SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 I Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in ra celo leto $ arg. 6.—; £a pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. Dirección y Administración: GRAL. CESAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 26 DE JULIO (JULIJA) DE 1940 Núm. (Štev.) 173 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Vseameríkansko zborovanje v Habaní Ta teden so pričeli zastopniki vseh južno, srednje in severnoameriških držav z velikim zborovanjem v Habani. Namen tega zborovanja je, kako bi se ameriški kontinent gospodarsko in politično organiziral ter Se postavil na lastno in neodvisno tališče. Ker so v koncernn ameriških drr zav Združene države po številu prebivalstva in gospadrsko najmočnejše, je seveda smatrati njihove predloge zelo važnim. Di •žavni tajnik Združenih držav ter njihov predstavnik na zborovanju, C'ordell Hull, je dejal ob otvd-ntvi istega med drugim sledeče: Kmalu bo leto ko divja grozna v°jna na več važnih krajih zemeljske oble. Zavojevalci so se s silo utrdili na več krajih sveta ter je mednarodna varnost prispela do viška nevarnosti propada. Te sile delujejo Povsod brez prenehanja in brez izbiranja sredstev. Uničiti hočejo vse socialne in politične pridobitve posameznih držav. Za seboj so že pu-stili'pohojene dežele in porušena srečo. Zavojevalci in rušilci ne poznajo in ne vpoštevajo takih miroljubnih ponudb in želj. Na našem obzorju se zbira nevarnost, da nas bo zadela ista usoda kakor je že mnoge dežele. Moramo videti in priznati škodljive elemente in sejalce sovraštva in razdora med našimi narodi. Proti naši skupni nevarnosti se moramo skupno braniti. Za temeljito preštudirati to vprašanje, ki nujno potrebuje rešitve, so se združili zastopniki dvajset in ene ameriške republike. Sedanja vojna je zrušila trgovinske zveze ter zmanjšala trgovino, kar je mnogim državam prineslo za- stoj in zmešnjavo. To nikakor ne vpliva dobro na poljedelce, delavce, trgovce in niti na države same. Lahko smo prepričani, da se bo to stanje nadaljevalo, dokler bo vojna. Tem vprašanjem in drugim, ki bodo morda še nastala, se moramo dočasa posavit.i v bran. Če hočemo obdržati dosedanji nivo življenskega standarda ameriških ljudstev in če se ga hoče ohraniti na dosedanjem gledanju, stanju in če mogoče izboljšanju, je treba pridelek in razdelitev pra- ka potreba vsega, na kar moremo biti že sedaj pripravljeni. Če ne bomo, bo sledila še večja zmešnjava m nujne slabe posledice. Trgovina more biti svobodna. Združene države imajo v projektu ustanvitev med-aemikanske banke. Potem se je dotaknil še drugih vprašanj ter nazadnje zadeve kolonij, ki jih posedujejo evropske države v Ameriki. Po mnenju tajnika Združenih držav to vprašanje ni zaenkrat najvažnejše, ker se od te vično urediti ne samo tu, marveč pol strani ne dela nobenega nasil ja, vsem svetu. Noben narod ne more! marveč je važnejše ono, kar je v za-pričakovati napredka, če se istočas-; četku omenil. 110 drugi nahaja v revščini. ¡ Drugi zastopniki pa niso bili prav Po končani vojni bo nastala veli- istega mnenja ter so dejali, da v A- Potreba smotrnega izseljenskega delovanja Predsednik Argentine, Ortiz '"esta ter na milijone ljudi brez strehe in svobode. j, Ameriške republike niso soudele-,e,le pn sedanji evropski vojni. Več smo celo poizkusili preprečiti tragedijo, a brez uspeha, pač pa ' 10 vedno bolj opažali v nevarnosti •neriško neodvisnost, v. Vedno bolj smo spoznavali, da na-narodi spričo tega, kakor so bili °fii drugi narodi, ne smemo biti v ez')rižni. Mnogi narodi so bili pre-¡^ni, ko so hoteli ostati nevtral-• Misleč da bodo s tem odvrnili ne- Voditi pošteno in res koristno izseljensko politiko, če se moremo tako izraziti, nikakor ni lahko delo, če tehtno premislimo vse okoliščine in resnični položaj izseljenstva, bodisi posameznika ali celote. Nešteto činiteljev je, ki vplivajo na izseljenca in njegov razvoj ali nerazvoj, bodisi posredno ali neposredno. In kakor za posameznika velja tudi za celoto. Nikakor ne more biti izseljenstvu koristno, če bi skušalo svoj razvoj ?n napredek nasloniti na katerisibo-di svetovni ali verski nazor, ki je zastopan po tej ali oni stranki. V potrditev tega nam ni treba iskati pri drugih, poglejmo nazaj v našo lastno sicer kratko izseljensko življenje v južni Ameriki, pa bomo čisto do-voljno poučeni, koliko neprecenljive škode in zmede je prineslo takšno naziranje in delovanje našemu skupnemu izseljenskemu življenju in prav tako tudi posameznikom, čeprav je nesporna resnica, da! jativa in dobra zamisel v dobrobit prišel j enstva sprejeta kakor dobrodošlo sodelovanje v procvit dežele. Zato morejo biti inicijative tujcev z vso dobrohotnostjo sprejete od strani argentinskega ljudstva. Vendar, da bo delo prineslo po-voljen uspeh in da se prepreči konflikte se pod nobenim pogojem ali izgovorom ne morejo dovoliti, vsa priporočljiva udruženja, ki se zanimajo za sedanje in bodoče priseljensko vprašanje, morajo popolnoma pozabiti na evropske politične vplive. Na naših tleh nimajo pravice tega izvajati, četudi nek iteri morda tako mislijo; s pravom «11 brez istega, da bi izvajali politične aktivnosti svoje rodne dežele, kajti naše državne postave to dosledno preprečujejo. Tujci nimajo tu pravice političnih aktivnosti in ne morejo isto odtod iza v jati na svojo deželo, ker j a naša dežela samostojna samovladna država in ne mara nobenih zmeš- katerasibodi izseljenska skupina poj njav. Pred očmi morajo imeti vsi, ki vživajo našo gostoljubnost in poznajo naše postave, kakor oni, ki name- naravnih zakonih pripada krvno, jezikovno, tradicij onalno in morda tudi versko narodu iz katerega izhaja, ne morejo te izseljenske skupine biti izvajati nobenega protipostavnega tudi politično od njih odvisne, če delovanja, bodisi iz stališča in spo-nočejo priti v navskrižje z državni ! štovanja, ki ga gojimo napram dru-mi postavami v kateri so naseljene.; gim deželam, brez ozira njihovega To je navsezadnje čisto pošteno in notranjega ustroja, bodisi radi miru dena ter deloma socialno najslabše urejena. V teh državah je sedaj zavladal fašizem, če bo fašizem zavladal tudi v ostalih evropskih državah, kakor očetje fašizma želijo in delajo z vsemi sredstvi, ter so vsaj navidez precej uspehov dosegli, tedaj izseljevanja v dosedanji obliki J ne bodo dovolili, pač pa bodo skušali izpeljati kolonijalno naseljevanje po vzorcu Italije v Abesinijo in druge svoje afriške posesti. Najprej bodo skušali zavoj evati afriško celino, ki bi se jim z zlomitvijo Anglije takoj posrečilo, kajti afriško ljudstvo ni v stanu se samo braniti, potem pa bi takoj prišla na vrsto južna Amerika. Tako trdijo ne brez vzroka mnogi, med katerimi je tudi argentinski general Molina. Prav ta čas imajo severne, srednje in južnoameriške države veliko zborovanje, v Habani v kubanski prestolici, kjer pripravljajo načrt za skupno ideološko, vojaško in gospodarsko obrambo. Torej če bi zmagal v Evropi fašizem tedaj bi skušali uvesti našelje- meriki ne sme biti nobenega koloni-jalnega posestva tujih držav, kar je v nasprotju z ameriškimi svobodšči-nami in demokracijo. Veliko pozornost je vzbudil tudi argentinski zastopnik dr. Melo, ki je dejal: Volja vsakega naroda odločuje o svoji usodi. Zastopnika Združenih držav in Argentine sta imela do\go posebno posvetovanje. Da bi Roosevelt dejansko podprl konferenco v Habani je določil 700 milijonv dolarjev v svrho kontinent-ne trgovine. Vsekakor je značilne važnosti, da se nekateri argentinski listi, med katerimi tudi list kot "La Prensa", ne strinjajo z svobodno trgovino, kakor jo je imel v mislih Cordell Hull in to tudi po našem mnenju s čisto opravičenega vzroka. Zelo smo pesimistični, piše list, da bi bilo mogoče omogočiti napredek ljudstev, če mednarodna trgovina nima določenih mej, ki bi izločile kapitalistično izkoriščanje. Sta dva načina: uradna in privatna. Prvi mora dobiti dr- , ... , .1 vanje v južno Ameriko v kolonijal i nem smislu, kar bi seveda ustvarilo popolnoma npve priseljenske pogoje. Ker pa na to možnost, čeprav NAČRTI NEMČIJE, ITALIJE IN RUSIJE g '"o dogodkih in poročilih iz Vrope sklepamo, da so se v erlinu- Rimu in Moskvi neka- ko takole odločili porazdeliti svet; f Nemčija in Italija bi si po-'■delili oziroma spravili pod ^Puv Afriko in potem Aineri-a° ,V. UaP°tje temu načrtu je 'Khja. Rusija pa bi spravila i0° ®v°j vpliv Ualkan ter Azi-' K,t»jsko in Indijo, ki bi pri j "ji imenovanih morda tudi jonska bila udeležena. (la 'rtler in Mussolini, trdita, relU8tvarjata nov gospodarski Če se bodo v Habani vsaj nekoliko sporazumeli glede najvažnejših vprašanj, bodisi gospodarstva, politične in vojaške obrambe, kar upamo, kajti kandidatura Roosevelta za tretjo predsedniško dobo bo k temu gotovo mnogo pripomoglo, tedaj je pričakovati veliko prosperitete t vseh panogah ameriškega gospodariva, kar bo tudi na izšel jenstvo iBfepdno vplivalo. —-—_______snem tuuuijentu, Kjer je vsatia miw- iz tuza v, k.i so ona. uauma pievuiju- smuuus6» —-------msh»»" 'r,,u,u' nedeljo 4. oosusta, velezanimiva Krn ACAMPOLO" v ul. Alsina 283Z Argentinske vesti ¡agKSMfOHBMNKa&anaaaMe^^ SENAT JE ODOBRIL KOLONI ZACIJSKI NAČRT Senat je razen nekaj malih popravkov skoro dobesedno odobril kolonizacijski načrt. Ko bo enkrat izročen javnosti bomo o njem tudi ini še pisali. KOLONIJE TUJIH DRŽAV V AMERIKI • Kakor je znano imajo Angleži, Francozi, Holandci in Danci svoje kolonijalne posesti tudi v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Te kolonije, ustrajajo nekateri zborovalci v Habani, morejo postati samostojne ameriške vladavine. RADIKALI GLEDE MEDNARODNE POLITIKE Radikali so se zedinili, da bodo glede mednarodne politike vodili boj proti antideniokratičnim silam. DIREKTOR "PAMPERA" ARETIRAN Oblasti so aretirale glavnega ravnatelja lista "El Pampero". List je pisal v prid nacistični in fašistični politiki ter proti Angležem. A to menda še ni bil pravi vzrok aretacije direktorja, marveč ker je list prinesel neko vulgarno pesnitev v kateri se je nizkotno in ogabno izrazil o angležih. To pesnitev smo mi sami čitali in se nam je zdelo zelo neokusno za katerikoli list, bodisi še tako brez časti. Kadar meje dostojnosti presegajo vsako merilo, je popolnoma v redu, če oblasti posežejo vmes. ROTSCHILD V BUENOS AIRESU V sredo je prispel v Rueños Aires s svojo ženo znani dunajski bogataš baron Alojz Rotschild, ki se nahaja tu kot turist. Tako je izjavil časnikarjem. Dejal je tudi da ni "ubež-ni" pred nacizmom, čeprav da so mu mnogo imetja zaplenili, mu je ostalo vseeno še za potrebo. Saj je saino baronova žena imela za pol carinarnice kovčegov ter je imel baron s seboj več svojih tajnikov in drugega osobja. Najel je že vnaprej obširno stanovanje v nekem tukajšnjem hotelu. Kdor ima denar mu pač nikjer sile ni. Pretekli petek je imel Hitler, kakor je znano, velik govor v katerem je ponudil Angliji mir ali vojno. Hitlerju je odgovoril angleški zunanji minister Halifax, ki je dejal, da Anglija takega miru, kakor ga ponuja Hitler, ne sprejme. Če hoče Hitler govoriti o miru, naj najpreje da svobodo narodom, ki jih je zasužnjil, šele pptein mu bodo verjeli, je dejal Halifax. Angleški ministrski predsednik Churchil, kateremu je pravzaprav Hitler naslovil svoj govor, pa niti ni hotel odgovoriti, kar je Nemce silno raztogotilo ter je časopisje napovedalo razdejanje Anglije, kakršnega še ni beležila zgodovina. Churchil torej ni hotel odgovoriti Hitlerju niti ni o tem maral govoriti v komunski zbornici, češ, da se s tem ničesar ne doseže, pač pa je vlada priznala češkoslovaško vlado, ki ji načeluje dr. Reneš. Dr. lieneš je ob tej priliki imel govor v katerem je dejal, da bo Češkoslovaška ponovno se osvolnnlila nacistične sužnjosti. Dodal je tudi, da je to priznanje Češkoslovaške silno podžgalo nejevoljo tudi v drugih po Nemcih okupiranih deželah. NOVI POTNIŠKI PARNIKI Španska parobrodna družba Rer-gé y Cía. si je nabavila dva nova par-nika za prevoz ljudi in pošte iz Evrope v Južno Ameriko in obratno. Eden teh je "President Wilson", ki je že na poti ter ima dospeti v Rueños Aires 6. avgusta. Drugi je pa "President Lincoln". Parnik "President Wilson", bo odplul nazaj proti Evropi okrog IG. avgusta. Parobrodna družba je uvidela nujno potrebo nabaviti si parnike, če je hotela zadostiti vsaj nekoliko prevozu za Evropo, kakor tudi iz Evrope v Južno Ameriko, kateri prevoz je takorekoč izključno v njenih rokah. Edino Španija še ima prosto pot, da vzdržuje zvezo med Ameriko in Evropo, odkar je stopila tudi Italija v vojno. Portugalska pri tem ne pride v poštev. Kar se pa tiče Anglije," ona potrebuje svoje parnike zase. PREMEMBE ARGENTINSKIH DI-PLOMATIČNIH ZASTOPNIKOV Z ozirom na položaj, ki je nastal radi evropske vojne, odločila se je argentinska vlada za premembo njenih diplomatičnih zastopnikov. Dr. Eduardo Labougle, ki je do sedaj zastopal Argentino v Chileju, odide za poslanika v Rio de Janeiro, kjer je bilo izpraznjeno mesto | radi ostavke dr. Gustava Amadea. Na njegovo mesto pa pride dr. Rol dolfo Freyre, ki je bil do sedaj poslanik v Švici. Za ministra v Švico pa gre do sedanji zastopnik v Rel-giji, Palacios Costa. Calvo, upravnik poslov na Norveškem, bo odšel z istim činom na Finsko. Poslanik dr. Rrebbia, ki je bil argentinski zastopnik v liolandiji, bo zapustil diplomatsko službo ter se vrne v Argentino, kjer bo prevzel važno mesto pri Centralni banki. Odpoklicani, oziroma premeščeni so vsi diplomatični zastopniki iz držav, ki so sedaj zaseáene po Nemcih. Argentinska vlada je odpoklicala svoje zastopnike tudi iz Litvanske, Letonske in Estonske, ker so te države prešle pod Rusijo, s katero Argentina nima nikakih odnošajev. GIBANJE PARNIKOV V sredo je dospel španski parnik "Ciudad de Sevilla". Ta dan je dospel tudi angleški parnik "Higl. Princess". Na poti sfni pa je še par angleških in en španski parnik. ŽE ZOPET DEŽ Komaj smo po dolgem času imeli nekaj dni lepo vreme, ter smo že i-raeli nekaj upanja, da bo tako tudi ostalo, ko je od torka na sredo ponoči zopet začel ta presneti dež. To pač ni zimsko ampak spomladansko ali jesensko vreme, saj grmi kakor poleti. Pa tudi mraza ni prav mnogo. Sploh pa, dokler ne potegne drugi veter, ni upati, da bi se vreme izboljšalo. ARGENTINSKI IZVOZ Argentinski izvoz se je letos v prvem polletju znatno povečal od lanskega. Izvoženega je bilo blaga za 1.758.336.000 pesov, lani v tem času samo za 1.415.036.000 pesov. Torej jebilo izvoženega letos skupno za 343.300.000 pesov več kot lani. Najboljši odjemalec je Anglija. OBOROŽEVANJE ARGENTINE Ker se v sedanjem času ne čuti varna nobena država, posebno slabe j še ne, so se začele vse oborože-vati. Tudi Argentina hoče biti za vsak slučaj pripravljena. V sredo se je o tem razpravljalo v poslanski zbornici. ZDRAVSTVENO STANJE DR. ORTIZA SE BOLJŠA Državni predsednik dr. Ortiz, ki je pred tedni izročil vladne posle podpredsedniku, se sedaj počuti že precej zdravega ter je upati, da bo kmalu spet nastopil svoje mesto. POSKUŠNJA DOMAČEGA LOVSKEGA LETALA Poskušnja prvega lovskega letala, ki je bilo izdelano v tovarni avionov v Cordobi se bodo vršile v soboto na tamošnjem letališču. Poskusnim vajam bodo prisostvovale vojaške in provincialne osebnosti. DOMAČE VEST) ŠTORKLJA , Pred kratkim je obiskala štorklja j Jožeta Rožič in njegovo ženo Slavo, I ki jima je podarila krepkega sinčka. | Ime so mu dali Jožef Ivan. Srečnim staršem čestitamo! Eno i»med modernih ruskih potniških letal, ki tehta 40 kvintalov ter ima prostora za 64 potnikov ZBOROVANJE TRGOVCEV IN OBRTNIKOV V torek se je bilo vršilo napovedano zborovanje naših trgovcev in obrtnikov. Rodoče zborovanje pa bo prihodnji torek v znani Močnikovi trgovini na Paternalu. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke pridite vsi in sicer ob 8 uri in pol. V TISKOVNI SKLAD Abe Francisko .. .. $ l.r— Pavlin Karlo....... 1.— Makovec Frajic .. .. „ 1.60 Vidmar Ignacio .. .. „ 2.— Od prej .". ........„78.60 ,Skupaj..........$ 84.20 Vsem najlepša hvala! OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Rs. Aires Kr. jugoslovansko poslaništvo išče in želi, da se »iu javijo naslednji izseljenci : Kumanovic Vidar iz Skopija. Leta 1938 se je baje nahajal v mestu Corzuela - Chaco F.C.C.N.A. Dvornički Martin iz Stare Pazove. Štritof Josip iz Maten je. Če: bi pa kdo od rojakov vedel kje se kateri od imenovanih nahaja, je naprošen, da javi naslov poslaništvu. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! 30E30I 30I A. škrbec: ZADRUŽNIŠTVO Glavni temelji zadružništva: Svoboden pristop. Vsem članom prosta revizija. @j»ejene koristi na vložen denar. Pómicná in veráka nevtralnost. Izobraževanje članstva. Razdelitev čistega dobička. Prodaja proti takojšnjemu plačilu. Svoboden pristop. V zadrugo lahko vstopi kot clan, vsaka polnletna oseba, ki lahko razpolaga s svojim imetjem. Otroci so lahko zastopani potom svojega varuha. Zakon izrecno povdarja, "da je število članstva neomejeno". Vstop v zadrugo je torej odvisen od volje posameznika, če se je isti odločil pridružiti se, radi koristi Katere mu nudi združenje. Ko je ena vas ali mesto združeno v zadrugi, je ta dosegla svoj cilj: Združeni paziti na svoje koristi ter si iste medsebojno po bratsko deliti. Vsem članom prosta revizija. V zadrugah ima vsak član samo en glas, pa naj bi imel tudi več deležev ali drugače naložen denar v zadrugi. V zadrugi je pravega pomena vredna le: zmožnost, delavnost in razumnost člana, takega ki pozna človečanske dolžnosti in zna postaviti vsako stvar na svoje mesto. Zato pride v vodstvo lahko član, ki ima le en delež, ker je sposobnejši od drugih. Vsi ostali člani pa imajo enako dolžnost, zato ga lahko svobodno nadzirajo in pregledajo njegovo delo ter mu dajajo potrebne predloge, ali ga pa odstavijo, ko se jim zdi, da nedela prav. Na ta način nosijo vsi člani odgovornost, posebno pa tisti, ki so na glavnih mestih, s tem se pa izpopolnjujejo in izobražujejo. Od veselja do dela za skupnost, in to od strani vseh članov, je vedno odvisen napredek zadruge. Omejene koristi na vložen denar. Dobijo se zadružniki, ker v zadrugah so zastopani vsi sloji, ki imajo včasih več denarja. Dočim ga bogatini vlože v razna dobičkanosna podjetja, ga zadružniki vložijo v svojo zadrugo, z namenom pomagati svojim sozadružnikom. Po zadružnih principih, ki ne izključujejo denarja, kateri je brezpogojno potreben za razvoj, se tako nalažene-mu denarju v naprej določijo obresti. Denar ima torej svojo korist vedno omejeno, ne kakor pri kapitalističnih družbah, katere dajejo denarju prvo mesto in se po količini istega izplačujejo (dividende) dobički. Razen tega so navadno največji delničarji tudi obeuie ravnatelji takih družb in si torej med seboj razdele največ dobička, dočim male delničarje, samo izkoriščajo. Pri zadrugah ima torej dobiček le tisti, kateri je za zadrugo največ doprinesel; na primer pri konsum-nih, tisti ki je največ ulaga potrosil, ali pri rokodelskih, tisti, ki je največ izdelkov izročil i. t. d. Glavni namen pa ni, deliti dobičke, ampak zadostiti potrebam članstva ter mu izboljšati njegov življenski položaj in ga osvoboditi pijavk, ki sicer žive na njegov račun. ' Kadar smatra vodstvo zadruge, da ji ni tak denar potreben, lahko primora tiste, ki so ga vložili, da ga dvignejo, ako bi med ritimi in zadrugo nastala nesoglasja. V rokah članstva je torej vodstvo in le-to lahko napravi, kar se mu zdi bolj »Ol II' IOB3QI - aoi EL BANCO MUNICIPAL Tiene el más Ventajoso servicio de cuentas corrientes ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA ü % Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse en descubierto con garantía de: TITULOS DE RENTA Ol a o COMODIDAD, ESMERO RAPIDEZ g Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 12 há. ,'ju' ■ i Casa Matriz: SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES IOC 30E30E IOC 301 prav in potrebno. Politična in verska nevtralnost Zadruge, katerih eden glavnih na-menóv je: gospodarski in'- moralhi dvig članov, ne dovole nikakih po'« litičnih^ verskih ali narodnih bojev. To so udruženja katerih namen je: medsebojna pomoč, zato ni tu mesta za kaka taka prepiranja. Moralna moč zadrug obstoji torej v Lem, da se otresajo v skupnosti in slogi, vseh nepotrebnih trotov, kar bi kot posamezniki, nikdar ne mogli doseči. Vodi jih torej ista misel in zato morajo biti edini in složni. Vsak se bori za svoje koristi, ki sa nazadnje koristi vseh ostalih. Izobraževanje članstva. Zadruge se trudijo svojim članom dokazati, kako zasebna trgovina izkorišča potrošača, kateri mora vzeti blago kakršno se mu nudi in po cenah, katere nastavijo zasebni trgovci, ki nimajo usmiljenja, ampak gledajo samo za svoj zaslužek, kateri jim ni nikdar dovolj velik. Pokvarjeno in ponarejeno blago, neznansko velike reklame in druge sleparije, mora vse plačati potrošač. Zadruga pa gleda, da dá svojim članom vedno najboljše in pristno blago po najugodnejši ceni, katera je vedn v skladu z vrednostjo istega. Pri tem se torej člani izobražujejo in spoznavajo koristi skupnosti. Spoznavajo da zasebne družbe in osebe, delajo le zase in se ne ozirajo na bližnjega. Zadruga pa daje vsakemu članu pravico do udejstvovanja in razvijanja svojih sposobnosti v prid skupnosti. Tako se čutijo vsi člani ene družine, katera izloči iz sebe vse nepotrebne zajedavce in seje med ljudi: ljubezen in bratstvo. Prodaja proti takojšnjemu plačilu. V zadrugi se ne prodaja nič na upanje. Kdor je enkrat kaj kupil na "crédito" lahko pove, kaj to pomeni. Nikdar več, ali pa z velikimi napori se reši tega dolga. Leži mu kakor nevidna senca vedno pred očmi. Ker se zadruge zavedajo tega, in pa ker bi za same zadruge bilo mogoče pogubonosno, odklanjajo "upanje". Na ta način pa se članstvo uči primerno razpolagati s svojimi dohodki in se na. tako pripravljeni poti enkrat osamosvoji ter postane sam svoj gospodar. Zadruge ne gledajo, da bodo svojega člana založile z nepotrebnim blagom, kot to dela zasebna trgovina, ampak mu dá le toliko blaga kolikor ga zahteva ali potrebuje. Vse to pa dviguje člana ne le gospodarski, ampak tudi duševno, da se počuti, kot življ« -nja vreden človek, kateri se ne pusti izkoriščati in mu je v skrajnem slučaju zadruga in vse članstvo na roko. Zavest, da ima mnogo prijateljev in to pravih prijateljev, ga spremlja in ga oplemeniti. Razdelitev čistega dobička. Prav za prav, bi ne smeli imenovati "čisti dobiček", ampak preveč uplačano, pri konsumnih zadrugah, oziroma premalo dobljeno pri rokodelskih ali proizvajalnih zadrugah. Kajti zadruge niso zato, da delajo kake dobičke, ampak, da čim bol/-in pošteno poslužijo svoje članstvo-Ker pa je današnji red\ posebno kar se trgovine tiče, še vedno libérale» in se nanj hočeš nočeš, morajo tudi zadruge ozirati, so pač primomu® postaviti take cene, kakor so na o* stalem trgu, oziroma sorazmerno nižje. Razumljivo je. torej, da ako gre vse prav, mora ostati nekaj <1°* bička, katerega zasebna trgov i .t* spravi v svoj žep, a zadruge ga kot preostanek vrnejo nazaj, tistcmU» kateri je k temu pripomogel; to jü članstvo. Navadno se od celokupi'0' ga dobička določi 5% kot nagrad* uradništvu, kajti umestno je tudf njih prištevati k činiteljem, kal-1'1 (f^o do Uigfl »ripojibgli. Le 5% od ' stega (tobiflia zahteva zakon, da SC mora pripisati rezervnemu skladu» tako ostane navadno 90% za čin"* stvo. Seveda se ta denar tudi lahk° vi druge svrfie porabi, kakor pač ločijo sami člani, katerih je. Navadno se porabi za izobraževanje člaj1' bt-va, za šole, za športna igrišča 1,1 zadružno propagando. Tu vidim0' da zadružništvo vedno gleda v p1'1', skupnosti, dočim je zasebna trg0v>' na porabila dobičke samo v zašel'11' svrhe. Ostane torej razmišljanje; ¡J so zadruge koristne ali ne? Na jcJ; upamo, da si vsak lahko sam vori. ■ ■ ' < 10 O ; i! Ml!'V2. • • • od¿<" P I Vesti iz organizacij Mmmmmmmmm% I H '4 v" I Ss "SCAMPOLO" čudovita in sijajno pisana ter veselih in ginljivih prizorov polna zgodba dekletca ki dozoreva v žensko. Zgodba dobre in od vseh zapuščene pocestne deklice — Scampola *— v katere srčecu začne kliti ljubezen do inženerja Tita, ki koleba med pohotno privlačnostjo pevke Franke, prikupno dražestjo lepe gospe Emilije ter osvajajočo nedolžnostjo preprostega dekletca. "SCAMPOLO" je tako lepa in privlačna snov, da je bila že obdelana v romanu, gledališki igri, v opereti in v filmu. In ta dejstva pač jasno izpričujejo njeno vrednost. Na slovenskih odrih v Trstu in Gorici je ta igra žela največje uspehe ter se je neštetokrat ponavljala. Poseti-te torej prireditev, da se tudi vi seznanite s simpatičnim "Scampo-lom"! To igro, ki bo 4. avgusta, vprizori "Slovenski dom". DRAMATIČNE VAJE Dramatične vaje za "Scampola" bodo v soboto 27. t. m. ob 3 popoldne. Pridite gotovo vsi igralci točno! Preložena prireditev Gosp. podp. društvo iz Ville Devota, ki bi imelo imeti v nedeljo 4. avgusta prireditev, je to na ljubo "Slovenskega doma" odložilo, ker bo ta dan imel "Slovenski dom" prireditev "SCAMPOLA" v mestu v ulici Alsina 2832. Odbor "Slovenskega doma" se radi te velikodušnosti Gospodarskega društva najtopleje zahvaljuje. Prireditev Gosp. podp. društva se bo vršila naslednjo nedeljo, t. j. 11. avgusta, v društvenih prostorih Simaron 5148. IZ MOÑTÍEVIDEA ZOPET EN POSKUS ZDRUŽITVE NAŠE KOLONIJE i I Kaj delamo v naši koloniji?iPrej¿ nji mesec je "Privremeni Odbor za. Slogu i Jedinstvo" pod geslom "Jo-goslavenskoj Koloniji u Montevideo Braco Hrvati, Srbi i Slovenci na okup" na "jani zbor", ki se je dne 9. junija vršil v prostorih "ex Centro Asturiano". Nastopili so razni govorniki. Glavno besedo so imeli zastopniki "Bratstva" in "Jugosla-venske Zajednice", ki že več let vodijo pogajanja za združitev teh društev, česar pa do danes še niso dosegli. Prišli so na zborovanje tudi člani "Slovenskega krožka"' v imenu katerega je zastopnik izjavil, da Slovenci iskreno žele, naj bi se vendar enkrat ustanovil meddruštveni odbor sposobnih in delavnih mož, ki bi Vprašanje skupne organizacije vseh Jugoslovanov v Montevideu vzeli z vso potrebno resnostjo v roke. Slovenci bodo pri vsaki podobni pametni akciji z veseljem sodelovali. Od treh, hrvaških organizacij, to je Organizacije Hrvatske Seljačke Stranke, Hrvatskega Doma in Hrvatske Katoličke Zajednice so bili sicer člani navzoči, a nihče se ni čutil pooblaščenega, da bi v imenu teh društev govoril. Oglasil se je le medklic iz vrst navzočih Hrvatov, da Hrvatje nikdar ne bodo sedeli v odboru skupaj z neko osebo, ki je član začas-, ne,^a odbora, ni pa prišel na zborovanje "zaradi bolezni". Tudi ta sicer vse hvale vredni po-ski$ ni imel torej zaželjenega uspeha! Kdaj bo naša kolonija toliko dozorela, da bo gledala v prvi vrsti na dobrobit skupnosti in šla temu cilju, nasproti' ne oziraje se na eno ali drugo osebo? Če pa je tistim ose-baifl zares dobrobit kolonije na srcu in ne lastna ambicija, zakaj se silijo vedno in povsodi v ospredje? Če jasno, vidijo, da so ovira potrebni slogi, zakaj se. ne umaknejo? OBČNI ZBOR "SLOVENSKEGA KROŽKA" venski krožek" je imel v ,nef-del jo, dne ... 15. julija redni občni zbor. Otv.oril ga je s kratkim pozdravom predsednik Pavle Figelj. Za predsednika občnega zbora je bil nato z vzklikom izvoljen Ivan Mi-sle.j, V imenu odbora je poročal tajnik Jože Cotič, ki, je z zadoščenjem poročal, kako se je društveno delovanje v preteklem letu precej povečalo. Odbor je imel vsaki teden sejo. ■ Slovenski dom M 6 uitKJ.l* VABI NA VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila v nedeljo 4. avgusta, točno ob 4 uri, ulica ALSINA 2832 (blizu Plaza Once). Na sporedu bodo PEVSKE TOČKE: mešan zbor in mladinski zbor bosta zapela vsak po dve pesmi. Nato pa velezanimiva igra v treh dejanjih: M SCAMPOLO " "SCAMPOLO" je zelo privlačila igra. Večkrat jo imamo priliko slišati po radiu, pod imenom "RETAZO". Tudi v kinomatografih ^ gledališčih jo večkrat predstavljajo. — V igri "SCAMPOLO" se pred vsem zrcali popolna nevednost in nepokvarjeno3t dekletca 8 ceste. So pa tudi druge osebe, ki so prav markantne, zato ne t; bo nobenemu žal videti to prelepo igro. j¡'/. ,> '' »a-"-1'- ' pO IGRI BO BOGAT SREČOLOV, PROSTA ZABAVA ' 1 •':-•■ g^rvry..... SV 1 RAL BO ORKESTER "ISTRA". . IN PLES. Društvo je imelo eno večjo prireditev, na kateri so društveni diletan-tje igrali neko burk.o, dve predavanji, in sicer Doktoričevo "Slovenci po svetu" in "Naj navadne j še bolezni med nami" doktorice Mihok-Ste-fanuttijeve, potem važni sestanek, na katerem se je ustanovil slovenski poučni tečaj za naše otroke in glasbeni tečaj, Glavni vir dohodkov so bile mesečne čajanke. Pavle Figelj je poročal o gospodarskem stanju društva. Last . društva je kavcija v znesku $'140.— za društvene prostore in približno toliko znaša tudi čisti prebitek blagajniških dohodkov. Vidi se torej' da tudi gospodarstvo napreduje, če društvo živahne je deluje. Za šolski odsek je poročal njegov predsednik Hinko Vrabl. Iz njegovega poročila smo zvedeli, da obiskuje redni pouk ob sobotah 24 otrok, 13 fantov in 11 deklet in da smemo biti z dosedanjimi uspehi popolnoma zadovoljni. Kmalu bomo i-meli tudi potrebne mize in klopi, ki se napravijo deloma z izkupičkom prodanega biljarda, ki je zapuščen sameval v društvu, člani mizarji bodo žrtvovali delo za izdelavo. Predsednik glasbenega odseka Kazimir Maka.rovič je pohvalil svoje pevce, ki se redno udeležujejo tedenskih pevskih vaj, ñajbdlj pa svoje godce, ki so z društveno pomočjo kupili razna godala in tudi harmoniko, ki sama stane sto pesov. Mladi godci so zelo zaposleni,, ker jih tudi druga društva vabijo na svoje prireditve' tako Prekmurci, "Bratstvo" in "Hrvatska Katolička Za-jednica". Vrši se tudi glasbeni pouk pevskega in godbenega naraščaja vsak torek zvečer. Pri volitvah je ostal v funkciji stari odbor, le namesto odbornika, ki se ni mogel udel^;|e,vati sej, izvalil se je nanovo Fr.ajbi^é Makov'ee. II koncu je imel navzoči izseljeniški dopisnik in voditelj šolskega tečaja David Doktoric na vabilo predsednika in zahtevo, zborqvalcev improviziran navdušujoč govor, v katerem je navajal ,da se mora tudi naš maj hni narod od velikih narodov in iz njihovih nesreč učiti, kakó je važ no, da posvečamo našim otrokom in njihovi vzgoji še Viihogo več pozornosti. Razpoloženje je bilo tákó prijetno, da tudi po zaključenem uradnem delu zborovalci kaiy niso mogli na razen. i?Tk POROKA V NAŠI KOLONIJI Poročila sta se dne 29. junija v Montevideu naš Hercegovec Tomo Šara van j a in Dalmatinka Dinka Kapic. Cerkveni obred je izvršil v hrvaškem jeziku naš izseljeniški dopisnik David Doktoric, ki je notopo-ročencema in navzočim gostom napravil v cerkvi tudi ginljiv govor v istem jeziku. Zvečer se je na Kapi-čevem domu zbralOrinnogo prijateljev, da so se veselili z novoporočen-cema' ki sta tu zelo priljubljena. V veselih razgovorih Sta se lepo zlivali ikavščina, ijekavščina in ekavščina, manjkalo je samo dalmatinsko-vino in hercegovski tobak, ženinu in nevesti kličemo: Na iimoga liptaj DEŽ IN BREZPOSELNOST Naši delavci se žalostno tiščijo v svoji revnih stanovanjih. Skoro neprenehoma dežuje, delani, a jesti je treba, - plačati moraš stanovanje, tam daleč preko morja v domovini čakajo lačni otroci, da jim oče pošlje denarja za kruh. Naj Vsemogočni pomaga, da se kmalu vreme zve-dri! Pozor Prodajam zemljišča na 120 mesečno odplačevanje od 28 pesov mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na obroke. Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938 Villa Devoto 4« .-¿^ * .... Na: Banco Holandés Unido Boste Našli najboljšo organizacijo za varnost vašega prihranjenega denarja. Odprite čim prej Vaš HRANILNI RAČUN s samo 5.— $. JUGOSLOVANSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CASA CENTRAL : 25 DE MAYO 61 AGENCIA Ni \ I CORRIENTES 1900 mimmmm IZ ROSARIA PRIREDITEV Slovensko delavsko društvo "Triglav" v Rosariju priredi dne 4. avgusta veliko prireditev v proslavo desete obletnice ustanovitve društva. Dramatični odsek se za to prireditev marljivo pripravlja, da se nam spet po dolgem času prikaže na odru. Na tej prireditvi bodo imeli gledalci priliko prvič videti v Rosariju burko "Dirndaj Mirmidaj". Ne bom opisoval igre, a že vnaprej zagotavljam, da bo pol ure neprestanega smeha. Igrica "Leseni krožnik" ali "Plato de madera" je tudi zanimiva. Vprizorili jo bomo v kasteljanskem jeziku in lahko vsled tega tudi ar-gentince pripeljete -s sabo,' da se bodo z nami zabavali. Poleg tega bo seveda na vzporedu še kaka druga lepa točka, ki pa jo tu ne navajamo. V Rosariju in okolici Vlada za 1o prireditev veliko zanimanje, ker že večina rojakov vedo, da bo ta prireditev res nekaj posebnega, saj se o njej že več časa govori. Natančnejši spored bo pri o befen v prihodnji številki Slovenskega lista. Zabava se vrši v ulici 1. de Mayo 1159 ter prične točno oh 16. uri. Rojaki in rojakinje! Ne zamudite te lepe prilike, kar vam bi bilo gotovo žal. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA Cotič J., Lujan. — Nakazano nam naročnino prejeli v redu. Hvala in pozdrav! Vidmar I., Jujuy. — Svoto $ 20, prejeli v redu. Vračunali bomo tri letno naročnino in ostalo pa v tiskovni sklad. Mi odpošljemo list vedno redno, a če pride s tolikšno zamudo je pač krivda pošte, ki v tako oddaljen kraj ne more ali noče preje dostaviti pošte. Kakor trdite je tam več. rojakov, ki bi si lahko naročili list, a ravno vsled te velike zamude tega ne marajo storiti. Mislimo da bi to ne smel biti dovoljni vzrok. Kar se tiče zadeve Nove Slovenije, bodo inieijatorji dali vsem sllupno navodilo. Sprejmite naše pozdrave! Gergolet L., La Gilda. _ Za Vas velja isto kakor za V. I. preje navedeno. Zaenkrat bolje: drži ga, ko lovi ga. Pozdrav! ! Kastelic F., Rosario. — List ima te plačan do 30. 9. 40. Pozdrav! Petelin I., Córdoba. — Naročnino smo prejeli. List imate plačan do 30. 3. 39. Pozdrav! Mahnič L., Puente del Inca. — List vam redno dostavljamo. Kakor pišete imate sedaj mnogo časa za či-tati ker je tam mraz in sneg. Pozdrav ! Berlot, R., Rosario. — Naročnino prejeli. Glede drugega, kakor je o-menjeno zgoraj. Paulin K., Mechita, — Naročnino in v tiskovni sklad sprejeli. lávala in pozdrave! Abe P. , Paraguay. — Prilofeno naročnino in v tiskovni sklad prejeli v redu. Drugo kakor želite. Pozdrav ! Francetič L., Cordoba. — Dveletno naročnino, za društvo, prejeli v Nekoliko v premislek Kakor ima vsaka država svoja pravila, ki so zakon po katerem se morajo vsi ravnati, tako ima tudi vsako društvo svoja pravila po katerih se morajo vsi člani ravnati. Državljani plačujejo državi davke, da more vršiti svoje obveznosti napram narodu. Enako morajo tudi člani plačevati društvu članarino, da more zadnje v redu vršiti svojo naloge. Kakor pa so v narodu ljudje različnih hotenj in sposobnosti, tako so tudi v društvu. Nekateri so za petje in dramatiko, drugi za gospodarstvo ih šport ter še za nešteto drugih udejstvovanj, ki slehernega silijo po svojem notranjem nagnjenju k delovanju in udejstvitvi, Želje mladine niso povsod enake z željami starejših, kakor obratno ne. Kakor pa državniki niso nič drugega: nego izvrševalci skupne narodove volje in potrebe, tako tudi odborniki kateregakoli društva niso ničesar drugega nego izvrševalci volje in potrebe vsega članstva. Kakor hitro, bodisi v prvem ali drugem slučaju tako ne izvršuje, nastane notranje nezadovoljstvo in razkol. Privilegiranci kateregasibodi značaja so kakor državi tako tudi društvu škodljivi. Nikdo ne sme imeti več pravic in ne dolžnosti, če ima kdo vieč sposobnosti ima tudi več dolžnosti, ki mu priznanje in hvaležnost ne izostaneta. Društvo je samo za člane, kajti če nečlani uživajo iste pravice kakor člani tedaj so zadnji enostavno izkoriščani, kar prinese končno pogubne posledice društvu: redni člani prenehajo s svojimi obveznostmi iiapram društvu, kar je čisto razumljivo. Ako hoče katerokoli društvo dobro uspevati, morajo odbor in članstvo eden drugega dobro razumeti. Naj bo odbor še tako enoten, če pa nima večine za sabo je to zelo slabo izpričevalo. Enako tudi še tako dobro članstvo brez dobrega vodstva ne more nikamor priti. Ljudje, ki ne spadajo niti v pošteno družbo in še manj v društvo, jih je treba kratkomalo izolirati. Kako bi bilo, če bi v človeški družbi smel vsak počenjati kar bi se mu zahotelo. Neke meje morajo povsod biti. In proti onemu, ki jih prekorači, je najuspešnejša kazen: prezir. O vsem tem in morda še marsičem bi se morda izplačalo nekoliko razmišljati v naših društvih, bodisi odborom ali članstvu. redu. Glede drugega, če je za v list, bomo seveda objavili, vendar kakih osebnosti ne maramo. Pozdrav vam in vaši družini! NAROČNIKOM Šfc vedno vas je nekaj, ki niste v redu s članarino. Poiskusite to čim-preje urediti, kar bo tudi vam koristilo, kajti če bi vsi točno napravili svoje obveznosti napram listu, bi lahko redno izhajali. Te dni bodo vse one v Capitalu obiskali naši inkasanti, a če bi ne bili tako komodni bi lahko tudi sami prinesli na upravo. ¡ Slovenci doma in po svetu j le- <«.. m- -a® m «» *ev lašča razburjenje po kratkem intervalu nekaj dni. Paralelno z nemško intervencijo v Franciji je Italija sprožila vprašanje angleške blokade, ki je po italijanskih računih nanesla italijanski trgovski mornarici veliko škodo, katero cenijo na eno milijardo lir. Ob tej priliki je bilo z italijanske strani podčrtano, da je zaradi blokade največ trpel Trst. Že ob začetku blokade so bile italijanske oblasti zaskrbljene glede usode Trsta, o čemur so pisale tudi inozemske agencije. Preko tržaške lu-ke je namreč šel velik del nemškega prometa v prekomorske države, ki je zaradi blokade moral prenehati. Iz tega je razvidno, da se položaj Trsta ni popravil, temveč zelo poslabšal. Sedaj pa ko se nahaja tudi Italija v vojni proti Angleški je stanje jadranskih luk obupno, prav posebno pa še tržaške. UTONIL JE Sv. Lucija. — Za binkoštne praznike je utonil v novem svetolucij-j .skem jezeru trgovec Ivan Melinec iz Tolmina, star 32 let, po rodu iz Dolj pri Tolminu. Ko se je vozil iz Sv. Lucije proti Tolminu, je po nesreči zavozil s ceste in padel v vodo. Njegovo truplo so našli naslednjega dne. SMRTNA NESREČA RADI OGNJA Iz idrijskega kota. — V Zgornji Kanomlji v Repitu so trebili po se-nožetih in trebljenje sežigali. Petletna Rozalka Erjavec se je po neprevidnosti preveč približala ognju, tako da se ji je užgala obleka. Zaradi opeklin je po nekaj urah izdihnila v idrijski bolnišnici, kamor so jo bili v naglici prepeljali. — V Gornji Kanomlji je umrl 82 letni Franc Gnjezda, znan pod imenom "stri-ček." NA SLEDI ZA ČRNIM PREMO-GOM- Kakor znano, imamo v Idriji živo srebro. Geološka znanost je ugotovil la, da so v okolišu živosrebrne rude vedno sledovi srebra, zlata, bakra in tudi premoga. To značilnost najdemo tudi tukaj. Pred sto in več leti so kopali za bakrom na Cerkljanskem pod Labnami in Ravnami. Srebro so iskali pred dobrim desetletjem v bližini Slapa ob Idriji. Dela so pa opustili, ker je bil odstotek rude prenizek. Pred nekaj dnévi so priobčili italijanski listi vest, ki pa za domačine ni nikaka novost, da leže pod Šebreljskim hribom, Oblakovim vrhom in Vojskem v dolini Tribuše zakladi črnega premoga. V Stopniku, kjer se odcepi od državne ceste po Idrijski dolini cesta v Še-brelje, vrtajo že več kot leto dpi za premogom, toda brez posebnega uspeha. Najbrž primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Po časopisnih vesteh bo sedaj drugače, ker se je za zadevo začela zanimati državna oblast. Dobro bi bilo, če bi se iskanje obneslo in bi se odkrila ležišča črnega premoga, ki ga naše gospodarstvo tako krvavo potrebuje pa tudi delavstvu bi ne bilo treba hoditi s trebuhom za-kruhom. SREČA V NESREČI Na tržaški južni postaji v smeri proti Rarkovljam so urejali dolg tovoren vlak. Pri premikanju in zlaganju vozov so nepričakovano v sredini že dolge vrste začeli skakati vagoni drug za drugim iz tira. Pet se jih je iztirilo, vendar ni bilo nobene nesreče. Zajelo ni nobenega od železničarjev, ki so tam okrog vršili službo, in tudi materialna škoda je bila malenkostna. ZLATA POROKA Na Volarjih pri Tolminu sta 7. maja obhajala zlato poroko Ivan Gaberšček in njegova žena Marija Kanalec. Pročila sta se dne 7. maja 1890 pred oltarjem M. R. na Ilovici, zlato obletnico sta praznovala pri podružnici na Volarjih, kjer je slavljenec ves čas življenja strežnik in cerkovnik. Za to izjemno priliko je prišel tolminski g. dekan msgr. Vodopivec maševat na Volarje. Njegov govor med sv. mašo in lepo petje domačega zbora sta zelo povzdignila slovesnost dneva. Podružnica sv. Rrikcija je bila polna in mnogo vernikov je pristopilo k sv. obhajilu. Vsa soseska se je veselila slovesnosti in vsi voščijo zlatoporočence-ma — saj sta oba še krepka in zdrava — da bi srečno in še v zdravju obhajala 60 letnico. DRZNOST GA JE POKOPALA Pred leti je odšel v Jugoslavijo 24 letni Kamenšček Severin iz Roči-nja. Ker ni mogel dobiti prave zaposlitve, se je posvetil letalstvu i'1 stopil v vojaško službo. Kmalu se je izuril v izbornega letalca in dosegel čin podčastnika. Postal je znan po svojih drznih poletih in akrobacijah. Zdi se, da ga je ravno njegova samozavestna korajža zapeljal» in ga pahnila v prezgodnji grob. V soboto 4. maja je dobila njegova preizkušena mati v Ročinju žalostno brzojavno obvestilo, da se je njen sin prejšnji dan pri letalskih vajah smrtno ponesrečil. Demografsko gibanje na Primorskem Statistični podatki o demografskem gibanju v Julijski Krajini v prvih treh mesecih letošnjega leta so dokaj poučni. Iz njih namreč vidimo, da kljub vsem populacijskim ukrepom število rojstev nikakor ne raste, temveč da dalje stalno pada, da se pa je nasprotno v tem trome-sečju število mrtvih celo povečalo nasproti lanskemu številu (verjetno v zvezi z izredno ostro zimo in z nesrečo v raškem rudniku). V naslednjem podamo najprej pregled o pri-rodnem gibanju za posamezne pokrajine, nato pa pregled o priseljencih in izseljencih. Števila v oklepajih se nanašajo na isto razdobje v preteklem letu. Prirodni prirastek v prvem četrtletju 1940 Pokrajina Goriška: rojenih 997 (1084), umrlih 923 (838), prirastek 74 (246). Pokrajina Puljska: rojenih 1876 (1833), umrlih 1581 (1284), prirastek 295 (549). Pokrajina Reška: rojenih (¡08 (599), umrlih 439 (4,69), prirastek 169 (139). Pokrajina Tržaška: rojenih 1547 (1541), umrlih 1689 (1627), —142 (—86). Pokrajina Zadrska: rojenih -29 (238), umrlih 144 (125), prirastek 85 (113). uJlijska Krajina in Zadr. pokrajina: rojenih 5257 (5295), umrlih 4776 ( 4334), prirastek 481 (961). Prirodni prirastek je bil torej v letošnjem prvem tromesečju za pok-vioo manjši kakor lanski ob istem času. Povečal se je prirodni prirastek samo v Puljski pokrajini, toda tudi tu samo za 30 duš. V Tizaški pokrajini pa izkazuje tudi letos zmanjšek svojega prebivalstva in sicer tokrat kar za 142 duš v treh mesecih. Ta zmanjšani prirodni prirastek pa se ni zenačil po večjem pritoku iz drugih pokrajin, kakor je razvidno iz sledečega pregleda: Priseljenci in izseljenci v prvem četrtletju 1940 Pokrajina Goriška: priseljenci 2065 (1860), odseljenci 2009 (1960), prebitek 56 (—100). Pokrajina Puljska: priseljenci 3149 (2814), odseljenci 2480 (2791), prebitek 669 (23). Pokrajina Reška: priseljenci 1527 (1112), odseljenci 14.37 (1416), prebitek 90 (—304). 3215 (4238), odseljenci 3248 (3163), prebitek —33 (975). Pokrajina Zadrska: priseljenci 342 (240), odseljenci 285 (190), prebitek 57 (50). Jul. Krajina in Zadr. pokrajina: priseljenci 10,298 (10,164), odseljenci 9459 (9520), prebitek 839 (644^. Celotno je sicer razlika med pri Krojač nica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK GARAY 3519 BS. AIRES seljenci in izseljenci letos za 105 večja od lanske, toda ta razlika ne zadostuje, da bi pokrila padec v pri-rodnem prirastku (480). V Goriški, Puljski, Reški in Zadrski pokrajini je bil letos prirastek po priseljevanju večji kakor lani, za to pa se je ta prirastek v Tržaški pokrajini zmanjšal za več kot 1000 (točno za 1008). Če upoštevamo prirodni prirastek po priseljevanju in odseljevanju, dobimo to-le sliko: v Goriški pokrajini je v letošnjem prvem tromesečju število prebivalstva celotno na-rastlo za 130 (lani za 46), v Puljski za 964 (572), v Reški za 259 (lani je padlo za 165) in v Zadrski za 142 (163), v Tržaški pokrajini pa je število prebivalstva celotno padlo za 175 (lani se je povečalo za 889). V vsej Julijski Krajini in Zadrski pokrajini znaša letošnji prirastek 1320 (lani 1605). Velika razlika je med prirastkom v glavnih mestih in ostalim delom pokrajin. V mesecih januar-februar-marec 194,0 je znašalo število rojstev v glavnih mestih (Gorici, Puli, Reki, Trstu in Zadru) 1976, umrlo pa je v istem času 2146 oseb, tako da je prirodni prirastek v glavnih mestih bil negativen, in sicer za 170 duš. Priselilo se je v glavna mesta 4424 oseb, izselilo pa se jih je 4264, tako da je znašal prebitek priseljencev nad izseljenci 160. Vsa glavna mesta skupaj sploh niso imela prirastka, temveč zmanjšek prebivalstva za 10 duš. V ostalem delu vseh petih pokrajin se je rodilo 3281 otrok, umrlo pa je 2630 oseb, tako da je prirodni prirastek 651 duš. Priselile so se 5874 osebe, izselilo pa se jih je 5195, tako da je bil prebitek 679 oseb. Celotni prirastek izven glavnih mest je znašal tedaj 1330. Zaradi popolnosti naj sledi še specifikacija za posamezna glavna mesta. (Podatki v oklepaju se nanašajo na leto 1939). Prirodni prirastek v glavnih mestih Gorica: rojenih 238 (271), umrlih 306 (251), zmanjšek 68 (20). Pula: rojenih 255 (238), umrlih 251 (238), prirastek 4 (—). Reka: rojenih 324 (312), umrlih 242 (238), prirastek 82 (79). Trst: rojenih 937 (1019), umrlih 1210 (1197), zmanjšek 273 (—728). Zadar: rojenih 222 (218), umrlih 137 (110), prirastek 85 (99). Prirastek po priseljevanju in izseljevanju v glavnih mestih Gorica: priseljencev 644 (661), izseljencev 690 (519), zmanjšek 46 (142). Pula: priseljencev 822 (759), izseljencev 584 (633), prirastek 238 (126). Reka: priseljencev 917 (593), izseljencev 809 (829), prirastek 108 (—236). Trst: priseljencev 1713 (2770), izseljencev 1917 (184,6), zmanjšek 204 (924). Zadar: priseljencev 328 (218), izseljencev 264 (188), prirastek 64 (30). Trst in Gorica izkazujeta padec v številu prebivalstva po prirodnem gibanju in po razliki med priseljenci in izseljenci. Zlasti v Trstu je razlika v bilanci med priseljenci in izseljenci v letošnjem in lanskem prvem tromesečju zelo velika (1128!). Verjetno je to posledica novih ukrepov proti urbanizaciji. Celoletno je padlo število prebivalstva v Gorici za 114, v Trstu pa za 477 duš. V Puli znaša celotni prirastek samo 242 in na Reki še manj: 190. Razmeroma velik prirastek (149) i-ma samo Zadar. Čitatelja bo gotovo zanimalo tudi demografsko gibanje v Kanalski dolini, kjer so z novim letom stopili v veljavo ukrepi glede izseljevanja oseb, ki so optirale za nemško državljanstvo. Kanalska dolina je sedaj sestavni del Videmske pokrajine. Ta pokrajina je zelo obsežna, tako da je po podatkih za vso pokrajino tež ko sklepati na gibanje v tako majhnem predelu, kakršen je Kanalska dolina. Vendar izba j a tudi iz teh števil, zlasti če jih primerjamo s podatki prejšnjega leta, da se je letos v prvih treh mesecih več oseb izselilo kako priselilo. Po statistiki so bili letos v vsej pokrajini 7384 priseljenci (lani 6616), tako da je letos| bilanca pasivna za 13 duš, medtem ¿. ko je bila lani aktivna za 76. Rolj izrazito je to gibanje po uradni statistiki za Rolcansko pokrajino v Južnem Tirolu. - Iz te pokrajine se je letos kar 5736 oseb več; izselilo kakor tja preselilo, lani pa je število priseljencev prekašalo število izseljencev za 632. Po poluradnih vesteh, ki so jih objavili koroški listi, vemo, da so do-sedaj že štiri skupine Kanalcev zapustile deželo in prispele na Koroško. Gre za okroglo 1000 oseb, torej približno za četrtino vseh, ki so op-tirali za nemško državljanstvo. Po veliki večini so to samski brez lastnega premoženja. Vojaki, ki so se izjavli za izselitev v Nemčijo, pa so morali ubrati pot v novo domovino preko Južnega Tiróla. Nadomestila teh izseljenci po priseljencih iz drugih krajev'do fcedaj ni opažati. —L. Č. TRST POD UDARCEM ANGLEŠKE BLOKADE Prvi početek vojne na mejah Francije, Rel^ije in Nizozemske je v mnogočem vplival tudi na Italijo. Zdi se, da se Sredozemlja zopet po- ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 5P - 2295 La Paternal Bs. Aires Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chacajriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 LETOŠNJI ZLATOMAŠNIKI V JULIJSKI KRAJINI Letos bodo naslednji čč. gg. v Julijski Krajini obhajali zlati jubilej svoje prve sv. maše: msgr. Ignacij Valentinčie, stolni kanonik v Gorici, dekan Jakob Rejec, ki živi sedaj v pokoju na Ajševici pri Gorici, župnik Dominik Janež, ki pas tiru je že dolgo vrsto let v Studencu pri Postojni, in župnik Alojzij Lojk, ki službuje na Banjšicah. Kolikor smo mogli dognati bodo novi zlatomašni-ki praznovali svoje pomembne slovesnosti večinoma šele v semptem-bru. .____ Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Rs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE ROLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zditavnike specialiste za bolezni na pljučah, ebisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A-U. T. Olivos (741) -1304 PISMO TRŽAŠKEGA ŠKOFA V TREH JEZIKIH Zadnje škofijsko pismo tržaškega škofa Santina, je bilo izdano v italijanščini, slovenščini in hrvaščini. V ■cerkvah na Krasu in po Istri so ga razen v italijanščini prečit ali tudi v obeh domačih jezikih. NOV GROB V Trstu je umrla gospa Franja Jezeršek. Dosegla je starost 97 let. Bila je že dolga leta vdova po g. Ivanu Breclju. pju, v katerem je imel posestnik veliko zalogo sena, gradbenega lesa in tudi vse poljsko orodje. Ogenj je uničil vse poslopje, razširil pa se je še na sosednji hlev.. Pmejili so ga goriški gasilci. Požar je trajal skoraj vso noč od sobote na' nedeljo. POŽAR Pri posestniku Josipu Bercetu v Dornbergu je nastal požar, ki mu je prizadejal za 20.000 lir škode. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslo- SMRT ROJAKA V VIRGINIJI Windsor Heights, W. A. — Dne 18. junija je v bolnišnici v Wheelin-gu umrl Jakob Kenda, star 65 let in doma od Tolmina na Goriškem. Pred letom, namreč avgusta meseca mu je bil ubit en sin, star 22 let. Pokojni zapušča ženo, dva sina in pet hčera. Naj bo njemu lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! Drobne vesti iz naših krajev Loke pri Krombergu. _ pred kratkim se je naselil v Lokah furlanski duhovnik Celedoni, ki bo o-pravljal vsa duhovniška dela v loški cerkvi. * Vrh nad Kanalom. — V visoki starosti 86 let je umrl tu kmet Miha Bucek. Pokojni je bil prava hribovska korenina: pobožen, pošten mož, skrben gospodar, zaveden Slovenec, ki je svoje trude in težave posvetil domu in družini! * Slap pri Vipavi. — Pred dnevi nas je za vedno zapustil 76 letni Jožef Židanik. Bil je značajen, veren ■ mož in je vse svoje življenje pogumno izpričeval svoje katoliško prepričanje med sovaščani, ki so mu priredili prav lep pogreb. Tudi pevci so mu ganljivo peli v slovo. * Rožna dolina pri Gorici. — 29. a- prila je tu umrl gostilničar Peter Batič, star nad 70 let. Bil je lastnik znane gostilne pri "Bajti". * Kanal. — Pri železniškem predoru pri Kanalu je povozil motorn vlak 58-letnega Mohorja Blažiča. * Trst. -i- Odkar je nastopila vfcled evropskega konflikta podražitev živil, se oblasti vztrajno bore proti Povišanju cen, ki so normirane. Vsled prekršitev se stalno veča število trgovcev, ki so zaradi tega o-pominjeni ali kaznovani z zaprtjem trgovin. Doslej je bilo kaznovanih več desetin trgovcev. Milje pri Trstu. — Karabinjerji 80 prijeli več tihotapcev kave in sladkorja, ravno ko so prenašali blago iz barke. * Gorica. — V mesecu aprilu je bilo prijavljenih 163 ovadb zaradi raznih prestopkov proti cestnemu redu, javni varnosti, avtomobilskim ln kolesarskim predpisom. * Trst. _ Čevljar Alojz Žerjal, ki Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIč JTRELLES 2642 U. T. 59-1232 je umoril mladenko Rozo Godniče-vo, je bil obsojen na 21 let in 6 mesecev zapora. * Trst. — Pred sodiščem sta bila obsojena Stanko Bergoč in Franc Šebec iz Klenika, vsak na 3 leta zapora in 5000 lir denarne kazni, ker sta vtihotapila enega konja. in naši otroci Ko ste prišli v to deželo, ste gojili nade za boljše življenje zase in svoje otroke. Kakor mnogi starši, ste tudi vi bržkone napravili velike žrtve za njihovo vzgojo in da imajo boljše priložnosti v življenju kot ste jih imeli vi. Amerika slovi kot dežela priložnosti, kar ni v mnogih pogledih več tako res, kakor je nekdaj bilo. Vendarle dejstvo je, da naši otroci morejo imeti dobro Vzgojo. Nekateri zapuste šolo čim jim to zakon dovoljuje, drugi gredo v višje šole in celo v profesionalne šole. Kako ste čutili glede vzgoje svojih otrok? Ali vam je bilo sitno, ker je vzgoja ovirala zaslužek otrok in njih prispevanje k vzdrževanju družine^ Ali se je vam zdela nekaj po- >, > U' ■ j n ' Í' 1- vsem naravnega, dokler so otroci leteli nadaljevati šolanje? Ste li smatrali isto kot nekaj tako važnega,. da ste se močno potrudili, da so šol« dovršili? To je važen predmet, o katerem se je pisalo mnogo knjig. Ni vedno lahko odločiti se, kaj je najboljše storiti za vzgojo otrok. Ena stvar pa je sigurna: ni mnogo dežel na svetu, kjer bi se ubog fant ali dekle mogel tako zlahka izšolati. Pa poglejmo to stvar kar od začetka. Imamo zakone, ki zahtevajo, da otroci morajo pohajati šolo do gotove starosti. To so pametni zakoni. V šoli se otrok uči o svoji deželi in kako živeti v njej. On se tam dostikrat srečava z otroki, katerih starši ne prihajajo iz iste dežele in se na uči občevati z njimi. Nauči se važnih stvari kot čitati, pisati in računati, brez katerih je težko izhajati na svetu. Ako nežna teh stvari, ne more dobiti in držati dobrih služb, niti se ne ^more čutiti prav doma v družili izobraženih ljudi. Poleg tega se more naučiti stvari, ki ga pripravljajo za poznejše delo in mu dajejo začetno izkušnjo v mehaničnih ali pisarniških poklicih. Ravno v tem momentu se dogaja, da nismo tako sigurni, kaj nam je storiti. Naj bi otrok vstarosti med 14. in 18. letom pohajal kak pripravljalni tečaj za izvezbanje v gotovi stroki, ali pa naj nadaljuje z bolj splošno vzgojo, oziroma naj AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ž ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO 3ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 ia od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 sploh pusti šolo in gre na delo? Ako družina le količkaj premore in otrok hoče iti nadalje v šolo, naj nadaljuje svojo vzgojo. Ni mnogo služb za mlade ljudi in oni, ki jih dobijo, ni-imajo prilike naučiti se mnogo. Kolikokrat se ti mladi ljudje kasneje ke-sajo, da niso nadaljevali v šoli! Ako je vaš otrok sit šole in jo hoče zapustiti, bržkone veliko ne pomaga siliti ga, naj nadaljuje. Nikdo se ne hmore mnogo naučiti, ako mu je šolanje zoperno. Ako ni otrokova protivnost nekaj trenotnega ali posledica nepriljubljenega učitelja, je morda najboljše, da pusti šolo. Kasneje se morda naveliča dela ali potepanja. Tedaj mu morete lepo na-svetovati, naj se povrne v šolo. Kaj pa storiti z otrokom, ki hoče iti naprej v šolo, pa nežna, kaj bi študiral? Odgovor je odvisen od otroka in mnogih drugih stvari. Ali uspeva dobro v splošnih šolskih predmetih? Za kaj je posebno sposoben in za kaj sezanima? Ako hoče iti v obrtno šolo, ali bo kasneje imel priliko zaslužiti v dotični stroki? To so težka vprašanja in staršem in otrokom je težko dati dober odgovor. Poskusite pogovarjati se s fantkom ali dekletom o tej stvari. Ni modro vsiljevati svoje lastne ideje, kajti, ako niso prepričani, da je stvar dobra, ne bodo dobro opravili. In tudi najboljši starši se dostikrat motijo. V večini mest pa imamo strokovnjake, ki so posebno iz-vežbani za to, da pomagajo modro izbirati. Tak strokovnjak utegne biti v sami šoli. Vzgoja in delo sta izmed najvažnejših stvari v življenju fantov in deklet. Ker poznamo dobrega mehanika ali uspešnega zdravnika, ni nikak razlog, zakaj bi silili otroka v isti poklic. Treba je o tej stvari resno premišljevati, pretresati jo skupaj z otrokom in dostikrat vprašati strokovnjake za nasvet. SMEH, NAJBOLJŠE ZDRAVILO Že od nekdaj smo ljudje prepričani, da je smeh nekaj zdravega, '"'e pred 2000 leti je pisal neki modrijan: "Veselo srce dela življenje veselo in je kakor zdravilo. Žalost suši kosti." Odtlej sq pesniki, filozofi in zdravniki vednp znova poudarjali Zdravilne učinke smeha. Toda poskus, da bi ta dobrodelni učinek smeha tudi zdravniško dokazali, so napravili šele v novejšem času. Pri tem se je izkazalo, da vplivajo gibi mišic pri smehu dejansko ugodno na telo in nič manj na dušo. Neki pomembni zdravnik je.celo izjavil: Če bi se mogli ljudje bolj smejati, Id imele naše bolnišnice 'n zdravnuri manj dela! Smeh nas ohrani mlade, poveča tek, pospešuje prebavo in krvni obtok, nam dela dihanje svobodnejše, oči jasne ter nadihuje lica z rdečico veselja. Kdor ima veder temperament, dobro je, dobro spi, dobro dela in ima veselje do življenja. Čim starejši pa postaja človek, tem manj ga je volja do smeha — nalost. Mnogi ljudje s srčnimi motnjami se smehu izogibajo, ker menijo, da bi jim srce smeha ne zdržalo Poskusi pa so pokaazli, da so se srčne težave s smeho,m celo izboljšale. * "Obtoženec, imenovali ste tožite Ija vola, osla in idiota. Zakaj ste ga vrhu tega še oklofutali?" "Zato, ker je naglušen, gospod sodnik." mcmsmm. <♦> <♦> •»> $ * Dr. Enrique Daniel í Dauga | Zobozdravnik ¿ od Asistencie Publike $ C. M. Box Odiseja primorskega mladeniča Primorski mladenič, doma s Krasa, njegovega imena iz razumljivih razlogov ne bomo navedli, ki se je kot mnogo drugih naših fantov šel borit v Španijo proti fašizmu, mi' sleč, da se bori obenem tudi za svobodo primorskega ljudstva, je pisal iz lagarjev v Franciji več pisem svojemu bratu v Buenos Aires, iz katerih posnemamo nekaj potez iz njegovih doživljajev in doživljajev tisočev drugih, ki so žrtvovali svojo 'mladost, zdravje in mnogi tudi življenje za svobodo, idejo in boljšo bodočnost človečanstva. * Gurs, junija 1939. Po tolikem času, dragi brat, \o nisva vedela eden za drugega, ti spet pišem tele vrstice, \i upam, da te bodo dobile pri najboljšem zdravju, \aterega imam tudi jaz. Po dveh letih se dobim spet v Franci' ji. Obžalujem, \ajti to gotovo ni bila moja misel in želja, da smo po toli\ih volj bogata, da nas bi lepo preživljala, če bi ne gospodaril tujec nad njo. Zato pa se moramo boriti naprej s slovensko in jugoslovansko zastavo v ro\i ter v smi' slu slovanske vzajemnosti. Delavstvo vsega sveta se mora združiti ter enkrat za vselej pomesti z vsemi izkoriščevalci. * Augusta 1939. Dragi brat! Dobil sem tvoje pismo in denar, \i si mi ga poslal. To pismo ti pošiljam po nekem Italijanu, \i odpotuje v Buenos Aires. Sedaj nisem več v lagarju, zato ti pošiljam tudi sliko. Prej se namreč nisem mogel dati slikati. Obenem ti pošiljam tudi sli\o od naših lagarjev ter ne\aj umetnih \ipov, \i so jih naši prostovolj- Tu se govori samo o vojski in mi smo se vsi podpisali, da gremo prostovoljno ci sami naredili v spomin na španske dogodke. Precej prostovoljcev, med njimi tudi ne\aj Slovencev, je odšlo v Rusijo in drugi v severno in južno Ameriko. španski republikanski bojevniki v Gursu (Francija), v ozadju lagarji £ Vsak dan od 2 do 7 ure pop. 'i Fco. Lacroze 3708, Chacarita $ Buenos Aires I ____ , ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 borbah in žrtvah za svobodo morali brez zmage zapustiti Španijo. Slabo mi je tukaj v lagarju in z menoj na tisoče drugim mojim tovarišem. 7^a \rat\o ti bom opisal moje življenje: V Španijo sem odšel dne 2. avgusta leta 1937. in sem se vrnil nazaj v Francijo 7. februarja 1939. Odšel sem v Španijo \ot prostovoljec z idejo, boriti se proti mednarodnemu fašizmu, \i je.toliko \rivic prizadejal našemu narodu in potem vsemu človeštvu ter še vedno prodira dalje. Če smo izgubili v Španiji, ni bila to naša krivda ali naša nemoč in nesposobnost, marveč je bil vzrok za' krin\ano izdajstvo. Vseh skupaj nas je tu v lagarjih okrog 600 tisoč. Tujih državljanov je okrog pet tisoč, med ^aterí-mi je 350 Slovencev, Srbov in Hrvatov. Kakih 2 tisoč jih je že šlo domov, to se pravi v svobodo, v Francijo. Slabo se nam godi tu\aj, a smo še vedno vsi kot eden pripravljeni se boriti proti fašizmu. Okrog naših taborišč je napeta bodeča žica ter je vsakih petdeset metrov policaj ter v sredi med njimi pa po en vojak■ Vkljub vsemu smo veseli ter smo pripravljeni ka\or Španijo braniti tudi Francijo. Upamo, da se nam bo prili\a kmalu nudila in da bo imel fašizem s Francijo malo več opravka nego ga je imel s Španijo, \ajti v Španiji nam je manjkalo orožja, posebno težkih topov in letal, a Francija ima vsega tega dovolj. (Kakor so dogodki pozneje pokazali, se je Francija še manj postavila po robu fašizmu nego se je bila slabo oborožena republikanska Španija.) Žal mi je lepe španske dežele, ki ie vsa porušena, kakor so b"'' P° v°ini na' ši kraji. Mladina je s\oro vsa pokvarjena. Gorje ranjenim republikancem in drugim, ki so prišli v roke fašistom; brez usmlijenja so jih pomorili. Z dekleti, ki so kazala uporen duh pa so napravili z njimi kar se jim je zahotelo. Čitali smo o tolminskih puntarjih ter zgodovino o Matiju Gubcu, vodji hrvatskih seljakov. In prav tako se godi danes. Kakor sem ti že v začetku omenil, dragi brat, je tukaj za nas zelo slabo. Jesti imamo malo, prostosti pa nobene, niti tobaka si nemorem \upiti in tudi denarja nimam. Prosil bi te, če bi mi mogel pomagati s ka\im pesom, vem da imaš tudi ti tvoje potrebe, a dva ali tri pese bi se tebi ne poznali mnogo, zame pa je veliko. Ko bom prost ti bom vse stokrat povrnil. Tvje^ateri so že dobili pomoč bd svojih iz Buenos Ai resa ter upajo, da jih bodo spravili tja. v francosko armado, če nas potrebuje. Žalostno je, ko se moramo tako klatiti po svetu, dasi bi nam tega nebi bilo treba, če bi na svetu vladala pravica. Lepo bi bili. doma, \ajti naša zemlja je do- Jaz pa sem vstopil v francosko armado. Drugega mi ni bilo napraviti. Domov nisem hotel, ker vem kaj me čaka. Po vojni bomo dobili vsi prostovoljci v francoski armadi francosko državljanstvo. Ta\o so nam obljubili. * Marca 1940. Sedaj se nahajam v Afriki v Alžiru. Jesti, in piti mi ne manjka, samo precej vroče je. Piši mi večkrat. Drugi dobivajo pisma, jaz sem pa žalosten, ko zame ni ?*"•<-* 0g vas je ščitil, toda sedaj ni tako. .. ; Ščitil me bo tudi sedaj! v — Ne bo vas, ker ga drugič izku- «ato! T" Kaj pa se mi vendar more pripetiti v gorovju? — vzklikne Kata-j Ua- — Saj vidite, da sem si izbra-a l'edovnifiko obleko, narod pit pov-0(1 spoštuje pobožne brat»! Narod spoštuje redovniško o-to resi"ca> :'k«jti tvapifili dobri in pobožni ljudje, — odvr-1(i Kalipto. ^ r Toda gorovje je strašni}, — na-v' 'uJe predstojnik samostana in se ^ «trese. — Lahko bi zgrešili pra-ftevPot, poleg tega pa je vsak korak i>adiUen *>0V8l>t* z'j¡lJ° globoki pre- ~ l*ah, saj sveti luna! <)zek mostiček bi se lahko zru-fcla^ Vašimi n°gai"i> Pa Wnuo-Voi-yte v globino, ni za vas rešitve. ellcanstvo! ■-« ■ Vsj mostički so bili celi, ko sem ril na morebitne napake, ki jih tolikokrat vidim. Kako je torej treba ravnati, da se otrok He razvadi na tak način? Tako zelo napačna je tista beseda, ki pravi: saj otrok ne razume. Res ne razume. Toda dovolj sprejemljiv je že za dobro in slabo takoj, kadarkoli je opaziti v njem zavedno trmo in če je otrok tedaj star komaj eno j leto, ali pa pol leta, je že čas, da mu ne daš vselej veljati. Če je bolehen, je previdnost še bolj potrebna in če se otroku ugodi enkrat ali drugič, vselej se mu nikdar ne sme. Brez palice in brez grožnje o "dedcu s košem" (kuko) bo neizprosna beseda in nespremenljiva volja kmalu dokazala otroku, da mu njegova trma nič ne hasne. Koliko je starišev, ki ne vedó, da je otroka treba naučiti, da prosi za stvar, katero želi. Če otrok prosi, kar želi, se s tem zave, da stvar ni njegova, da sta oče in mati, ki sta se morala truditi in delati, da sta tisto pridobila; da je tisto stvar treba ceniti. Prava vzgoja navaja otroka na to, da za vsako stvar prosi in nikoli nobene ne zahteva! Kadar zahteva, mu je treba odreči, da se zave, da mora biti pred stariši spoštljiv. Tako bodo naučili stariši otroka ubogljivosti, a tudi spoštovanje bo imel do njih. Še na eno naj tudi opozorim. Sicer na hvalo tega opozorila niso mnogi potrebni in je kaj nevšečno na to opozarjati. Mnogokrat delo mater zadrži, da ne more pospraviti po hiši. Če je to slučaj, ni na tem nič hudega. Če pa iz tega pride navada in se dogodi, da leži vse križem po sobi, po veži, po kuhinji, tam leži cunja, tam spet papir, tamkaj čevelj in copata, tamkaj koščki kruha in pomarančni olupki, na mizi nogavica, pod mizo lonček... Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Ni ga izgovora, ki bi tako stanje opravičil, ker so posledice takega ravnanja nedogledne. , Otrok, ki v takem neredu raste, bo brez dvoma neurejenega značaja, kajti prav tista neurejenost iz katere raste bo pritisnila sledove nereda njegovi duševnosti. Metla in šiba sta bili dve važni potrebščini slovenske hiše. Šiba je bila v dobri hiši zataknjena pod stropom in je čakala cela dotlej, ko je Miklavž novo prinesel. Metla je pridno di'sala po sredi hiše in po kotih in kotičkih in če je bilo treba imeti zato posebej plačano deklo pri hiši, pa so jo plačali, raje kot da bi bila hiša smetišče.... Iz takih domov so prišli veliki in vsi največji sinovi slovenskega naroda. Morda bo kdo zameril tako pisanje? Pa naj. Saj zamer sem že vajen. Saj mi napopajo na glavo celo take stvari, ki so jih drugi rekli, potem pa meni v usta položili... Tako zamero pa, ki vtegne nastati iz tega, če opozorim na vzgojne napake, ki imajo tako dalekosežne posledice, bom pa rad nosil, če le kdo od tistih, ki so tega podučenja potrebni, moj namen prav razumel in skušal po-' praviti morebitno napako, katero je bodisi sam zagrešil, ali pa so jo zakrivili drugi. Da. Janezku "hlačke" pristojajo. Kar moško jih naj nosi. Toda "hlač" mu pa nikar ne pustite nositi .... Janez Hladnik. CERKVENI VESTNIK. 28. julija maša na Avellanedi za Karolino Budili. Molitve na Pater-nalu. v ' 4. avgusta maša na Paternalu za Olgo Makuc in Roz. Ušaj. Molitve na Paternalu. V Floresu bo 28. jul. maša za Ano Kocjančič ob 13 uri. — 4. avgusta za Andreja Cigoj ob 13 uri. Prvo Sveto Obhajilo bo tudi letos pred Božičem. Prosim vse stariše, ki imate skrbeti za versko vzgojo svojih otrok, da na to pravi čas pomislite. Prijavite tudi svoje otroke. Storite to lahko tudi telefonično bodisi na uredništvo ali na upravo Duhovnega Življenja. Janez Hladnik. I Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi RESTAVRANT "La Corneta del i\ Cazador" RECONQUISTA 458 U. T. 31-5878 Buenos Aires Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina ter prava bosanska slivovica. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD T šla sem! — Ne bojim se toliko narave, — nadaljuje opat Kalipto. — Narava je blaga in dobra, toda ljudje — ljudje so strašni! — Saj v vsem gorovju ni žive duše, — reče carica. — Med potjo nisem nikogar srečala! ! — Takrat je bil dan, — odvrne o-pat Kalipto. — Ponoči pa se pojavljajo vsi demoni pekla! Ko leže mrak na zemljo, se začno v človeških dušah zbujati hudobne misli! Ponoči prileze razbojnik iz svoje jame in krvoločno preži na svojo žrtev, da bi jo ubil in oropal. Cigan hodi po gozdu in po mračnih samotnih poteh, da bi našel kakšen plen. Kaznjenec, ki je ušel iz Sibirije, se skriva po gozdovih, potepuh čaka v zasedi na bogataša. Razen razbojnikov, ciganov in pobeglih kaznjencev pa se skriva v Rusiji po gorovju vse polno drugih sumljivih ljudi!! In še en sovražnik se skriva po gorah.. . — Kako se imenuje ta sovražnik? —; Volk iu medved! ("arica se zamisli. Premišljevala je o opatovih besedah. Čez nekaj trenutkov pa je klju-mozavestno vzravnala in rekla sta-bova In*) dvignila svojo glavo, se sa-remu opatu: - -^-Carica ne opušča svojega sklepa! Mar naj bi bežala pred volkovi iu inedvedi? Ali naj bi se bala gorskih potepuhov. Oče Kalipto, — in njen glas je zvenel glasno in dostojanstveno, — premagala sem že marsikatero zver v človeku, ukrotila sem #e marsikatero žival v človeški podobi, — ne bojim se ubogih živali v gozdu in gorovju! Opat dvigne'ttb"ufmo roke. — Ali želi moja carica zares odi' ti sredi noči iz tega samostana? Mar hoče zares oditi čez goro peš in sa- ma? — Da, nri tem ostanem in vas prosim, da mi odprete vrata samostana, — reče Katarina odločno. — Dovolite mi samo še eno besedo, zadnjo, če že mora biti! Jutro ni več daleč, dovolite mi torej, Veličanstvo, da vam dam na razpolago majhno trojko, ki vas bo hitro odjeljala čez gorovje! Na ta način boste hitro prispeli do gostilne, kjer vas čaka kočija in spremstvo. Tako vam bo potovanje bolj varno in veliko hitrejše, moja velika carica! — Koliko časa potrebujejo vaši ljudje za vprego trojke? — Samo nekaj trenutkov! To ne traja dolgo, ker se moramo premngokrat že po nekaterih trenutkih odpeljati iz samostana, ko so prišli po nas, kadar moramo ne-sti na primer kakšnemu bolniku poslednjo tolažilo. Trojka je torej vedno pripravljena. — Dobro torej, — odvrne carica Katarina, — sprejmeme vaš predlog, toda hitite! Opat. Kalipto je odhitel, da bi izvršil Katarinin nalog. Katarina pa je zaklicala za njim: — Počakajte! Samo trenutek počakajte še! Koga mi boste dali kot kočijaža? Hočem, da se pelje z menoj samo en človek! — Vašemu Veličanstvu bom dal odločnega in neustrašenega redovnika za kočijaža, — odvrne predstojnik samostana; ko je nekaj trenutkov premišljeval. — Spremljal vas bo brat Ignotus! — Tgnotus? — vzklikne carica Katarina. — To je latinsko ime in pomeni neznanca. Ali ste to izbrali nalašč radi mene ali pa se zares tako imenuje? Oče Kalipto ni namenoma hotel odgovoriti na to vprašanje, temveč je odhitel iz svoje celice. Carica Katarina je izrabila ta čas, vrgla je s sebe redovniško obleko in oblekla svoja ženska oblačila, katere je našla v nezaklenjeni predstojnikovi omari. Ko je bila oblečena, se je vrnil predstojnik samostana in javil, da je trojka pripravljena. — Danes sem storil nekaj, kar se še ni zgodilo, odkar stoji ta naš samostan, — je pripovedoval opat Kalipto, ko je šel s carico Katarino po stopnicah navzdol. — In sicer? — vpraša Katarina. — Bratu Ignotusu sem dal iz naše zaloge dve puški, ki sta vedno pripravljeni v obrambo, če bi kedaj kdo napadel naš samostan. Dovolil sem mu tudi streljati, če bi bilo to potrebno. Nadejam se, da to ne bo potrebno in da bo, moja velika carica, najpozneje čez tri ure v majhni gostil-nici na oni strani tega gorovja. Vendar pa previdnost ne škodu-je. Sedaj pa zbogom, Veličanstvo dovolite mi, da vam v znamenje mojega spoštovanja poljubim rob vaše obleke! — Ne delajte tega, častiti oče, — odvrne Katarina, — poljubite me na čelo in me blagoslovite! ! Opat poljubi njeno belo čelo. Potem pa razširi roki in blagoslovi rusko carico, pri tem je nerazuia1-Ijivo mrmral neko molitev. Spremil jo je do vrat. Vratarja ni bilo niti na spregled, ker mu je opat ukazal, naj ostane v svoji celici. Pred samostanom je Katarina zagledala trojko. To je bila lahka kočija, ki je imela dvoje koles in v kateri je bilo prostora samo za dva? človeka. Redovniki so ^e v tej kočiji vozili brez blazin,' za carico pa je dal opat prinesti ftfehke blazifi& in prfc i:rvfwr -H $ proge. Na sprednjem sedežu je sedela neka bela postava. To je bil neki mladi trapist, čigar obraza pa Katarina ni mogla razločiti, ker je bil skrit pod kapuco. Samostanski predpisi so namreč velevali redovniku, da ne sme pogledati nobene žene. V rokah je držal vajeti svejih majhnih, črnih konj. Carica Katarina stisne še enkrat roko opatu Kaliptu, potem pa sede v kočijo. — Ali si snel konjem zvonce? — vpraša opat Kalipto mladega redovnika, ki ga je postavli kot kočijaža carici Katarini. — Samo volkove bi privabil. — Konji nimajo zvoncev, — odvrne mladi redovnik s prijetnim gla-'som. —• Tedaj naprej in zbogom! Komaj je stari predstojnik spregovoril te besede, je trapist kočijaž pognal konje. Konji so leteli po cesti, ki jo je obsevala mesečina. Katarina se nasloni na svoj sedež in se ozre. Še dolgo je strmela v mračne zidove starega samostana in okna, ki so imela močne mreže. Tam je klečal Aleksander Potem-kin pred črnim križem v svoji celici. Za temi zidovi je pustila Katarina ljubljenega moža, — neki notranji glas pa ji je govoril, da ga bo zopet videla, — potem pa, potem bo pripadal samo njej! 160. POGLAVJE. Preteklost mladega trapista Trojka je z bliskovito naglico drvela po cesti, dokler ni prispela do vznožja hriba. Ko pa se je cesta začela vzpenjati, je moral brat Ignotus, ki je držal vajeti v rokah, zadrževati konje. Konji bi ne mogli tudi naprej dirjati, ker je postala cesta naenkrat zelo ozka.ñji se je jela hitro v^pp-h jati. t i' Na levi in desni strani ceste so zijali globoki prepadi. Ko je samostan izginil v daljavi, SLOVENSKI LIST List izdajata: ''SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ PETELINČEK Bila je koklja, ki je imela mnogo piščančancev. Med piščanci je bil petelinček. Piščanci so prosili kokljo, naj jih pelje na izprehod. Najbolj je prosil petelinček. Kokoš jih je peljala v gozd. Tamkaj so pobirali jagode in se igrali. Kmalu je vsa kurja družina postala žejna. Prosila je kokljo vode, a vode ni bilo nikjer. Tedaj, je rekla koklja petelinčku: "Sinko, ná, dinar! Teci k studencu in prinesi vode." Petelin je odšel. Spotoma je srečal majhnega psa. "Igrajva se!" je predlagal kužek. "Ne utegnem!" ga je zavrnil petelinček. "Moram k studencu po vodo." "Lahko se spotoma igrava", je pripomnil pes. "Zatoči dinar, pa ste-čeva za njim." Kmalu jima je padel dinar v globoko luknjo. Kužek se je zasljnj trudil, da bi noter zlezel; niti z glavo ni mogel tja. Petelinova glavica se je pač pogreznila v luknjo, ali dinarja ni mogel doiti. "Počakaj tukaj", je rekel kužek "skočil bom po mačko, ta ti ga izvleče." Mačka je predla, ko je pritekel pes. "Ne morem pustiti dela, pravkar sem začela presti," je rekla muca. "Bom jaz zate predel", se je ponudil pes; naj se je še tako trudil — presti ni mogel, ni znal. Tedaj je mačka svetovala: "Skoči po miš, ki je brez dela. Jaz ne po j dem." Pes je tekel po miš. Miši ni bilo doma. 'Kje je miš?" je vprašal pes. "Pri siru", se je slišal glas iz mišje luknje. In res je bila miš pri velikem hlebu sira. "Ti, slišiš, pojdi ven", je zaklical pes. "Zgodila se je velika nesreča; piščanci so hudo žejni. Poslali so pe-telinčka po vodo. Petelinček je izgubil dinar. Poslal je mene po mačko. Mačka prede. Noče pustiti de- Mladinski kotiček la. Poslala je mene pote. Pojdi z menoj in privleči nam dinar iz luknje. '' Oho!'' Ne pustim dobrega sira, ko bi tudi sto mačk to zahtevale!'' je odgovorila miš. Pes se je vrnil k petelinu in mu povedal, da ni mogoče dinarja dobiti iz luknje. Petelinček se je vrnil k koklji in k svojim sorodnikom. Pa je našel že vse mrtve. Revčki so poginili, od žeje. Petelinček je začel jokati. Kuku-rikal in kikirikal je, da bi mu kmalu srce počilo. Od tega časa pes ne more videti mačke, ker pravi, da je ona kriva tiste nesreče. Mačka pa sovraži miši in jih preganja na vse kriplje. Kaj pa ubogi petelin? Ponoči ga lahko slišite, kako joka, kadar k<>li se spomni svojih sorodnikov. Jožef Mihelič: ANKA IN MUCA Naša Anka mala muco pestovala, v senci z njo sedela, pesmice ji pela. Anka se upeha, petje zdaj preneha: Anka naša mala z muco vred — zaspala. UGANKE Beli sodček brez obroča, v njem je dvoje vin, kuhanega pije oča. (aotef) Hrbet ima pa ni teló, liste ima pa ni drevo. Oj, čudna stvar ne jé nikdar in vendarle je zmerom sito. (TJSICUAJ) Stana Vinšek: POMLADNA Zopet prišlo je k nam mladoletje; sonce prebuja zelenje in cvetje, travnik in vrt in livada cveti — cveti še ti! Kmetič na polju že orje in seje, halje zelene tkejo si veje, drobna čebela iz spanja hiti — delaj še ti! Pojejo ptički na vejici vsaki, poje si veter, ko pleše z oblaki, poje, kar raste, brsti in kali — poj si še ti! { Smeje se sonce iz sinje višine, smeje se sneg iz daljne planine, smeje se val, ki iz tal žubori — smej se še ti! Sanjajo klice o žetvi bogati, sanjajo trte o grozdju in bratvi, sanja vsak cvet, da v sad dozori — sanjaj še ti! ŠEBREUSKA KOZA Nekaterim vasem na Slovenskem obešajo iz gole prešernosti sosedje razne dogodivščine, ki se niso nikoli dogodile. Radi jih razkladajo v veseli družbi, da se smeje staro in mlado. Tako sta postali imenitni naša Ribnica in Višnja gora, tako so zasloveli Lemberžani in Veržejci. O njih pripovedujejo, kako so širili cerkev, vlekli vola na pašo na cerkveni stolp, merili most, naganjali prasico iz žita, plavali po lanu in še druge reči. Prav na tak način se je razlezla širom po svetu slava in dika Šebrelj in Šebrelj cev. Postali so žrtve dobre volje svojih sosedov in vasi daleč naokoli. Šebrelje je gorska vas v Cerkljanskih hribih. Mnogo posmehovanja in namigavanja je že bilo na njih račun. Toda Šebreljci so prav pametni ljudje. Ne ostanejo zlepa nobene dolžni. Če vsekajo z besedo' mine vsakogar volja do posmehovanja, j Nekoč je imel Šebreljec opravek I na sodišču. Sodnik, ki se je zdel sa-1 memu sebi zelo moder in duhovit, namigne okoli stoječim in mu reče: "Ali imate v Šebrelj ah še ono znamenito kozo. ki bere prav tako nemške kakor latinske knjige?" Šebreljec ne pomišlja dolgo, ampak odgoovri: "Že dolgo jo nimamo več. Prodali smo jo nekam v mestu. Kakor smo slišali, je imela pozneje dva kozliča. Za prvega ne vemo, drugega pa so nam poslali sem gori za sodnika." Pesem koroških Slovencev Kvišku, bratje, duše mile! S slovom, z djanjem vsi za dom! Kličejo nas slavne Vile V kolo k bratom Slavjanom. Da smo tudi mi Slovani, Da slovensk je Goro tan, Narod naš dokaze hrani, Jezik naš in duh in stan. Priča to nam zgodovina, Priča krajnih sto imán, Priča čutov nam milina, Da slovanstva mi smo člen. Priča to šumeča Drava, Priča sto vodá in rek, Priča glava nam Triglava, Ki nas gleda vek na vek. Priča cerkev Gospe Svete, Priča svetih sto hramov, Pričajo vasi neštete, Priča starih sto gradov. Priča to grad Ostervice, Priča vojvodski prestol, Pričajo goré, gorice Na mejah okrog, okol'. Naj zató nas duh navdaja, Samo v duh in njega d jan j ; Narod naj v zavesti vstaja Iz pretežkih hudih sanj! Kvišku, bratje, duše mile! S slovom, z djanjem vsi za dom! Kličejo nas slavne Vile V kolo k bratom Slavjanom. Oton Župančič: RACMAN Rac, ras' racman, kam racaš, Rac, rac, racman, kaj mi daš, pa povem ti, kje je mlaka, tam te tvoja račka čaka — račka žabice lovi, sebi tri in tebi tri. se je carica naslonila na mehke blazine, katere ji je dal opat na pot. Carica Katarina je občudovala divjo romantiko okolice in se je veselila. Polotok Kola je bil zares prekrasen del sveta. Ogromne skale so kipele kvišku in se šopirile, kakor da bi jih bila postavila sem kakšna gigantska roka. In Katarina se je ob pogledu na te naravne krasote nehote spomnila stare poganske pripovedke, ki pripoveduje, da se je nekoč podzemlje u-prlo bogu Jupitru in njegovemu gospodarstvu. Morda so takrat tudi te skale služile kot kopja, ki so jih sovražne podzemske sile metale proti nebu. Jupiter pa jih je zopet vrgel na zemljo, kjer leže še danadanaenji čas v svarilo poznim rodovom. Gozdov sedaj še ni bilo. Na obeh straneh so zijali globoki prepadi, nad njimi pa so se dvigale skale, obrastle z rdečimi, modrimi in rumenimi cvetovi. Zdelo se je, kakor da bi narava pokrila golo skalovje s prekrasno pestrobarvno preprogo. Od časa do časa je carica Katarina slišala krik kašne ptice-roparice, ki je šla ponoči na lov. Včasih pa je opazila lisico ali kakšno drugo majhn žival, ki se je skrivala za drevesnimi debli. Mesec je zvesto spremljal trojko. Carica Katarina se je prijateljski smehljala svojemu bledemu spremljevalcu in tovarišu na nebu. Da, mesec jp bil njen tovariš. Ta mesec je že premngokrat pogledal skozi zavese v njeno spalnico, mnogokrat se je smehljal in radovedno škilil na sladke tajnosti njenega budoarja. Kolikokrat jo je gledal v vsej njeni lepoti, — nago, brez najmanjšega oblačila! Videl je, kako je preživljala srečne trenutke pri svojem ljubljenem Aleksandru Potemkinu. Mesec je bil edini, ki je smel vse to gledati, — kajti Katarina je vedela, da ne bo raznašal njenih skrivnosti. Videl pa jo je tudi mnogokrat, kako je po cele noči presedela pri svoji pisalni mizi in čitala listne in pisma, kako je delala in žrtvovala spanje in inir v dobrobit svojega naroda in države. Sedaj pa — sedaj je mesec razsvetljeval lepi carici pot, ko se je vozila v trojki po lepem polotoku Kola. Njene prsi so bile polne upanja. — Da, sveti mi, — sveti mi, dragi mesec! — zašepeče carica Katarina, ko je občudovala to lepo nočno prikazen. Še samo malo počakaj, pa boš lahko zopet gledal skozi tanke zavese v mojo spalnico, kjer boš videl isto, kar si občudoval nekoč in se skrivnostno smehljal, — videl boš mene in njega, — Aleksandra Potemkina in Katarino v srečnem objemu. Sedaj so konji prispeli na visoko planoto in zopet zdirjali. Pot je bila sedaj široka in udobna. Ob cesti se je vrstilo drevje. Trojka je vozila po gozdni cesti. Katarina je s posebnim dopadenjem vdihavala prijetni vonj gozda. Zdajci pa je pogledala redovnika, ki je sedel na kočijaževem mestu in se ni ganil. Gledal je v daljavo in komaj vidno je premikal roke, da je podil konje. Ta trapist v svoji redovniški obleki je sedel kakor lutka iz voska, niti enkrat se ni obrnil, da bi pogledal lepo potnico, ves čas ni črhnil niti besedice. Zvest je bil svoji prisegi, — trapist ni smel govoriti, — niti s konji ni govoril, kaj šele da bi jih priganjal, kar delajo po navadi vsi drugi kočijaži. ' Carica je radi tega videla visokega in vitkega moža samo od zadaj, zahotelo se ji je, da bi videla njegov obraz. Hotela si je pomagati z zvijačo. ln kmalu se ji je nudila izvrstna prilika. Pod nekim drevesom je zagledala mrtvo ptico in vzkliknila: — Brat Ignotus, ustavite konje! Rada bi pobrala tisto malo ptiči- co. Odnesla jo bom s seboj v Petro-grad, imela jo bom za spomin na to naporno potovanje. Ukazala jo bom nagačiti in ptica bo stala na moji pisalni mizi. Močna trapistova roka je ustavila konje. V tem trenutku pa je trapist brez besede skočil s svojega sedeža in prinesel carici mrtvo ptico. Njegova hoja je izražala samozavest in ponos, —■ vsaka njegova kretnja je bila gracijozna. To je videla carica Katarina, ko se je sklonil in pobral malo ptico, ki je ležala na tleh. Obrnil se je in se počasi približal trojki. Cariqi Katarina je zagledala pod kuto dvoje velikih sanjavih oči. Katarina se nasmehne. — Hvala ti, brat Ignotus, — reče Katarina, ko je položil menih mrtvo ptico v caričino krilo. — Hvala ti! Nihče ji ni odgovoril. Ta človek je preveč pazil na predpise reda trapistov! Mar bi ne bil mogel reči ene same besedice, da bi vsaj videla kakšen je njegov glas. Carica Katarina pa je polagala baš na človeški glas veliko važnost, rada se je pohvalila, da presodi lahko človeka z zaprtimi očmi, samo če sliši njegov glas. Trdila je, da spozna po glasu, če je dotični človek dober ali hudoben, če mu lahko verjame ali ne. Carica Katarina je bila zarot, v vsakem pogledu izredna žena, bila je pametna in duhovita kakor malo-katera. Bila je ena izmed tistih redkih izjem, ki so dokazale, da znajo vladati državi z železno roko in voljo, kakor malokateri moški, poleg tega pa so bile zelo izobražene in so mnogo čitale. Imela je sicer mnogo slabih strani, zgodovina pa jo je ohranila v opominu. — Uboga ptičica, — reče Katarina in pogladi z roko mehko perje mladega mrliča, — kdo te je ubil? Trapist pokaže z roko na vejo drevesa, pod katerim je ležala mrtva ptičica. Katarina pogleda v smer, katero ji je pokazal trapist in zagleda divjo mačko. Tudi to je bila mala živai, ki človeku ni mogla škodovati, pticam pa je bila zelo nevarna. — Le počakaj, morilka ! — zavpije carica Katarina. — Za to se boš Se kesala! Katarina prisloni puško k obrazu, pomeri, preden pa je mogla sprožiti, je trapist zgrabil za cev. — Kaj vendar delaš? — zavpije Katarina. Mar ti opat ni povedal, kdo sem? Kako si vendar drzneš zadrževati me v mojih dejanjih? Ali ne veš koga voziš? Trapist prikima. Mar je ta človek zares nem, ali zares ne zna in ne more govoriti. — Če ves kdo sem, — vzklikne carica, — kako si drzneš storiti kaj takšnega, — mar ne vidiš, da hočem streljati? — Greh bi bil, če bi ubili to divjo mačko! — odgovori trapist z zvon-kim glasom. — Toda ona je vendar umorila to ptico! _ Umorila jo je zato, ker mora živeti, — odvrne mladi trapist. — To je lepa morala, — se zasmeje carica Katarina. — Ali se učite tega ▼ samostanu t — Oh, ljudje «o vedno zvesti temu načelu! — Če greše ljudje s tem, zakaj bi tudi živali ne smele tako delati 1 — vpraša trapist. Bog je vsadil tej divji mački v srce čut krvoločnosti in mačka mora moriti, kakor vidite. — Toda divja mačka bi morala moriti ptice roparice, — odgovori carica Katarina, ki ni hotela nehati govoriti, ker se ji je naposled posrečilo, da je prisilila redovnika h govorjenju. — Zakaj mori torej ptice pevk