) 22 5. Nilsson (Šve.) 13 6. Hunt (Angl.) 10 borovk pa je pričakovati, da bodo prihodnje leto predvajate boljšo i-gro ter da, bodo tako dosegle tudi boljše rezultate. F. Z. ATLETIKA RIGA, 6. — Sovjetski skakalec A-leksander Grigoriev je postavil nov evropski rekord v skoku v višino z znamko 2,30 m. Prejšnji je bil last Poljaka Wzsole in je znašal 2,29 m. Delovanje ZSŠDI «Revival 1977» Drevi se pričnejo prvi prvenstveni spopadi v okviru odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja «RevlVal 1977», ki ga prireja ZSŠDI. Na sporedu sta dve tekmi v moški konkurenci: Breg - ZTT ob 21. uri. v Dolini in Kras - Ccntrul-sped ob 21. uri, v Zgoniku. V četrtek pa bodo na vrsti dekleta s tekmo Ekipa desetih -ZTT (ob 20. uri, na stadionu «1. ma.j»), v petek pa se bosta ob 20. uri pomerili na stadionu «1. maj» moški ekipi Bora in Caravaggio. —- bs — NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpiji le točka Ljubljančani so namreč proti Crveni zvezdi vodili že s 4:1, nakar pa so popustili na vsej črti Tri kola pred koncem prve jugoslovanske nogometne lige se stanje na dnu lestvice bistveno ni spreme nilo. Če upoštevamo, da Napredak in Željezničat' imata le malo možnosti, da se rešita pred izpadom, potem pa bo izredno težko najti tretjega kandidata, ki bj se pridružil dvojici na repu za nazadovanje v drugo ligo. Čelik, Vojvodina in Sarajevo imajo (X) 27 točk, dve več pa Beograd, Olimpija in Velež.. Torej tudi ljubljanska Olimpija je šc vedno v neVarnih vodah in se bo morala v nadaljnjih kolili še pošteno potruditi, da si zagotovi obstoj v skupini najboljših. Ljubljančani so za Bežigradom zamudili edinstveno priložnost, da bi preihagali prvaka CrVeno zvez do. Olimpija je najnroč že vodila s 4:1, nakar pa je popustila na vtjej črti in Beograjčani so tako stanje izenačili. Sploh pa kaže, da .je ljub ljanska ekipa že vajena talcih »pod vigov»: Tudi v-Zagrebu proti Din a mu so Ljubljančani že vodili z 2:0 in nato so celo izgubili z 2:3. V prihodnjem kolu pa bodo Ljubljančani igrali v gošteh z nevarno Šlobodo, ki je v tem kolu izgubila z Beogradom, a je vseeno zelo visoko na lestvici. Na vrhu lestvice je že vse odločeno. Crvena zvezda je že zdavnaj jugoslovanski prvak, a vse kaže, da bo zagrebški Dinamo le ohranil drugo mesto. Zagrebčani so namreč proti Budučnosti izbojevali točko jutri pa imajo možnost, da prema gajo Radnički in tako še v večji meri utrdijo drugo mesto na lestvici. Tudi pokalnemu jugoslovanskemu prvaku ne gre od rok. Hajduk je namreč v tem kolu izgimil z Za V soboto (11.6.) 16.0(1: predtekma Sokol B - Inter Nabrežina. 17.15: Don Bosco Inter Milje. 18.30: 'Ricreatori - Sokol. V nedeljo 12.6.) 10.00: finale za tretje mesto. 11.15: finale za prvo mesto. Sledilo bo nagrajevanje. Marko KOŠARKA 41:74 «POMLAD» Ferroviario B — Polet (22:36) POLET: Piccini 6, Berdon (0:3), Benčina 12, Sosič 22 (2:3), Vitez 34 (0:1). SODNIKA: Gilleri in Modolo iz Trsta. Polet je z veliko lahkoto, veliko večjo od pričakovanega, premaga! v nedeljo na igrišču v Miramarskem drevoredu ekipo Ferroviaria B, ki je v prvem srečanju na Opčinah delala Poletov košarkar E. Daneu grehom in je tako obtičal na m merit, lestvice. de- SMUČARSKI TEK NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg napredoval v višjo ligo Bor — Breg 0:3 (-4, -1, -10) BOR: Kalc, Zupančič. Siega, Zoch, Baša, S. Pertot, Gerdol. BREG: Metlika, Komar, Gej, Ste-pancieh, Slavec, Stefani. Ponoven poraz mlade Borove vrste tudi v zadnji tekmi tretje odbojkarske divizije, v derbiju z Bregom. Prva dva seta sta se končala v rekordnem času in predvajana igra je bila na obeh straneh dokaj poprečna. V tretjem setu pa so dekleta zaigrala bolj živo in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do devetice, ko so borovke ponovno popustile, tako da so Brežanke imele lahko pot do zmage in s tem do prvega mesta na lestvici. Prihodnje leto bodo tako Brežanke igrale v drugi diviziji. Glede KOŠARKA I. DIVIZIJA Tretja zmaga Jadrana B Jadran B — Scoglietto 55:47 (26:20) JADRAN: Škerlj 3 (1:1). Tavčar 1, Kravos 2 (2:3). Košuta Edi 4 (2:3), Spacal 2, Sosič 20 (0:6), Rudeš 11 (1:5). Kapič 1 (1:3), Košuta Igor 4, Oblak (k) 4. 'SODNIKA: Modolo in Polh iz frata PROSTI METI: Jadran B 7:21, Scoglietto 3:7. SON- Jadran 12. Scoglietto 18. PON: Scamacca (Scoglietto) Jadran je brez večjih problemov premagal Scoglietto in tako pospravi! svoj tretji par točk v tem prvenstvu. Slovenski predstavniki so bili skoz1 celo tekmo zanesljivo v vodstvu, nasprotniki pa so se jim nevarno približali le enkrat proti koncu tekme. Drugače je bila tekma vse prej ko razburljiva, bodisi zaradi premišljene igre naših predstavnikov, bodisi zaradi nespretnosti košarkarjev Scoglietta. Med Jadranovimi igralci bi to krat omenili dober nastop Rudeša Marko BOKS NA EVROPSKEM PRVENSTVU Jugoslovan A. Rusevski osvojil zlato kolajno Sovjetski boksarji so bili najuspešnejši HALLE, 6. — Jugoslovanski boksar Ace Rusevski je osvojil naslov evropskega prvaka lahke kategorije. V finalnem dvoboju je prepričljivo premagal domačina Zornowa, k' je na vse načine zaman poizkušal. da bi mlademu Jugoslovanu prišel do živega. Vseh pet sodnikov, ki je podelilo zmago Rgsevskemu, ki je tako pokazal, da je eden najboljših jugoslovanskih boksarjev. V svoj ikarieri je že osvojil bronasto kolajno na OI v Montrealu m zlato na Balkanskih igrah, poleg tega pa je jugoslovanski prvak lahke kategorije. Pred njim sta zlate kolajne na evropskih prvenstvih o-svojila še Mate Parlov (2) in Marijan Beneš. Evropske naslove v ostalih kategorijah pa so osvojili naslednji boksarji: MINI MUŠJA: Srednički (Pol.) MUŠJA: Blaszynski (Pol.) PETELINJA: Foerster (NDR) PERESNA: Nowakowski (NDR) WELTER jr.: Gajda (Pol.) WELTER: Limašov (SZ) SREDNJA jr.: Šavčenko (SZ) SREDNJA: šapošnikov (SZ) SREDNJETEŽKA: Kvačadze (SZ) TEŽKA: Gorstkov (SZ) AVTOMOBILIZEM SALICE TERME, 6. — Francoska dvojica Damiche • Mahena avtomobilu lancia stratos je že drugič zaporedoma zmagala na mednarodnem rallyju »Štirih dežel*. Druga sta bila Pregliasco - Reisoli (lancia - stratos), tretji pa Ormezzano . Tesio (opel kadet GTE). «Azzurri» v formi Italijani bodo jutri odigrali tekmo s Finsko TRNOVSKI MARATON Organizatorji bodo vrnili startnino Italijanska nogometna reprezen tatica je odigrala prijateljsko trening tekmo proti mladincem Juven-tusa. Zmagala je s 14:1 (6:0). Za Italijo so bili uspešni Pulici (5). Bettega (2), Zaecareli (2). Graziani (2). Antognoni, Pecci in Antognoni. Tekma je služila kot priprava za jutrišnjo tekmo, kj jo bodo odigrali v Helsinkiju proti finski državni reprezentanci. Srečanje bo veljavno za 2. kvalifikacijsko skupino SP. Pred jutrišnjo tekmo je lestvica 2. skupine naslednja: Anglija 6 4 3 0 1 11 4 Italija 4 2 2 0 0 6 l Finska 4 4 2 0 2 10 7 Luksemburg 0 4 0 4 4 2 17 Odigrati pa morajo še naslednje tekme: 8. 6.: Finska - Italija 12. 10.: Luksemburg Anglija 15. 10.: Italija - Finska 16. 11.: Anglija - Italija 3. 12,: Italija - Luksemburg DRUGA ITALIJANSKA LIGA Zelo razburljivo prvenstvo Po 36. kolili italijanske nogometne B lige še ni znana ekipa, ki bi morala v prihodnji sezoni nastopati v A ligi. Sedaj manjkata do kbnea prvenstva le dve koli, je pa kar 5 enajsteric, ki ima to možnost. To so Monza,. Vicenza. Atalanta in Cagliari, ki jili na lestvici loči le točka. Največ možnosti imata Monza in Vicenza, ki imata točko prednosti, čeprav jih v dveh preostalih kolih čakata težki tekmi. V nedeljo se bosta spoprijeli Pescara - Atalanta in Monza -Cagliari, kar bo gotovo prineslo do jasnejše slike na lestvici. Tudi bqj za obstanek v ligi je vedno bolj napet. Na tem delu lestvice je kar osem ekip, ki se borijo pred izpadom. Le Novara je že skoraj matematično obsojena na izpad. Ostalih osem moštev ločijo le tri točke, po nedeljskem kolu pa je gotovo postal položaj jasnejši. Spoprijela se bosta Avellino - Modena in Catania - Ternana, ki sestavljajo skupno s Palermom, z Rimihijem, s Spalom in z Brescio osmerico zad-njeuvrščenih. V nedeljskem kolu jc padlo skupno 30 golov, nobeni enajsterici pa ni uspelo zmagati na tujih tleh; od moštev, ki se borijo z.a prestop v Višjo ligo sta zmagali le Atalanta in Cagliari, ostale pa so osvojjle le točko. Od ekip, ki se borijo pred izpadom, pa sta zmagali le Modena in Ternana; Brescia, Palermo, Spal in Rimini pa so osvojile vsaka po točko. Ko manjka do konca prvenstva te 180' je torej boj tako na vrhu kot na koncu lestvice zelo napet in negotov, šele ob koncu prvenstva borni zvedeli za enajsterice, ki bodo prevzele mesto Cesene, Catanzara in Sampdorie v A ligi. Ravno tako pa bomo morali še počakati, da bomo videli, kateri dve ekipi bosta skupaj z že skoraj obsojeno No-varo zapustili B ligo. Tradicionalnega Trnovskega maratona 1977, ki bi moral biti 20. februarja, niso mogli izvesti zaradi pomanjkanja snega. Na to največjo tovrstno smučarsko prireditev v dr žavi se je organizacijski komite v Idriji zelo skrbno pirpravii, da bi prireditev dobro uspela v vseh pogledih. Vendar je muhasta zima za godla požrtvovalnim prirediteljem in preprečila prireditev. Za IV.1 Trnovski maraton 1977 se je prijavilo 2107 udeležencev. Za maraton (42 km) in mali maraton (20 km) se je prijavilo 1395 udeležencev, za vojaški smučarski tek 435, a za Trnovski pionirski smučarski tek (10 km) pa 277 udeležen cev. velike preglavice openskim košarkarjem. Poletovci so v glavnem do bro igrali in so vodili od začetka tekme z veliko avtoriteto. Izstopal je tokrat kapetan Valter Sosič, ki je pokazal poleg običajne zagrizenosti in inteligence v obrambi tudi bogat repertoar v napadu in zadeval z veliko točnostjo nasprotnikov koš, Najboljši strelec tekme je bil se veda Boris Vitez, ki ni imel problema z, manjšimi in telesno šibkejšimi nasprotniki; dobro pa se-ije etudi boril pod košema David Benčina. Polet je tako srečno prebrodil, zadnjo resno oviro pred odločilnim srečanjem z, Interjem 1904, ki bo čez dve nedelji na Opčinah in ki bo odločala o zmagovalcu, skupine. Za zaključek pa nc moremo mimo ugotovitve o veliki neresnosti nekaterih Poletovih igralcev, ki v nedeljo niso prišli na tekmo, tako da so morali Openci .stalno igrati v petih pod neljubim psihološkim pritiskom eventualne pete osebne napake katerega izmed svojih igralcev kar bi lahko Opence seveda drago stalo. Upajmo le, da sc taka neresnost ne bo več ponovila. Sergij Tavčar B LIGA IZIDI 36. KOLA Atalanta — Lecce Brescia — Monza Cagliari — Varese Como — Novara Modena — Catania Palermo — Pescara Sambenedettese — Rimini Spal — L. R. Vicenza Taranto — Avellino Ternana — Ascoii 3:1 1:1. 3:2 1:1 4:2 0:0 1:1 1:1 2:0 3:2 li LESTVICA Monza in L. R. Vicenza 47;/. }, čara, Atalanta in Cagliar i 46; V 41; Lecce 38; Ascoii 36; Varese* ranto in Sambenedettese 35; Bifl111!;.! 35 !f‘ Spal. Avellino, Palermo in Caw ^ 31; Brescia 30; Modena 29: len *-■. na 28; Novara 26. PRIHODNJE KOLO (12-6.) Ascoii - Taranto; Avellino - dena; Catania - Ternana;- L. . eenza - Sambenedettese; Lecj-,,,. Palermo; Monza - Cagliari; • ra-Spal; Pescara - Atalanta; R1 ni - Como; Varese - Brescia. C LIGA IZIDI 37. KOLA Juniorcasale — Seregno Lecco — Mantova Padova — Alessandria Pergoerema — Albese Udinese -— Piacenza Treviso — Pro Patria Pro Vereelli — Clodia Cremonese — Triestina Venezia — Biellese 3:1 2:2 1:0 0:0 1:0 2:0 1:0 3:1 2:0 0:» LESTVICA Cremonese 55; Udinese 49; Ti j. so 47; Lecco 42; Juniorcasale ’ Bolzano 40; Triestina in Ales-dria 39; Padova, Piacenza in Vereelli 36; Mantova, Pergoct'e in S. Angelo Lodigiano 35; P°° ^ tria 34; Biellese in Seregno 33; bese 31; Clodia 24; Venezia 18- PRIHODNJE KOLO (12.6) Albese - Pro Vereelli; Aless_, dria - Venezia; Biellese - Mam0' ' Clodia - Pro Patria; Cremonese v./iuuia - riu j tuiid, vsi cuiiv*-- , Juniorcasale; Lecco - Triestji ' S. Angelo Lod. - Padova; SereivF, Piacenza; Treviso - Bolzano; nese - Pergoerema. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 31. KOLA Željezničar — Nepredak Radnički — Čelik Budučnost — Dinamo Olimpija — C. zvezda Beograd — Sloboda Partizan — Vojvodina Zagreb — Hajduk Velež — Rijeka Borac — Sarajevo LESTVICA ..e -ikC. zvezda 46; Dinamo 37; - 35; Sloboda in Partizan 34; B11 • 1:0 1:0 0:0 4:1 2:0 1:1 i:« 0:1 0 Breg — Don Bosco 87:107 (45:48) BREG: Barut 23, Meneghctti 5, Pasinalo 2, Zobce 21. Pertot 32, Ma- ? 2:0 3:0 \’M: j l'{ 0:0' Kiifj 37; Famos in Jedinstvo (Bi) jj; Dinamo 35; Leotar 33; Crvenk3^)- < Proleter 30; Jedinstvo (Br) h' (j- V ribor 29; Iskra 28; Varteks, luc in Karlovac 27; Rudar 26; tak 23; Mercator 22. PRIHODNJE KOLO (8.6.) '/fil') ’ Leotar - Famos; Jedinstvo lD ,;n- Metalac; Kikinda Crvenka; •''■'(t stvo (Bi) - Varteks; Mercator ' sijek; Maribor - Novi Sad; Spartak; Karlovac - Proleter; Ura - Dinamo. SLOVENSKA liga i IZIDI 21. KOLA Slavonija — Primorje Rudar (V) — Kladivar Litija — Železničar Izola — Ilirija Mura — Šmartno Rudar (T) — Pohorje 5:1 3:» F F 2:2 5:» LESTVICA Rudar 32; Mura 29; Kladiva0 & Litijevi H Šmartno 24; Rudar (T) in LitiJVi-Pohorje 20; Izola 18; Ilirija h’ jt morje 15; Slavi ja 13; železnic00 ^ PRIHODNJE ZADNJE KOLO Kladivar - Rudar (T); PotK«^ Mura; Šmartno - Izola; Iliria ; (-vi ja; Primorje - Litija; ŽelezflF Rudar (V). S1 t Šc en posnetek slovenskega derbija Z. nogometne amaterske lige na Proseku. Kapetana Primorja in Vesne »i pred pričetkom tekme izmenjujeta šopka cvetja Atalanta - Lecce Brescia - Monza Cagliari - Varese Como - Novara Modena - Catania Palermo - Pescara Sambenedettese . Rimini Spal - L.R. Vicenza Taranto - Avellino Ternana - Ascoii Triestina - Cremonese Km poli - Livorno Al ca mo - Bari KVOTE 13 — 1.228.600 lir U— 4S.9MI lir h K Jmorski dnevnik 1L°lesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠESTNAJSTI DAN «GIRA» 7. junija 1977 W/ po obeh včerajšnjih poletapah tstvica brez bistvenih sprememb ^oser je ohrapil svojo prednost pred Pollentierom in °$talimi - V Trstu le malo zanimanja za nedeljsko etapo £%*IANO VENETO, 6. - 16. pira* je bila razdeljena na in ®•. Oba sta bila ravninska in rtiSu 0 Pričakovati posebno raz-* dogodkov. »JugnaKov. Tako se je tudi .? 1(3 zato na lestvici "obene %ji na lestvici ni prišlo e bistvene spremembe, pjtrio si rezultata: del IG. etape: ■1 Meyer (Bel.), ki je prevozil k' '''n dolgo progo od Trsta do j^Hina v 2 43'52” s p.h. 39,178 ,l^a uro. V njegovem času so V nedeljo je bil namreč cilj 15. eta- i pa,» je dejal, »prava ekskurzija.* azzi s p.h. njegovem P Nini Cueva (šp.) V,er b8[' Unden A. (Bel.) i^ari varecchini 9n Der Slagmolen (Bel.) Mazzini Ssi haloni No jNnez M'! (Fr.) g/Si del 16. etape: ^|Vazzi, ki je prevozil 116 km j, progo od Humina do Cone N« Veneta v 2.42 23 ktp na uro. V ivSa s° prispeli še: b! Meyer (Bel.) Mo &«»i 6keari |nogn°ni Pdchini b11 Unden A. Si ne Cueva (Šp,) gGeest (Bel.) ^.^er Slagmolen (Bel.) Srechts (Bel.) J*t>na lestviea je taka: *““• 81,21’23” po 22” 52” 1'53” 2’ 15” 2'19” 2’45’V 3’28” 3’46” 3’59” 4'00” 4'15” Nri 4’32” Mi t. 4'41” prioni 5'03” Nh dolgih letih se je naj-jPularna etapna kolesarska zopet ustavila v Trstu. L ' H' rhvi ) (Bel.) j^ntier (Bel.) *aron Ntehelli G.B. (Bel.) ^izza !>di 2» (§p-) fiu pe Vicenza - Trst na Trgu Unita. Že na prvi pogled je bilo jasno, da so Tržačani skoraj pozabili na to dirko, ki je pred leti privabila ob cilju v Trstu in vzdolž proge izredno veliko število ljudi. Na Trgu Unita, kjer se je zaključila nedeljsko etapa, se je res zbrala pisana množica, a že nekaj sto metrov prej so le redke skupine ljudi stale ob cesti, da bi za trenutek od blizu videle protagoniste letošnjega «Gira». Skratka, imeli smo vtis, da je «Giro» za Tržačane že zastarel. Skupine ljudi so se namreč ravnodušno sprehajale ob pomolu, ko pa so kolesarji v glavnini pridrveli na ciljno ravnino,, so se nekateri sprehajalci prerinili med gledalce in vzklikali: «Živio Coppi*. Vse kaže torej, da se je «Giro» za mnoge Tržačane ustavil še za časa Coppija, Barta-lija... . Strpili smo v hala za novinarje. Skušali smo pokramljati z organizatorjem Torrianijem, ki seveda ni imel časa. Hitel je na sejo, kjer so razpravljali o bodočih etapah. Kolesarji naj bi, baje, ponovno zagrozili s stavko (zaradi nevarne proge v 19. etapi). Bruno Raschi, «prvo pero* italijanskega kolesarstva je bil vljuden, a utrujen. «Mirna eta- V bližnji sobi pa je občinski odbornik za šport Lanza nagradil otroke, ki so pisali nalogo o «Giru», nakar je dejal, da se mu mudi, ker mora na tekmo Triestina - Cremonese. Seja organizacijskega odbora «Gi-ra» se je nadaljevala. Preutrujeni novinarji, kf so po petnajstih dolgih etapah prišli tudi v Trst, so že odšli. Na Trgu Unita je ostala še skupinica navijačev, kolesarji pa so se že namestili v hotelih. Tržaškega »Gira* je bilo konec. Zmagovalec etape, ki je privedla tekmovalce iz Vicenze v Trst, je bil Gualazzini. V zadnjih metrih je prehitel Belgijca Demeyerja. B. L. NOGOMET CHICAGO. 6. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Chicagu je ZRN B premagala ZDA A s 4:1. Mladinske igre NEAPELJ, 6. — Danes se bo v Neaplju začel zaključni del letošnjih mladinskih iger. Nastopilo bo več kot 4.000 mladih športnikov iz vse Italije. Čeprav so Sc Jadranovi košarkarji zelo trudili, da bi se uvrstili v D ligo, jim to v tekmi s Servolano ni uspelo NOGOMET V PREDZADNJEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE Primorec je sam na vrhu lestvice Gaja mu sledi s točko zaostanka Mladost je na Goriškem v zadnjem kolu premagala vodeči Staranzano Esperia Pio XII — Primorec 0:2 (0:1) ESPERIA: Scrignar, Predonzan, Colautti, Česen, Cherin, Vignali, Tamaro, Bergamasco, Caussi, Race, Cpo pzij ofi PRIMOREC: Pavatič, A. Milkovič, Husu, Čuk, Marko Kralj, Edvin Kralj, Valter Milkovič, Možina, Mau-ro Kralj II., Pavel Kralj, Mauro Kralj I. 'iSTRELCAo v 44-, min, p,p, in. v 8. min. d.p. Mauro Kralj II. ■'■SODNIK:' Toffolr iz Trsta l> j; 1 (na sliki med tekmo s Chiarbolo) je po zadnji tekmi sam na vrhu lestvice v 3. amaterski nogometni ligi GLEDALCEV: približno 50. V predzanjem kolu prvenstva so si Trebenci zagotovili ponovno dve dragocen; točki in to proti Esperii Pio XII. Ti točki sta izredno važni, saj jim dovoljujeta, da so kolo pred koncem prvenstva sami na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Gajo. To se pravi, da Primorcu zadostuje še zmaga y zadnjem kolu proti ekipi Inter SS. da osvoji prvenstvo. V nedeljski tekmi so Trebenci spet pokazali izredno voljo do zmage in so zato začeli of( ,samega začetnega žvižga napadati z vso silo. Domačini so se le branili‘in to dokaj uppešno. Primorčevi napadalci so bili namreč močno kriti in ni jim bilo mogoče niti nadzorovati žoge, saj jim jo je obramba Esperie vedno odbila. V tistih trenutkih, ko sta se Pavel in Mauro Kralj I. otresla branilcev pa so bili pri strelih netočni. Akcije pa so se množile in v 44. min. je Mauru Kralju II. le uspelo povesti. V drugem polčasu so Primorčevi igralci iskali pot do drugega gola in ta je tudi padel v 8. min., spet z Maurom Kraljem II., ki je po lepi akciji z močnim udarcem premagal vratarja Esperie. Od tedaj dalje so Trebenci igrali bolj sproščeno. V 21. min, pa bi lahko spet prišli do gola, a močan strel Možine se je odbil od prečke, ko je bil vratar že premagan. Do konca tekme sta ekipi igrali, kot rečeno, bolj sproščeno in sta i-skali še en zadetek. Obrambi sta bili pa vedno na mestu. Sedaj čaka Trebence še najvažnejša tekma prvenstva, na katero se že sedaj vsi vestno pripravljajo. Bruno Križmančič S. Andrea — Gaja 1:1 S. ANDREA: Giugovaz,.Giardossi, Moscolin, Conti, Presta, Maurich, L. V PRVENSTVU C LIGE ' ^'s,an’ Purin, Giuliani, Pozzecco, Doslednji domači tekmi * Triestina ni izkazala Gostje so bili najboljše moštvo, kar jih letos videli na «Grezarlu» smo Ih- |.jj • — Cremonese 0:2 jlj^lNA: Bartolini, Lucchetta, ^^rti, De Luca, Monticolo, 1 Jk’,- °ntana. Dri, Trainini, Ma-i sm esar|). i.) I jP^ESE: Maiani, Cesini, Častili ardini, Talani, Prandelli, hironj, Nicolini, Frediani, v 53. min. D'Agui, v S1 i ^'Jicolini. VV Castaldi (Vasto). . • GLEDALCEV: 9000. SL^ilni tekmi pred domačim Mi« Triestina n: pokazala Ji Jn .'uči. Doživela je namreč C p^jh».iAi- poraz, saj je prvič Š olstvu izgubila z dvema J k^ike. Enajsterica Cremo-Tržačanom dala pravo no-t Drv c*j° >n dokazala, da je ' tal? m«sto na lestvici popol-gostje so bili dala ?i:'e moštvo kar smo jih vili ž ‘Brezarju*. Cremonese raz-, «5 ”®Prodorno obrambo, v ka-|WPletajo tudi vezni igralci iSih- ’ ko pa napada igra si-'iNn at°rno- toda hitro in u-akciji pa sodelujejo m*; ob koncu prvenstva vsi ^'^Presenetljivo je tudi dej ^aki etou moštvu je bila Trie- stina brez moči, zato lahko delno opravičimo poraz Tržačanov z izredno dobro igro gostov. Vseeno pa bi lahko Tagliavinijevi varovanci zaigrali bolje. Obramba je bila zelo negotova, le vratar B.artolini iri De Luca sta dobro opravila svoje delo. Na sredini je bila vidna odsotnost ^France, katerega je zamenjal Marini, ki je zaradi treme in neizkušenosti popolnoma razočaral, tako da ga je trener v drugem polčasu zamenjal z Muiesanom. V napadu sta bila Dri in Andreis neučinkovita. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Gostje so imeli tri priložnosti, ravno toliko pa tudi domačini. Največjo je zamudil Marini, ki je sam pred vratarjem zgrešil žogo. Na začetku drugega polčasa je desno krilo gostov D’Agui izkoristil predložek Cesinija in z glavo premagal Bartolinija. Triestina je nato brezglavo pritisnila in zamudila dve veliki priložnosti. Najprej je Dri zgrešil prazna yrata, nato pa je vratar Maiam na sami gol črti ubranil strel De Luče. Gostje so medtem ustvarili celo vrsto protinapadov, ki jih je izredni Bartolini zaustavil. Tržaški vratar pa je bil v 39. min. prisiljen kloniti na strel srednjega napadalca Nicolinija, ki je tako zapečatil izid. A. K. Divo, 12 Bocolirii, 13 Pistan in 14 Longo. GAJA: Kante, Križmančič, Vrše, Čermelj, Viviani, Rismondo, Branko Grgič, Iztok Grgič, Zuzich (Milkovič), Bolcich, Kalc, 12 Klavdij Gr-gič. STRELCA: v 6. min. p.d. Bolcich, v 8, min. d.p. Giuliani. KOTI: 7:6 za Gajo. GLEDALCEV: okoli 150. OPOMBA: v 18. min d.p. je bil zaradi reakcije izključen Kalc. čeprav jim je ušla pomembna zmaga so se gajevci vrnili z gostovanja iz Trsta s celo kožo, saj so v svoji predzadnji tekmi prvenstva remizirali proti ekipi S. Andree, ki se je tudi z Gajo borila za napredovanje; s tem spopadom se je lestvica razčistila', tako da je Gaja izgubila stik s Primorcem in vztraja sama na drugem mestu lestvice. Tekma je bila za obe ekipi izredno pomembna: domačini so startali samo na zmago, da bi s tem prehiteli Gajo na lestvici, ta pa ni smela tekme izgubiti, kajti v nasprotnem primeru, bi se boj za napredovanje praktično končal. Obe ekipi sta torej stopili na igrišče z željo po zmagi in to jima je uspelo: v prvem polčasu Gaji, ko je vodila z 1:0, in v drugem polčasu S. An-dreii, ko so rezultat remizirali; torej prišel je remi, ki ni koristil domačinom, Gaja pa ima s pridobljeno točko še upe na napredovanje. Že sam začetek tekme je pokazal, da bo dvoboj napet in Gaja je prikazala takoj napadalno igro ter stisnila domačine iiiiKpiiiiMi|jfiiii)iiihiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimifiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiu PO DRŽAVNEM UDARU NA OTOČJU SEYCHELLES Albert Renč prevzel oblast Voditelj - Ljudske enotne stranke» je razpustil parlament in napovedal nove volitve VICTORIA (Seychelles), 6. - V noči med soboto in nedeljo je otočje Seychelles v Indijskem oceanu pretresel državni udar, s katerim so odstavili predsednika mlade republike Jamesa Manchuma. Vendar pa .je oznaka »pretres* mogoče preostra za dogodke, ki so baje le zahtevali dve smrtni žrtvi in nekaj ranjenih, kljub drugačnim prvim vestem iz glavnega mesta, ki pa so se odvijali zelo hitro in brez večjih spopadov. Že zgodaj zjutraj so namreč prebivalci in policijski agenti, ki so edina o-borožena sila države in še teh je nekaj nad petsto moz, zasedli vse najvažnejše točke na največjem o-toku Mahe ter sporočili tiskovni agenciji v London, kjet se je nred-sednik tudi nahajal, da so Man-chuma odstavili. Nalogo za sestavo nove vlade so poverili dosedanjemu ministrskemu predsedniku Albertu Reneju, ki naj bi bil pobudnik prevrata, in ki je odredil razpust parlamenta ter politične volitve v najkrajšem času. Iz Londona ga Manchun po poklicu advokat in zelo uspešen poslovni mož, obtožuje marsizma in sodelovanja s SZ, ki naj bi se tako polastila otočja Seychelles in s tem še bolj ogrozila varnost v Indijskem oceanu. Rene, vodja »Ljudske enotne stranke*, ki je usmerjena boli levičarsko od socialdemokratsko, katere najvidnejši predstavnik je odstavljeni predsednik, pa mu ospo-rava, da se je med svojim kratkim mandatom Manchum bolj potegoval za lastne gospodarske interese nego državne, kjer med drugim ni nikoli prebivaj zaporedoma več kot tri tedne, in takn dopustil, da je otočje nezadržno lezlo pod vpliv zahodnih velesi1. • Sicer pa je „točje Seychelles, ki vsega skupaj obsega okoli šestdeset otokov, v kar so vštete tudi neobljudene čeri in koralne kolonije, doseglo neodvisnost izpod britanske .suverenosti šele 28. junija lani. Približno 60.000 prebivalcev se je takrat izreklo za vladno koalicijo med Manchumovo in Renejevo stranko, medtem ko so splošne politične volitve napovedali za leto 1979. Manchuma obtožujejo, da je hotel preprečiti ljudsko glasovanje, na katerem bi po vsej verjetnosti zmagala Renejeva stranka, ki je že sedaj žela večja odobravanja. Udar naj bi torej, po mnenju nekaterih opazovalcev, samo predčasno menjal že dozorelo politično sliko. Glavni vir dohodkov za razpršeno otočje, ki leži severno-vzhodno nad Madagaskarjem, predstavlja turistični dotok, saj so. zadnja leta Seyehelles proglasili za «?aj» v Indijskem oceanu. Njena ugodna lega pa je tudi izrednega strateškega pomena, kar je za malo republiko obenem vzrok politične pomembnosti in izvor vsega zla, kot je na tiskovni konferenci izjavil bivši predsednik Manchum. V tej zvezi pričakujejo sedaj odločitve novega predsednika Reneja o ameriškem oporišču, ki leži nad glavnim mestom Victoria. (bp) TOREK, 7. JUNIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Ob pričakovanju otroka 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Prigoda 18.45 Passaggio a Sud-Est Dnevnik rečnega popotovanja 19.20 AIUTANTE TUTTOFARE, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L'ULTIMO AEREO PER VE-NEZIA — prvo nadaljevanje 21.25 Glasbeni program 22.10 Svet polmeseca (5, zaključno nadaljevanje) Ob zaključku Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Dolenjskega na p°I*n|er napadli tovorni vlak Pn -r. du nad Vrhniko. Po " aj tu naj bi vlak P°8n bi proti Borovnici, kjer n“L( zaradi strmega padca onesposobil znani bor® . viadukt. Ko pa so b?rŠij|i padli vlak, so se iz »VM»a jJdUU v icttv, 5U at vagonov slišali ju'®« streljajte! "Slovenci v vagonih so bili h®? jtjli-terniranci, ki so ,1>® v iani po množični are^nceo Ljubljani peljali v tracijska taborišča v l Risanka DNEVNIK Diagonale . . $ I. Bergman: Prizori a konskega življenja Iz koncertnih dvoran DNEVNIK 20.15 20.30 21.00 21.35 Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.00 Banco di prova 15.00 - 17.00 KOLESARSKE DIRKE - 60. Giro dTtalia -17. etapa: Conegliano Vene-to - Col Druscie di Cortina 18.15 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Šport 18.30 Otroci danes 19.10 ALBUM Fotografije včerajšnje Italije Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Direttissima 21.30 Al CaiKine — film Ob zaključku DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.30 Pan Tau, serijski film 18.00 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial 19.30 Risanka 19.40 NAPAD NA VI,AK, oddaja iz cikla, Čas, ki živi Borci, II. grupe odredov so 29. junija 1942 na poti z 22.25 23.25 19.00 20.30 20.55 21.15 21.35 22.10 23.45 K°per „ P Lahka atletika, Celje, kov memorial Odprta meja Otroški kotiček DNEVNIK , ..ijflU Poročena žena, celo' film n] Aktualna lema, d0*"1 JUGOSLOVANSKI Celje: Festival mladi«* 19.15 20.30 21.00 Zagreb Dokumentarni film DNEVNIK . ,.oliijčH 22.00 V žarišču, notranjep® pregled ,dJja Glazbcno - zabavna 00 19.00 19.55 20.30 22.00 Švica URA G - progra* mladino Program za starejše DNEVNIK La trappola scatta * rut, film VS TRST A 7.00, 9.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.05 Tjavdan, glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Kulturna beležnica; 14.05 Koncert folk: 14.30 Mladina v zrcalu časa; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Gorenjski slavček, opera; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Pravo-rečje; 18.20 Zborovska glasba. Znanstvena oddaja; 15.00 G'r°»ip. talia; 15.45 in 18.05 P>;vi ^ glasba, pogovori, skeči: 19.20 Bogat večerni progr® RADIO 2 .jo, 7.30, 8.30, 19.30, 10.00. 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 P 6.00 Glasba, pogovori; 8.45 “ .jli 9.32 Fra Diavolo. 7. nadalj- jjjl Pogovor s poslušalkami: . Glasba za vsakogar; 13-48 j,-ne arije; 15.45 Srečanje * KOPER šaJči; '17.55 Folk glasba: Giro dTtalia: 18.30 D&Suj 7.30, 8.30,• 12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Morje in pomorstvo; 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je .. .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Pisana glasba: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.14 Plošče; 15.10 Polke in valčki; 15.45 Lahka glasba; 17.45 Nekaj poskočnih; 18.00 Program za mladino; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 «Nova Accademia* iz Trsta: 19.35 Domači pevci; 20.00 Prenos RL; 21.00 Operne arije; 22.00 Literarna oddaja. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 — 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 9.00 in 10.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 D comu-nista, radijska priredba: 11.30 Glasbeno izseljevanje; 12.30 Toskana; 13.30 Glasbeni program; 19.50 Supersonic; 21.25 Bee' Človek in umetnik. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00. 1'0 15.00, 19.00, 20.00 Poročila- , Rekreacija; 6.50 Dobro ijSjti trocii; 7.20 Beseda na d®*, jo dan; 8.08 Glasbena matineJ»Ui! Radijska šola; 9.30 Iz S‘'ib^ šol; 10.15 - 11.00 Kdaj. in po čem?; 10.40 Turisticm ‘pa; ki: 11.03 Poletni koncert; nes smo izbrali; 12.30 K”; jj,» nasveti; 12.40 Po domače- ^ ^ Priporočajo vam ...; 14-™i* rak z mladimi; 15.00 Dog^jii. odmevi; 15.30 Glasbeni «7.

Mojmir Sepe; 20.00 Slovenj IBBBI Avstrijski merzer kal. 305 mm v Panovcu Po končani prvi bitki sta se obe vojskujoči se strani skrbno pripravljali za nadaljevanje, zavedajoč se logične resnice in stvarnosti, da ne bo konca vojne, dokler ena ali druga stran ne pade na kolena, oziroma ne bo odločno poražena. Avstrijci so hitro popravljali porušena zaklonišča, kopali nove strelske jarke in kaverne. Dopolnjevali so orožje in strelivo, posebno pa že zrahljano in zdesetkano moštvo. Avstrijska komanda se je zavedala, da se Italijani ne bodo sprijaznili z neuspehom in bodo spet, in to čim-prej bo mogoče, udarili s še večjo močjo. Zato so s Koroškega prispele spočite enote VII. korpusa, tako da je z njimi Borojevičei-a armada na Soči, od Krna do morja, štela okrog 100.000 tisoč mož ter imela 250 strojnic in 430 topov različnih kalibrov. Tudi na italijanski strani je vrelo. Število 155.000 mož v prvi bitki je naraslo sedaj na 290.000 mož, kar pomeni 290 bataljonov ali okrog 23 divizij; od teh je bilo od Tolmina do morja razporejenih 19. Tu niso vštete močne rezerve vrhovne komande, zbrane med državno mejo in Tilmentom. V razmerju s povečanim številom vojaštva je bilo povečano tudi število topov na 840, in to posebno težkih; prav tako so bile velike zaloge vsakovrstnega vojnega materiala, streliva itd. Tudi letalstvo je bilo po številu in vrstah letal močnejše, a kot novost moramo omeniti privezane balone, iz katerih so lahko opazovali stanje in gibanje na avstrijski strani. Operativno - napadalni načrt italijanske vrhovne komande za naslednjo, to je drugo bitko se v svoji osnovi NA KRASU od, 16. julija 1915 je ob 4. uri zjutraj zabobnel0 i povskega ognja od Plavi do morja. Granate ras^ librov so dobesedno deževale po avstrijskih po zaledju. To je trajalo dva dni. 18. julija se \e^ splošni napad pehote od morja do Sv. Mihaela na ^ j Začel se je med Zdravščino in Vermeljanom irt : ‘ desno in levo proti jugu in severu- italijanske čete 22. divizije kmalu na nekaterih mestih v avstrijske položaje, a so bile no ustavljene in deloma zavrnjene. Proti jugu ®eg'jJ1 6 nobenega pomembnejšega uspeha. Naslednji dan, i9‘ p so Italijani sprožili silovit napad na sektorju oCLjji (Sei Busi) do Kosiča. Tu so enote 14. in 20. j; okrog 20.000 možmi na fronti v dolžini enega kilometra prodrle 500 m globoko v avstrijske P°l°lp 16 Že kazalo, da bo fronta, na. Krosu nrohita,. S're.j. je že kazalo, da bo fronta na Krasu prebita. ~ sirijski rezervni bataljoni so prešli v protinapad podpori svoje artilerije ustavili prodor in končno z bami, s strojnicami in noži pregnali Italijane diščne položaje. i 0' Nad Zdravščino in Zagrajem so se italijansk® dobro držale na osvojenih položajih. Obstajal0, ’ p-i Vfirnnct Ho tn ^ 1 r\r~r\ I i /-* n __A _ varnost, da tu zlomijo avstrijsko obrambno črto. ^ s protinapadi niso uspevali, čeravno so imeli ve ^ strani gube. Z nočjo so boji ponehali in obe pripravljali na naslednji dan. (Nadaljevanje slc